Polinfoa pfa&fil v CO+ovtnL /eto 1X1. stev. II. V UDbUonl v ponefcllelt 26. morco 19ZB. Ceno Din r Izhaja vBak dao popoldoe, izvzemS oedelje io praznike. — Inserati do 80 petit ft 2— Din, do 100 vrst 2.50 Din, reSji tnaerati petit vrsta i.— Din. Popust po dogovora, laseratai davek posebej. •..v.-u'-.^v;-1^-.?'s »Slovenski Narod« veija letno v Jugoslaviji 240,— Din, ta Inozemstvo #20,— Din. Upravnfštvo: Knaflova ulica št 5, prttlfcfe. *- Telefon 230 L i ■ \ Uredništvo: KnaflOT« ulica It 5, L nađstropie. — Telefon 2034. Nesoglasia v demokratski stranki Dr. Marinković vodi scparatno akcijo, — Viharna sefa poslan-skega kluba. — Izpopolnitev glavnega odbora odgođena Beograd, 26. marca. Če tuđi je gosp. Davidović kapituliral in opustil fronto združene demokracije ter se pridruži! reakcijonarnemu režimu g. Vukieeviea. v demokratski stranki vendar le ni prišlo do popolnega soglasja med njegovo in skupino zunanjega ministra dr. Ma-rinkovića. Kljub vsemu prizadevanju vodstva stranke vladajo med obema strujama še vedno velika nasprotstva ki se izražajo v čestih separiranih kon-fcrencah. Marinkovićevci se čutijo po kapitulaciji g. Davidovića v premoći in si prizadevajo, da si popolnoma osvoje vodstvo strankine politike. Cetudi to borbo na zunaj prikrivalo, je vendar opažati, da so se v zadnjem času nasprotstva zelo pooštrila, zlasti ker sre za izpopolnitev glavnega odlx>ra demokratske stranke. Glavni odbor ie doslej skoraj popolnoma v rokah davidovićev-cev. Da bi preprečil «invazijo» marinko-vićevcev, hoče g. Oavidović čimprei izvesti izpopolnitev slavnega odbora v smislu statuta, v kolikor se to nanaša na poslanski klub. Zato mu je trenutna od-sotnost dr. Marinkovića in še nekaterih drugih izrazitih njegovih nasprotnikov bila dobrodošla. Daoes dopoldne se ie vršila seja kluba, na kateri bi se morali voliti člani glavne^a odbora. V zvezi s tem. so imeli snoci marinkovićevci v hotelu Impe-rial Iočeno konferenco. ki so se je ude-ležili vsi izraziti pristaši Marinkovićeve skupine. Na tej konferenci je bilo skle-niem\ da se odločnn upro nameri gnsr>. Davidovića in da preprečijo volitev čla-nov glavnega odbora na današnji seji poslanskega kluba. Seja kluba je bila radi tega res precej viharna. Uvodoma je podal g. Davidović kratko poročilo. v katerem naglasa nuino potrebo takojšnje izpo-polnitve glavnega odbora, v katerega ima izvaliti poslanski klub 12 članov iz Beograda in \2 iz notranjosti države. Takoj za njim se je oglasil k besedi posl. Djoka Popović. ki je energično protestiral proti tej nameri, naglaša-joč, da nikakor ne gre, da se volijo člani glavnega odbora v odsotnosti najugledneiših članov kluba kot so dr. Marinković .dr. Sečerov, dr. Kumanu-di in drugi. V enakem smislu je eovo-ril tuđi posl. Matejić, ki je stavil konkretno predlog, naj se izpopolnitev glavnega odbora odgodi za mVsec dni. Z ozirom na ta odpor je bila iz volitev glavnega odbora res stavljena z dnev-nega reda. Davidovtćevct so radi tesra zelo ogorčeni, vendar se pa z ozirom na splošno politično situacijo nišo upali vztrajati na svojem stališču, ker bi to položaj demokratov v vladi le poslab-šalo. Nato ie klub razpravjjal o prehrani pasivnih kraiev, pri čemur so poedini govornik! oštro kritizirali pristransko postopanje vlade in zahtevali revizijo v dodeljevanju podpor. Izvoljen je bil poseben odbor treh članov. ki bo izde-lal tozadevne Dredloge in stopil v sti-ke z ministrom socijalne Dolitike. Klerikalna skrb za delavstvo Na seji finančnega odbora so klerik alci pomagali odkloniti predlog o zboljšanju položaja tobačnih vpokojencev. — Dr. Kramer za delavstvo tobačne lovarne v Ljubljani. —• Beograd, 26. marca. Dancs do« poldne se je vršila plenarna seja fi» nančncga odbora. Tuđi pri tej priiiki so klerikalci pokazali, kako grdo dvolič* no vlogo igrajo, odkar so v vladi. Ko sta poslanca gg. dr. Kramer in dr. 2er» jav zahtevala regulacijo penzij usluž* bencev monopolnc uprave, zlasti pa glede osobja tobačne tovarne v Ljubljani, so klerikalci temu predlogu sicer pritrjevali, toda pri glasovanju so se pridružili radikalom in glasovali proti predlog,u ter tako preprečili, da bi to* bačni provizijonisti in vpokojenci prr& sli do zasluženih penzij. Finaneni odbor je v glavnem raz* pravljal o vporabi prebitkov dohodkov uprave monopolov v znesku 3,500.000 dinarjev. Kamcsto odstotnega finanCs stega ministra je podal referat načelnik Ctjorgjevič. Demokratski poslanec Kas dovič je izkoristil to priliko in se sku* šal braniti pred očitki opozicije glede uprave monopolov. Med njegovim go* \orom je prišlo do ostrega prerekanja med vladno većino in opozicijo, ki Je njegova izvajanja sproti pobijala In opozarjala na gnilobo, ki vlada v upra» vi monopolov. Pri tej priiiki je posl. dr. Kramer opozoril na bedo vpokojencev, ki spa* dajo pod upravo monopolov, zlasti pa na položaj delavstva tobačne tovarne v Ljubljani ter zahteval, da se dobičeK uprave monopolov porabi v prvi vrsti za to, da se vpokojencem regulirajo penzije in izboljša njihov obupen polo* žaj. Njegov predlog so podprli tuđi po« stanci gg. dr. Žerjav, Bariša Smoljan in Josip Petejan. Ćelo klerikalni poslanec g. S mode i se ie pridruži! temu predlogu. toda pri glasovanju je skupno s svoji mi tovariš! glasoval z vladno većino proti predlo-gu. ki je bil vsled tega odklonjen. Pred zaključkom seje je posl. dr. Zerjav opozoril predsednika finančnega odbora na to, da je minister pravde od petih predlosov, ki jih je stavil v imenu KDK g. dr. Žerjav in ki se za naše pra-vosođstvo izredne važnosti, štiri spre-iel. V svoje največje začudenje pa mora ugotoviti, da sedai ni niti eden prišel v tinaneni zakon. Dr. Žerjav protestira proti takemu postopanju in ugotavlja. da je skrajno žalostno, če poslanci itti na besedo ministra ne morejo nieesar več dati. Predsednik finančnega odbora posl. Ttmotijević je obljubi!, da bo o tem obvestil ministra pravde in poskr-bel, da se to popravi Seja je bila nato zaključena. Olajšave glede plačevanja dohodnine Izjave generalnega direktorja neposrednih davkov — Beograd, 26. marca. Generalni di» rektor neposrednih davkov g. Letica je dal novinarjem daljšo izjavo o olajšavah, ki jih prinaša na davčnem polju novi finančni zakon. Med drueim ie navedel: Poseben člen finančnega zako-na omogoča davčnim obvezancem, ki nišo pravočasno vložili priziva proti odmeri dohodnine, da lahko store to še do konca junija 1928. Ti prizivi bod« vzeti v DOStODanie orav tako. kakor če bi bili vloženi pravočasno in so oproščeni vseh taks. Prizivi se lahko nana-Ja:o na odmero dohodnine v dobi od leta 1925 do 1927. Na ta način bo breme do-liodnine znatno zmanjšano. S povećanjem eksistenčnega minimuma od 6 na 12.000 Din se bo Število davčnih obvezancev zrnanjša-lo pri dohodnini skoraj za 60% Dohodnina bo tako v zadnjem letu svojega obstoja za-dela res le samo dobro situirane. Veliko olajšanje davčnih bremen tvori tuđi ukini-tev vseh do-klad za dohodnine Tuđi za pla-čilo davčnih zaostankov so dovoliene znat-ne olaišave s tem, da se bodo ti zaostanki lahko plačevali v obrokih v času do 1. 1930 V svoii nadalinH iziavi oolemizira generalni direktor Letica z zahtevo opozeije, nai se dohodnina že letos popolnoma ukine UL.brišejo vsi zaostanki češ da je ta zahte- va neutemeljena, ker obstojajo rudi 5e razne dru^e davčne oblike, ki jifi plačujeVo samo nekatere pokrajine, druge pa ne. V tei zvezi omenja razne doklade v Srbiji in v Bosni ter Hercegovini in naglaša. da bi bila zahteva po ukinkvi teh davčnih oblik prav rako utemeljena. Ni pa mogoče tel zahtevi uRoditi, ker bi to spravilo iz ravnotežja ves proračun. PLENARNA SEJA ZAKONO-DAJNEGA ODBORA — Beograd. 26. marca. Danes ix>poldne ob 3. se vrši plenarna seia zakonodamega odbora, na kateri bo izvoliena sekcija, ki ho razpravljala o nacrtu zakona o vrhovni državni upravi. VELIK POŽAR V ZAGREBU — Zagreb, 26. marca. Stioči le frbnihnil v tovarni pohIStva MHe Jurila v Meduliće-vl ulici 10 požar, ki |e vpeuelil vso delav-nlco ra zala^o pohtSrva. Med drugim je ico* relo pet kompletnih oprem za spalnfee. Skoda znaša več stotisoč dmariev. Gasilcem je jedva uspelo, da so ogenj lokalizirali. Italija že zopet rovari Italija hoče skleniti carinsko unijo z Albanije — Manevri itali-janske diplomaciie. — Napetost med Jugoslavijo in Italijo se '• v.-,i; i - bliža vrhuncu« — Beograd. 26. marra. Tz tukajšnjib dobro poučenih diplomatskih krogov se dozna va da postaja položaj na jugovzhodu Evrope znova zelo kritičen. Zopet je Italija, ki 5 svojo ekspanzijo ogroža položaj na Bal kanu povzroča razburjenje v mednarodnih političnih krogih. Vsled neprevidnosti itali janske diplomacije pa so prišli italijanski nacrti prezgo<1aj na dan in je zato dokaj verjetno, da ne bodo uspeli. Istocnsno, ko so v teku pogajanja za are-^iitev sporov med Jugoslaviju in Italijo. pri pravlja Italija novo zahrbtno potezo proti Jugoslaviji. Obkroževalna politika Italije, ki jo izvaja Mussolini, odkar je prišel do moči, naj dobi novo pod k repi te* potoni skle-citve car. unije z Albanijo. Takoj po ratifika-tiji nettunskih konvencij s «trani Jugoslavije namerava Italija proklamirati carinsko uni jo % Albnuijo, ki bi s tem končnoveljavno prišla v popolno nadvhido Italije tako na po-Mtirnem kakor na gospodarskem polju in bi pof*olnoma izgubila svojo samostojnost. Italija pri tpm nieesar ne riskira, pač pa po-d;»ljša svojo fronto proti Jugoslaviji za par sto kilometrov in dobi tako vojaško opori?če 7^a prodor na moravsko - vardarsko bazo. ItaIij«Tnska diplomacija se dobro zaveda. da mora ta nacrt naleteti na najvecji odpor v Jugoslaviji. Da bi zato odvrnila pozornost jugoslovenske javnosti in preprečila energično in uspešno protiakcijo Jugoslavije, bo Itnlija tudt letošnjo [K>mlad inscenirala veliko diplomaticno in ča^opisno kam{>auio proti Jugoslaviji. V prvi vrsti pa bo Italija iskala povoda za prelom diplomatskih o.igreb škirn obćinsrvom z ozirom na aktua'n:) vprašanie podaljšanja stanovaniske zašćtte mnogo zanimanja ter je bila dvorana mes!-ne posvetovalnice. kakor uidf ga'erija na-biro poltia Kongresu ie predsedov-il p-of Marin Katunarić iz Splita, na čegar predlog je bila odPoslana pozdravna brzojavki-kralju. Predsednik zasrebške orjanizaciie sn-novanjskih naiemnikov le poročal o uspetu svoje intervencije v Beogradu za p'KJ:!j-Aanje zaščite stanovaniskih naiemnikov, ra kar so govorili: Ljudevit V e n c a ! z Iz LniHKane. .Tosip Mohorko iz Maribora, St Pandnk iz Broda, v imenu bančrvh urađ-nikov Tadil Kurtagić. za javne name$č-?nce dr Benkovič, za železničarie ferko Paij-kas. za graf;čni savez Josip Knzeli in za obrtnike Miio Branković. Oosp. Mohorko ie poročal o zakonskem predlogu. k: so ga predložili pos^nci dr. Dragičević. Josip Pe-^eiati. dr. Maček in Otoka Popović Narod:i' skupšeini v svrho podaljšania zaščite stanova niskih najemnikov, nakar ie Rastoon'k ministrstva socijalne politike dr. Babić do-ročal o stanovanjski bedi v na§i drŽ3vf Kongres ie kon^no pooblasti! delegate, na? sestavijo k zakonskemu predlogn za podaiv 4anie stanovaniske zaščite, čegar nujnost je Narodna skupSčina spreiela soglasno. pripombe na podlagi izvaianj posameznih govornikov. Ob 3. popoldne so se sestali delegati h konferenci, na kateri so izdelali tozadevno spomenico, ki zahteva, naj se zaščita stanovanjskih naje/nnikov podaljša do I. maja 1930. V motivaciji te zahteve se naglaša. da se bo stanovanjska kriza resila samo z zgraditviio potrebnega števila cenenih sta-novani. Ker se more to zgoditi le z izdatno podporo države in samoupravnih korpora-cij, ki pa potrebnih sredstev ne morejo zbrati v enem tetu. je potrebno podaljšanie Zćščite stanovanjskih naiemnikov vsaj za dve leti, kar se je zgodilo tuđi v gospodarsko močnejših državah. kakor v Franciii, Nemčiji. CeškoslovaŠki, Italiju Belgiji in drugod. To podaljšanie ie potrebno, da se prepreci trenje med prizadetimi državljani, do katerih bi prišlo zaradi kratkoročnih stanovanjskih zakonov. Stanovaniska za-Sčita se zahteva tuđi za obrtnike in trgovce, ki ne zaposlujejo več kot dva uslufben* ca in kl oimajo veC kot 5000 Din mesečnlh dohodkov Nadalje se zahteva. nai se pred-vojna naiemnina za stanovanie s štirimi so-bami in pritiklinami poviša samo Ilkrat in ne 13krat, kakor zahteva zakonski predlog, ker I3krat povečana najemnina iz leta 1914. presega zlato pariteto ter je za vse zašči-tene sloie previsoka. Od z^ščitenih strank izprazn.fena stanovanja se imaio oddati le zaščitenim strankam. strnške za pnstopanj-e v stanovan:skih sporih nai nosi vsaka stranka sama Končno zahtevaio stanovanjski na'emniki. nai se vstavi v novi stanovanjski zakon določba, da pogodbe zašći-tenih stanovaniskih naiernnikov, ki nišo v skladu z doloObami stanovaniskega zakona, nimajo veliavnosti. Danes ie deputaciia stanovaniskih naiemnikov odporovala v Beograd, da izroči merodajnim činiteljem navedene zahteve. Delno podaljšanje stanovanjske zascite — Beograd, 26. marca. Ob 10. dopoldne se je sesfal k sejii minstrski svet. ki raz* pravlja o stanovanjskem vprašanju. Kakor se zatrjuie iz najbližnje vladne okolice, bo stanovanjska zaščita podaljšana, vendar pa tako, da se ncodpovcdljivost stanovanj uki* ne in omeji zaščita zgolj na visino najmn. Te kom današnjega dne je posebna deputacija etanovanjskih najemnikov izročila ministr* skemu predsedniku in ministru socijalne politike zahteve, ki jih je sprejel včerajšnji kongres stanovanjskih najemnikov v Za* grebu. Istočasno so tuđi hišni posestniki. ki so imeli včeraj v Beogradu protestno zbo* rovanje, sporoČile svoje zahteve. Skupščin-ski odbOT, ki rarpravlja o zakonskem pred« logu glede podaljšanja stanovanjske zaščite, danes dopoldne ni imel seje ter bo pričel s podrobno razpravo sele jutri dopoldne. Proces proti Prpiću Malemu — Zagreb, 26- marca. Danes ob 8. tju-traj je pričela pred tukajšnjim sodiščem raiprava proti razbojnički tolpi PrpiČa Male-ga. Za razpravo vlaJa veliko zanimanje. Na obložni klopi je skupno 14 razbojnikov. Ob-lasli so podvzele najstrožjs vprnostne me-re V dvorani čuva obtožence poleg jetni-ških paznikov še 12 orožnikov. Dohod iz za-pera v dvorano pa je popolnoma cerniran. Obtožencem so okove, ki so jih nosili doslej v za poro, eneli. Po ugotovitvi peasonalij je sledilo čitanje obložnice, ki je trajalo do 13. ure. Obtožnica obsega 136 strani. Državni pravdnik zahteva za 8 obtožencev smrtno ka-zen. Obloženi so 13 urno rov, 13 težkib te-lesnih poškodb in 29 ropov. Razprava bo trajala predvidoma 45 dni. (Glej tuđi poročilo na 2. strani.) Mednarodni dijaški kongres . t Parizu Pariz, 25. marca. Meseca tvguat« se sestane tu pod častnim predNedstvom predsednika republike Doumergua medna* rodni dijaški kongres, na katerem bodo pr» vic po vojni zastopani tuđi nemški dijaki. Iz ljubljanske kronike « Bitka na Vodovodni cesti. —* Rozalija z Vesele gore. Ktjub postu in thi necJell! se le snočt okoli 21. razvila v neki eo$:ilni na Vodovodni cesti ljuta bitka med razninv pomoč-niki. ki so tam pili oeli in plesali V gostiL ni ori »Fortun'« so raiali. NavzoCe so bile tuđi vesele in razDosjiene deklTce. Pri cnl m:z,; je bilo 5 mlaleničev. kf so oe7l. pili in plesali z deklicami Ko so s-e že precej napili so se začeli kot pristn= Trboveljčani trkat* na prsa in •aufbiksari.« Pri soseda< m;z.i le sedel 19Je^iI e^ck, tromonier Stroinh tnvarn ;r\ livarn Jo/o Fiker Ko so pr' nasprotni«mizi začeli kričati: »,Auf biks! Prnreidu^'«. »e Fiker siod t k ni;m in vpra^al: »Kat t> radi?« V tetn trenutku pa ie že začinil od zada! sunek v levo stran hrbtn NTekdr> izmed petorice je skrivai Dntesni! nož ter z.ihode! Fikcria. ki «;e ie takoi nezave^teTi zcrrihdi' n3 tla. Ko *o /enske zagledale na tleh kri so zacnale si-len iok in kr-k Nastala ie v cr>sfi1n: splo5. na zmeda Pe'orica le or becrn"Ta Iz enstilne ter se izdubila v meci* tako da lih stra/nik ni rtif^e! priieri Mladen:ći so milili, da bo. do u5li zjslu/en kazni, pa so $bil te^ak udarec na cesti v r.braz in ie bi! ves krvav V*1 are-tiranc' odločnr 7on;kalo. da bi bil kdn \tm med njih Fikarin sunil 7 nožem. Jr>o pozdravila: »DK'ber d.*n cospa finhrrijelca! Prf>sim, posodiic mi de/nik Orem k vašemu bratu Mihi na Ilovico. Sem n'e^ova zaročenka in poroka bo po Veliki noči na Belo nedelio. Oospa Oabriiela io je naiprei debelu pogledala \re pri Mokr^nr>^u m Doleniskem Dobila ie RrvzalHa dežnik in ž njim ir-s:in;b Nasledni* dan v petek 22 t. m pa je Hozalija prišla b gosfK* Fninji B. na 1*<»- !eni>ki cesti ter ii izročta pisrrvi. baie pod-jfisano ori njene sestre Ang^Je. Robili ja jo začela cosioleti: — Vaša sestra me ie poslala Prosi Vas, da j; Dosodire 100 Din do nedelie. je v hudi stiski. Jaz sem zaročenka Va Velik1' noči Gospa Frania ie vzela pismo In vi'dela, da ie res nodpisana niena sestra. Pismo med drugim tuđi pravi, da 'e »ra punca z IVIeniskeua dktrpno slovensko javnost, da bi po-dpi-rala kmlturna stremljenja »Ljubijan_ ske>ra Zvona«. Po kradkem poročilu blagajnika Lom. barja je podal arhivar Jože Jamnik stari, sfčno porodio o izdaji raznih sklađb in o »Zboriti«. Društvo je v preteklem letu iz. dalo 4535 partitur za moške, ženske in me. šane zbore, 193 parti'iur več kakor prejšnje 'eto. »Zbori« izhajajo že 4. leto in so raz-žirjeni dal-eč po državi. G. Zorko Prelovec ie podal zanimivo x>roči!o o vzrokih krize, kt teži razna kulturna in pevska druStva, da ne morejo na-Dredovati, kakor bi bilo želetl RazmotrivaJ ie pred vsem vzroke, zakaj ne uspevajo pri nas koncerti, ki splošno vsj zaključujejo z deficitom. Društvo K priredio samo tn koncerte v Laškem, Rimskih toplicah in Hrastniku, v Ljubljani pa nobenega. Vzrok za to je bil pred vsem ta, ker Je treba premazati različne težkoče. V Ljubljani je cbilća koncertov Težko se Je razvrstati, a občinstvo prav slsbo poseča koncerte. Mnoso vplivajo tuda slabe gospodarske rarmere, v katerih seđaj fhrlmo. Posetom koncernov škoduje tuđi kina BoiJli krogi koncerte redko posečaio. Prve vrste fo ve-č inom a prasne, cenejie seđeže in stoji šča kupuje meščctnsrvo oziroma duševni proletarijat in dijaki. Država! davek 5e vedoo mori |g tUc4 koncerte. Letos je izšla baje naredba glavne kontrole »da so koncerti oproščeni drž. davka. Vsako pevsko društvo s kuirurnimi cilji mora vložiti prošnjo pri glavni kontroli za oprosti tev davka. »Ljubljanski Z\-on« je vložil tako prošnjo, a po do-lgem Času Je prišla negativna rešitev Ogromni stroškf za reklamo, plakat« in za honorarje posamnim Kridbenico-m povzroćajo, da 90 koncerti deficitni Tako je v Ljubljani, a tud, dsrujtod po Sloveniji ni drugače Povsod so koncerti sla-bo obiskani. Kako je bilo notranje ddo »Ljubljanskega Zvona«, kažejo narboHe sftatistčn« tabele o cbisku pevskih vaj, ki jih je sestavi) 2. taj-nft. Važno je vprašanje sodelovatiia d^uStva pri raznih prireditvah in po^rebih. Ventilirati je treba ravno vprašanje pogrebov Splošno so se že vsa društva uprht, da bi se pri pogrebih vsakomur p^lo. Sodelova-n]e drust\a pri raznih i>rireditvah pa tuđi ni vedno koristno. Nailepši nastoD »Ljub-Ijanskega Zvona< je bil na novinarskem koncertu. Nastop je zbudil splošno pozornost in te žel povsod pmrčno oohvalo. Za bodoče borno skrbeli, da priredimo velik koncert in borno naštudirali povso.n moderne skladbe Ljubljanska pevska župa bo druso leto otvorila pevsko solo. ki io bo vodi! naš oče 2 H u b a d. Važna točka je tuđi izdaia skladto. Leta 1920. smo pričeli s skromnimi sredstvi izda-janje raznih skladb. Delo prav lepo napreduje. Revija »Zbori« se dobro razvija. Na-ročniki so raztreseni po vsei državi. »Zbo-ric pa jrredo tuđi na Čehoslovaško in v Amoriko, kjer ie precej naročnikov Zeleti pa bi bilo, da bi bil naročen na to revijo vsak društveni član, saj je naroCnina nizka, 40 Din na leto Gospod Prelovec je nato pozivaj člane na vztrajno delo. da bo moglo društvo Čez dve leti. ko slavi svojo 251etnico. javno pokazati svoi napredek. Na predlog revizoria * JoSka G r i I c a ie občni zbor sojrlasno izrekel absolutort' staremu odboru Pretien ie bi! nato starf odbor t VTeVh' kom. Predsednik je ostal g Luio nrenovec pevovodja g Znrko Prelovec. Občnl zbo» ie nato razpravlia! nekatere Interne zađe ve. iskreno se 1e zaltvalil za Podooro čast-nemu predsedniku g. dr. J Svigliu. Na predlog g Prelovca je bi! povodom $vojf 601etnice rofstva fmenovan za Sastnega člana »Liublianskega Zvona« dr. Anton švah v Cetiu. Društvu »Domovini« ie izreke! ob čni zbor toplo zahvalo, ker ie dalo »Ljtib ljanskemu Zvonu« brezplačno prostore na razpolago. Pisane zgodbe iz naših krajev Težka avtomobilska nesreća. — Samomor po prekrokani noći. — Krvava delavska sobota. — Čudna prošnja 60letnega starca. Veliko zanimanje za Prpičev proces« Iz Osijeka poročajo. da se je včeraj pripetila v mestu težka avtomobilska nesreća., ki je zahtevala tuđi človeško žrtev. Opažati je, da se v Osijeku zelo množe avtomobilske nesreće, ker se lastniki avtomobilov in šoferji ne zme-nijo preveč za cestno-policijske pred-pise. V tem pogledu vlada v Osijeku pravcat anarhija. Tako ie tuđi včeraj dr-ve] po osijeških ulicah avtomobil tovar-narja usnja Davida Deutscha. Avto je vodil sam tovarnar. V predmestju je avto povozil nekega delavca, čiKar identitete se nišo mogli dognati. Do sedaj tuđi še ni ugotovljeno, kdo je zakrivii nesrećo. Razmesarjeni delavec je oble-žal nezavesten na ulici in ker je bil še pri življenju, so ga z rešilnim vozom odpeljali v bolnico. Zdravniki so ugoto-vili. da ima težke notranje poškodbe in ni upanja. da bi okreval. Toa-arnarja Dentscha je policija takoj zasK^ala in ga potem izpustila. Položaj številnih brezposelnih 5e res obupen. Tak čiovek ne ve. ali bi ostal loma. ali bi šel od niše, da najde kake-Vd prijatelja, ki bi mu pomagal. Na;težje e gotovo oženjenim, ki so brez zasluž-ca in morajo skrbeti za ženo in otroke Jbup takega Cioveka se veća in veća vo priđe domov in sede za mizo, na ka-cri se ne kadi polna skleda. Ko otroci dedajo prošeće v očeta. da bi jim da! ~aj. s črmer bi si potolažili glad in žena ^revraća vse žepe. da bi našla še kak linar. Kaj Čuda če čiovek obupa v ta-:ih razmerah? Srečen si. ce naletiš na ovariša ki te pelje v gostilno. kjer se >ri vinu najlažje pozabi vse gorje Glav 10 da nisi doma in ne gledaš obupan žene in laČnih ot*nk. V takem položaju se je nahajal ti"1 4iton KroW. star 34 let. po pokliču ski pomočnfk že dolaro brez si u: ^ivel je v skrajno bednih razm^r je končno obupal ter si hotel sr .ićati življenje. Pre- teklo noč je popival po raznih zaereb-ških gostilnah s svojim tovarišem. Bil je vesel. da je vsai trenutno pozabi) na svoj položaj in zjutraj. ko je prišel domov, je bi] precei dobre volje. Verjetno je. da ga je žena ozmerjala zakai se ie napil in prišel tako pozno domov. To je Krošla tako razkačilo. da ie p'anil v so-sedno sobo in si v sainomorilnem name-nu prerezal z britvijo vrat. Rana ni smrtno nevarna in bo samomorilec naj-brž okreval. Rešilno društvo ga je od-peljalo v bolnico. • .r- Kakor običajno, so delavci v Zagrebu tuđi v soboto dobili med tednom krvavo zaslužene pare. Ves teden so naporno delali od zore do mraka, zlasti so to nekvalificirani delavci. ki pridejo iz sela v mesto. misleč. da se jim bo tukai boljše godilo. Med tednom si ne morejo privoščiti niti čaše vina. ki deiavcu tako dobro de. Le tu pa tam si lahko ku-pijo kake mesne odpadke v trgovinah z mesnimi izdelki. To je za njih že velik praznik. Ob sobotah, ko dobe tedenski zaslužek, krenejo navadno v kako go-stilno in pijejo večinoma pokvarjena in ponarejena cenena vina. ki jih omamijo. da pozabijo na večerjo in v pijanosti priđe potem do izgredov, ki imajo tuđi krvave posledice. Tako se je zgodilo tuđi delavcu Ignacu Puhancu rodom iz Pregrade. Ko je v soboto prejel plačo ie šel v gostilno. kjer je bilo že več go-stov. Spočetka so se mirno in prijateljsko pogovarjali, ko jim je pa vino sto->ilo v glavo, so bili vedno glasnejši in tončno so se sprli in stepli Med pretc->om je Puhanca neki delavec udari] s >alico po obrazu In mu popolnoma raz-nesarU nos in nstnice. Ker je obležal lezavesten v go-stilni, $0 pokliča li rešil-no postajo, ki ga je spravila v bolnico. Tri pretepače je policija takoj aretirala. enemu se je pa posrećilo zbežati in ga išćejo. Pred dežurnega u radnika sarajev-skega policijskega ravnateljstva je te dni stopil neki starce, ki mu je gotovo Čez 60 let. Bil je ves siv in sestradan Oblečen je bil v cunje, ki so visele od njega. Dejal je. da se piSe Josip Moćnik in je doma iz Slavonije. Gospodine, je nagovori! starček uradnika z drhtečim glasom, prosim vas, dajte mi mesto v vašem zaporu. Sem pošten čiovek. toda postal sem berač in živim v veliki bedi. Nimam žive duše na svetu, ki bi skr-bela zame, sam sem pa preslab da bi si si uži! vsakdanji kruh. Ničesar nisem zakrivii. vem pa, da je to edina pot. da me izžeuete na državne stroske v domovinsko občino. Starec je milo za-jokal, ko je potožil uradniku svoje ^r-je. Lepo vas prosim, ie končal. vtaknite me v zapor. Njegovi prošnji je redarstvo ugodilo in starček je bil s policijskim potnhn listom odpremljcn v Slavonijo. . .^ , c :»., * r Za veliki proces proti Prpiču Male-mu in njegovim tovarišem ki se je da-neS pričel v Zagrebu, vlada veliko zanimanje. Za današnjo razoravo so bile vstopnice že pred dnevi oddane. Navzlic temu priha'ajo še vedno radovedni Za-jfrebeani, zlasti Zagrebčanke, in vprašti-jejo po vstopnicah. Pred sobo preisko-valnega sodnika je bila taka pieča. da je stražnik moral delati red in ni b:lo mogoče množice pregnati. Za proces je sodnija vse uredila. Določena so mesta za obtožence in njihove ču vaje in za publiko. Prpič in njegova razbojniška tol-pa bo sedela na dveh klopeh. Ob stra-neh bosta stala dva stražnika zadai za obtoženci pa še štirje in jetniški straž-niki. Glavna vrata dvorane bodo zaprta Na levi strani bo vhod za občinstvo. na desni pa za novinarje in zagovornike Da ne bo prevelike gneče bo občinstvo spuščeno v dvorano že pred začetkom razprave. Prostor med publiko in obtoženci bo strogo ločen. Za proces vlada veliko zanimanje tuđi v drugih krajih države. Iz vseh vecjih krajev province so prišli številni novinarji in fotografi. Nekaj glos h koncertu učiteljstva UJU v Celju Nekdo je v kratkem poročilu o celjskem koncertu izrazil upanje in nado, da je kon i*ert tucii (fmolno tako dobro uspel kot moralno K tej pripombi nekaj porobila vsem onim ki se jih tiče in vsrm onim, ki prav malo ali prav nič ae poznaju finunčne plali konoertov. Zbor učiteljstva je priredil ie ve? koncer tov po raznih krajih in jih bo 5e nrirejal. Ti kenrerti imajo pole^r đruppga §e tuđi ta ilu--trativen nomen. da bodo p?no pokazali, kdo danes kulluro sroji, kde je irli, kdo jo pod pira in za njo tuđi žrtvuje. Že dane? nam i«* marsikaj jneno. s ?npom pa se bo nikrija lireti nami preznnimiva slika naših kulturni^ razmer. Za enkrat naj primerjam »amo ne kaj podatkov. ki smo si jih z velikimi žrtva mi nabrali. V Trborljah je imel zbor svoj konrert po leti in je imel kosmatih dohodkov 4899 Din. za dvorano je plaćati 200 Din z razsvetljavo vred in 50 Din za čišćenje. Dvorana je zidana z delavskimi žulji. St Vid nad Ljubljano je vr^e) 1520 Dio (ludi poleti). Za dvorano smo plaćali 250 D, za postavljanje odra pa 150 Din. Tuđi ta dvorana je bila pravkar sezidana z neizmernimi žrtvami in težiivami. menda ćelo na občuten lola. Vi* je dal kosmatih 2500 Din (tuđi v ju uiju), dTorana • svečavo pri veČernem iveurnem koncertu, klavirjem in Čišćenjem nas je stala 300 Din. Tuđi ta dvorana je z\ •lana iz samega idealizma z velikimi žrtvami V K ran ju je bilo istocasno zborovanje uči teljstva, zato je bilo morda tuđi to merodaj no: dohfxikov ie bilo okroglo 2900 Din *tro5kov pa za dvorano in »večavo 90O Din Dom je bil pravkar postavljen na idealizmu i u irtvah posameznih flanov in organ izaći j Zagreb nam je dal v Glasbenem zavodu dvorano, sobo polet? odra in dve garderobi 1 rszpvetljavo, kurja vo in snaženjem za 788T Oin. doCim je vrgla razpr^aja 13.7000 Din Tam je slala sama reklama (štirih notic) 800 Din. V pornji vsoti je pa vStet tuđi davek. '*wj takse in provizija, ki je sama znesla 735 Din. V Ljubljani je imel zbor 14.9CO Din dohodkov, plačal je pa v Unionu za dvorano, tobro zakun'etio. vso razpvetljavo (triurno) v?eh ptranskih prostorov in luksurijozne ve Uke dvorane 800 Din, konc. preds. pa 7 i»dstot. provizijo in Se posebei 3 odst od predprodaje. Skupni gtro^ki so bili (klavir 01. Mat., davek, provizija, dvorana « Ptran *kimi prostori in Se belo dvorano v I. nad-^tropju itd.) 4700 Din. Olj« je plačalo pri vstopnini 7700 Din, stroški so pa bili sledeči: Ključ do dvorane 1000 Din. dve garderobi po 40 Din (prazni), snaženje po prvotnem računu 400 Din, kur-iava in svečava (ki je pa pri popoldanskem koncertu ne bi bili normalno sploh ni? rabili, a je bila postavljena v račun že takoj v začetku pred koncertom) 1400 Din, tako da bi stala dvorana, pripravljena za koncert 2400 Din. Po posredovanju konc. po-sredovalnice pa so nam znižali vsoto na 2 tisoč Din. Pripomnim pa, da smo rabili luč Ie 7 minut, ker se je koncert za nekaj minut zakasni! radi prihoda okoličanov, in da je knzal toplomer ob vstopu v dvorano 7 »top. C. Gorela je na samo ena luč na odru, po dvorani nič. Ta dvorana pa ni viriaM s in-Iji aaštk kmetov niti aašili ^AUvecv. nam je prišla v roke po razsulu po narijonalizi> ranju. V čast konc. posred, pa poudarimo, da je vsled malena dohodka tn Izrednega slroSka aranžirala koncert brezplačno. K temu pri pomnim mmo Se, da je v Celju gimnazija, ne broj šol, glasbena sola itd., vsef^a te^a ni n. pr. v Trborljab, da je tam več uto raznih intelekrualcev, ki jih nismo videli men4a niti v odgtotkih, da je tam nekaj sto trgovcev, ki to meoda vii ČuvaJi svoje saprte trjforine, ker pri koncertu jih oi bilo. Sameval je v prvih petih vrstah edinl đr SchwaK ki je ime! v Milini dvi »U tri todraf«. Zdi »e mi, da Je odve« vaako pojasnilo k ratmeram, a vsakdo bo znal misliti sam. Ni to nikak klic po umelniikem bojkotu, tem več klic onim, ki morejo in morajo pomagati. Pred vsem bi prosili konc. Dosred., naj bi i vsem i tredstvi delala na to, da v Celju odpre Dasi umetnosti jrostoljubna vraia i a ogreje ogniiiČe innio, sicer se ne bomo smeli čuditi, ce «e bodo razne družbe tuđi v boi oče ogibale Celja. Občni zbor pevskega zbora učiteljstva UJU V soboto, dne 17. mana, se je vršil v G). Matici v Ljubljani letni obeni zbor pev. »bora učit. Predsednik prof. BaiuU se je naj-prej spomnil umrle članice Medvedove in društvenega gosta prof. Robide. Clani ?o primerno j>očastili njtju spominn. Iz odboro vega poročila posnemamo v bistvu to-le; Zbor se ie boril vse lefo z izrednimi te fcivami ffmotnega, oruanizačnejza in umetni-*kega značaia. Omotno mu je pomogla na noge podpornina. ki jo plača vse v U. J. I", organizirano učiteljstvo v mesečnih dinarskih priapevkih. (Ali ne bi mogli in morali pod pirati zbora tuđi neorganizirani učitelji!? Op. pr.) Ta pod pora je stvorila zboru ono podlajzo, ki jo potrebuje za mirno smotreno ki faktor v državi Clanov $teje 6H. Denarni promet je obsejral v tem poslovnem letu nad 50 tisoč Din izdatkov in okroglo toliko >\o-hodkov. Ti so se stekali iz dohodkov koncertov in iz podpornine učitelistva. Pevpkc vaje stanejo izredno veliko, k^r so člnni raztresmi po v?ej Sloveniji. Treba bo £le lati na to. da se zbero Člani vsi v bližin« Ljubljane Arhiv Stoje 29 v partiturah rnz množenih pesmi slov in hrv skladnteljr^ najnovej5ej?a datuma, veliko se v rokopisu Preds. prof Bajuk se ie v svojem poročili najprej zahvali] vsem odbornikom, posobej prof. Grobminjfu in prof. Kumru. ki str *tala kot stroknvnjaka na Čelu zbora. Posrb no iskreno zahvalo ie izrfkel zl odboru Gl Matice, ki prepušča brezplačno zboru pro store za vaje Zadnja zahvala je veljala čla nom. ki so^rihajali v najteži^vnejiih razme rah prav r^!no k vajam in s svojo požrtvo valnostjo sploh omogočili lep umetniški uspeh v tako kratkem času. Pozival jib je naj vztrajajo, kajti čakajo jih nove naloge. a> odj>oru bi prav prišlo ?*» nekaj dobrih l^noristov, te bo troba pridobiti; b) žrtve se bodo zmant^le, če ?e po?reči zbrati člu-ne v blizino Ljubljane; da bodo mogoČe te-ienske vnje bre2 občutnih denarnih in fi-zicnth žrfev in brez zamute časa v kili; c) zbor bo moral vplivati I ml i na naso produktivno umetnost, in sicor s tem, da bo no vs*ak način plače val za. vse pro izva Jane roko-pisnt* pesmi primerne nagrade in tuđi raz-pisoval nagrade za nova dela; zboru pristoji ta naloga pravtako kakor reproduktivna naloga naših najnovej5ih del, ker nima no-ben zbor tako enotno zaokrožene, vieoko inlelicentne. bomocone novske družine kot mi: d) zato se bo moral zbor vedno izpo-polnjevati in redno dvigati v umetniškom oziru. To so najbliije nalo»e zbora. O*lbor-> vo poročilo je bilo pprejeto po predlojru re-vizorjev na znanje in je bil izvoljen pri vo-litvah dosetianji odbor s predsednikom Baju-kom na Čelu. Za revizorja sta bila izvoljeua tov. Tavčar in Trpin. Prosueta »Sestrična Iz VarSave«. duhovita in prlietna franeoska komedia. se oo-navlia za red C v panedeliek 26 marca. V slavnih v!oeah nastopajo ga. Njblocka. cdč. Daniiova, %z Levar in Rogoz. V torek rrstaiKe drama zaprta. »Julii Cezar« se ponovi v torek. d.^e 27 marca v opernem ??edaršču. Israjo d'-5aki F. državne gimnazije v režiji gesp. Fra-n Ltpaha ZaCetek ob 8. nri. Vs.t-ot>n;ce t>ri dnevni blagairti v f>oernem s;leda1!šCu Pasijonska JJtra I. N. R. f- katero %ia arirecka. Medved ova. Juva. n-ova. Pri predstavi S(xl-cluie cclokupcri dramski ansambd oomnožen s komparzi Olasbo je priredil Dt) Bachovcm Pasiionu v šji kapelnik dravske divizije dr Cerin Nove dekoracije »e izdelala slikama Na. rodneca zledaiišča 00 osnutkih scetioKraia I. Vavpariča Redilo vodi prof Šest. Drama nri prav! ia pr^es; PasUJona dvoie irvirnRi slovetiskii del in sicer Cer. kvenikovo tracfkomcdilo »Roka pravice* in prvi dei dr. Novačaih»ve Celjske kronike. »Hcrman Ccliski«. Premnjeri t-bch del bosta tekom apr.la. šBeiežmca KOLEDAR. Danei: Ponei^ljek. U6. marca 1938: Ka tnličani: Emanuel; pravoslavni: Srdan, V* niarra 1&28. Jutri: Torek, 27. marca 1928, katolicar Rupert; pravoslavni: 14. marca 1928, Sta mir. DANAftME PRIREDITA'B. Drama: Sestrična iz, Variave C. Op#r«: Zaprto. eclafanje A«ran Singa v Kalini ob 20 DE21RNE LEKARNE. Danes: Rohiujec, Rimska cesta; Le\> Hesljeva cp?ta. aajboljše, oajtrajnejše tato najcenejše! loman bogate angleške vdove London tina družabni skandal, ki .pominja na aiero znanega ruskega enii-;ranta Zuhkova in njegove nadebudne ',quq princese \ikturije. 60-ktna vdova Sara Lincev \Vhitte se je seznanila ne-Javno s J3-letnnn plesalcem in sportni-\om Andersonom t!usiachom. Bogata vdova je stanovala po smrti svojega moža, diiamantncs:a kralja, v razkošno opremljeni palači. Mladi plesalec je bil njen stalni gost in nekega dne se je srce stare vdove vnelo zanj. V londonski družbi je bilo Često videti staro damo. tX)lno dijamantov in biserov v spreni-stvu 231etnei2:a jrizdalina. o katerem se je javno govorilo, da je on pravi lastnik krasne palače na eni nujprometnejših londonskih ulic. Nekai časa je Fiustache res ijjral vlo-go zaljubljenca, potem je pa sklenil. da je že skrajni čas. da priđe do denaria. Mož je bil zadolžen in ker ni hote! prodati rodbinskesa nakita, je prosi] svojo ljubico, naj mu posodi nekaj denarja. Hinjena vdova ie pretakala krokodilove so!ze nad dobrim srcem svojega ljubaka in posodila mu ie za prvo sito 10.000 šterlinfcov. Čez nekaj mesecev jo je Eustache znova »napumpal«. češ. da mora renovirati krasen rodbinski jjraJ, kjer bi se z ljubico stalno naseli!. In naivna vdova mu ie zopet posodila več tisoč šterlingov. Podjetni mladenič je začel živeti zelo razkošno tn rad je zahajal v družbo mladih lepotic. Toda kmalu ie zvedela za njegove ljubavne pustolov šč i ne zaljubljena vdova in skandal je bil tem večji. ker je imel Pustache baje z neko plesalko dva nezakonska otraka. rTu-stache je priznal vdovi. da mu jrrozi plc-salka s skandalom, če je ne vzame. Pač bi pa bila pripravljena odstopiti ?a zaljubljeni vdovi proti primerni od^kodni-ni. In tako ie vdova v strahu pred skandalom zopet sejrla v žep, da posodi svojemu pretkanemu Ijubčku 5.000 šterlin-kov. Ker mu pa ni več zaupala. je ho-te'a izročiti denar neposredno plesalki. Toda Kiistache se ie odločno uprl. čes, da taka razuzdana ženska ne sine pre-stopiti prasca odlične dame. To je za-'jubljeno Saro pomirilo. Toda kmalu je prišel Eustache zopet po 1.000 šterlingov. češ. da jih potrebuje za vzgojo svojih nezakonskih otrok. Vdova je pa hotela otroke videti. Po dolgem obotavljanju je Eustache prive-del v palačo dva otroka. ki ju je dobil na posodo pri neki siromašni delavski rodbini. Sleparija je prišla na dan in vdova ie zahtevala, naj ti Ijubćek vrne vseh 20 tisoč šterlinsov. Šlepar je pa pobegnil iz Londona in sele čez nekaj dni so ga arc-tirali v nekem provincijalnem mestu. Londonu se obeta senzacijonalna sodna obravnava. Matica živih in mrtvih SHS ki ima nalogo pripraviti dostojno m prak* tično proslavo prve desetlctnice icdinjenja in os\-oboditve 1. decembra 1928. in dati v hodoće prtmovanju vsakega !. decembra globlji m bolj prAktičen značaj, hočc dosc* či v tem Jubilejnem letu uresničenje teh namet: I. — da se sestttvl v vsmki občini odbot, ki bo popast I imen* vseh mrtvih tn padiih za blagor naSega narc^da; da prenori grobove nalih mrtvih borcev in se žanje briga; da skuša praktično prispevati k re* Šitvi invalidskega vprašania, in v rvez! s tem, da postavi trajen praktičen spomenik, ki bi precktavljal Uto^asno pridobitcv za občino, koristi! vojnim žrtvam in služil spo* Spomenice morajo biti tzđeUne ▼ oblik dvplota. Format slike xa prvih pet Je 42 > 58 cm, sa ladnjo 20 X 28 cm Vh apome oke bodo razmoolefi«. Za va#ko tpotnenic« mora biti «dd*n tekst ▼ ćirilici latinici tr slovenscini. Zadnji dan za irročitcv je 30. aprila t. 1. 2iri se sestane med 5. in 10. ma* iem t. L, a dodeljene. nagrade se izplačajo 30. maja t. 1. Nagrajena dela postanejo Last minu mrtvih; da zbere podatke o stanju in delu svoje občine od L 1918,—1928. — IT. — da z izdajanjem *pomenic opozori rse in vsakega na veličino vseh naiih žrtev m jim izrazi ^poštovanje, a da v Jubilejncra zborniku v dveh kniigah, — v slovenski, hrvatski in si+»ski izdaji, na več kot 1000 straneh velike kvart oblike, v beaedilu in sliki. — pokaže precizno in verno stanje našega skupcega življenja v pnih dc*ctih letih. Ker je na5a akcija dosegla v vseh ddih našega naroda nenaveden uspeh in od^iv, poziva «Matica» ter potom vsc naše likov« ne umetnike na ^Matice*, a nerajprajeni te vračajo tvtot em.— Podrobni pogoji, kakor tuđi sesta^ irija ae dobe vsak delavnik med 3.—6. uro ^opoidne v pltami »Matice SHS». Milo$a vTel. 17. Irven Bcojrrada %t ti pogoji |>ofiilja» o na pismeno zahtevo po poiti. Ountitke treba poslati na pls^rno *Mativc»t in to pod geslom. NATEČAJ za tzvriitev gest raznih »poinenic: OBCENARODNE — I. nagrada 10.000.— Din, a II. nagrada 5 000— Di# OBCINSKE — I. » 7.000.— » • II. » 3.000— »• CERKVENE — I. » 7.000.— » » II. » 3000— » VOJNE — I. » 7.000.— » » II. » 3.000.— » DRU5T\fENE — L » 7.000.— » » II. » 3 000.— » DRU2INSKE — I. » VOO0.— » • II. » 2.000.— » Stev. 71. •SEOVENSKT N A R O D» dne 26. marca 1928. »stran S. Dnevne vesti. — Tragična smrt poStnega ministri Ko« clća. Kakor smo ie v sobo to poročali, Je bil poitni minister Majko Kocić operiran na slepiču in bi bil okrcval, da ni kmalu po operaciji pil mrzle vode. 2e v soboto ie bilo njegovo stani© brezupno. Včera* zjutraj je minister umri. Čudno se zdi. kako je mogel minister po operaciji pritl do mrzle vode. Ležal Je v sanatoriju, kjer bi zdrav-fiiki 1-n osobj© pač tahko parilo, da bi bol-ftik po operaciji ne pil mrzle vode. Nekdo je moral biti tako nepreviden ali neumen, da Je dovolil bolniku piti vodo. — Na iz-praznjeno mesto poko)ne«a ministra poSte ka Kocića namerava g. VukičevtĆ glasom Informacil Iz vladnih krogov imenovati g. Krsto Miletića. izrazitega DaŠićevca. Na ta način upa, da bo pritesnil pašićevc« in jih tako pridobil za svojo politiko. Ze oelj časa se je bavil s tem nacrtom, vendar pa je bil v zadregi, ker ni mosel odrhrti nobenega drugega. — Iz državne službe. Za stalno stro. kovno učfteiiico na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani Je Imenovana začasna strokovna učiteljica Marija Izlakar; na lastno prošnjo sta odpuSčena iz državne službe inženjer gradbene sekcije v Murskl Sobott Amon Dolenc jn tajnik gradbene sekcije v Ljubljani dr Štetan Skubic; vpokoien je računski uradnik specijalne kmetijske sole v Mariboru Josip Blaževič — Obseg redukcij s 1. aprilom. Kakor imo že poročali, se obeta uradništvu v pod-roč.ni nekaterih ministrstev nov hud udarec, ker bo vlada po novem proračunu mnogo pradrnkov reducirala. So pa tuđi srečna ml-nfstrsrva, ki ii.n ne bo treba odpustiti no-benega oradnika. Tako ministrstvo je vojno, v katerem ne bo nobene redukcije. Tuđi rtotranje miTnstrstvo ne bo odpustilo no-beneea om d ni ka V prosvetnem ministrstvu Je bilo Ie več sistematičnih redukcii In »ato fco to pot redukcija neznatna Reducirani uradnikf prosvetnejss mifistrstva bodo samo prevedeni na droge postavke proračuna, kfer afso vsa mesta popolnjena. V področju prometnega mtalstrstva se pripravi ja Jo vec1 Je personalne rzpremenbe v zvezi z uredbo o reorganizaciji tega mini-strstva. V vseh oblastnlh ZeteznKkih direk-cijah bodo odpravljem* ekonomsko - korner-C'jalni oddelk! kontrole dohodkov ta flnan-5ni oddelki. Posll teh oddelkov pretdejo 08 finančni odde'ek generalne dlrekcile in $e centraliziralo. Načelnik! teh oddelkov P< oblastnih direkcijah %o te redncirani V prometnem ministrstvu te bila redtikcila žr pred 1. aprilom in Je «da! ne bo. V novenr proračunu je določeno 2000 mest mati). Te so večinoma železniSki čuvaj*, kretničarji skladiščarji in železni5kl delavcf Toda teb 2000 iiiest tuđi sicer nJ prvpotnlenih. ker Sf popolnijo samo v slučaju nulne r>otrebe tn sicer v času izvozne sezone Vsa nepopol piena mesta so v proračunu brisana Venda* bo pa moralo prometno ministrstvo sa 2a sa izvozne sezone riajeti delavce, rlastf osobje za tovorne vlake. — Minister socijalne politike o ooda1]5a nju stanovanjske zaščite. Našo Javnost ze-lo zanima vprašanje podaljšania stanovanl-ske zaščite. V pogovoru z beograiskimi novinar ji ]e mintster socijalne politike Izjavit da on v tej zadevi še ni zavzel definitlvne-ga staliSČa, ker mu je potreben Dristanek mmistrskega sveta. To vprašanje je po nje-govem mnenju zelo važno in zato se noče opredelitl, dokler ne zbeTe potrebnih podat-kov. Tako hiSnf posestniki, kakor stanova njski naje-mniki so izrazili iroravičene zahteve in želje. Zdaj je treba naiti prime-re(fcT«fvo fn voda ter lume in -iide v R^osradn fcT « vt5? dne 18. a?ri'a * 1. v rafnTKiVem r^de^ko mfn;str^tv» ia naćbe v Reo^rađn PredraCnriska svota ?na?a Din 7 2.T7 45«Q0 NatanĆnei§i pokoji » tei Hcftacff %n razvidn! \t ogl^^a. Vi je iaMt na nradnf de^kT rrađbene direkcije v T-hjhHanl TaHa5k» trc St 1-TT — Smrtna kosa Vč&ral Ie aremtn-^a v LhiM'an* za Anton!** Qo H •♦ • V -^'T" ^elen Pokoja ?e b^a v me^tl «tptn^no 'ftana m orriinMiena Svolo br^frk« H mrtio fe zađeU nirleđne rodbine te?kl 't* tuba. %ai Hm fe bila pokn'na do svMe ^Trf ?aneMiiva onora Tutrt ob oni* 5 onfK>ldne ■vtlo^e zem^kf osfanke blage ookolntce fc večnemu ooč^ko na p^frnpaTitče v Rrantn — Danes tVitra! V omrta ♦ LHiMJanl •©• Droga v?5ieirq stra^nik^ Fran!« C^PE fo-lena Vođoolvec TVla !e tTmDJi^Pna fena In dohra. skrbna mati Po^reh So t *e-đo ob Stinh ooonMne f? đe^eTn« Ho!n!ce Blag Hm ' spomTn' Te?kr» orlradetlu rod-bnam na?e UVr^nn «o*aHe? — Vreme. Včeral na ttho nedetV« V f>Ho «:krfl;no ral Ie bl!o veCInoma deževno in mejclerto vreme V Lhi^Ianl Ie pihal Tahek vzhndnf veter. do dragih kr»-jih. kakor v Beogradu. SkopTii. 9ara)eva. Splitu in v Dubrovniku pa mr^aii fusro-vzhorecel rarhurkafKi Baro-rreter se povsod giblfe med 75? Ni 754 mm Glasom poročila metereologkc«« navoda )e danes ob 8. zjutraj kazal barometer 7534 nainižja te.rtpeTatura Ie bila oh 7J0 \n *lce* 4.9° C nad ničlo, na'rvtSla tefnoeratnra te bila včeraj 6.8° C nad ni čio. RttaHvoa vla-ga ie danes zna§ala 91% Pad^vtule do 7 zjutraj v zadnjih 24 urah T>ad*o ea 5.2 mm V splošnem ostane vreme n*'»nremen}e!M> Iz Ljubljane —lj Remtalscenca k 30le(nema Grofova, nju dr. Jegllča. Kakor smo te ▼ omenili, je 24. t. m. poteklo 30 *»t tđk^r je bil dr. Anton Bonaventura Jegllfi van za Ijubljanskeza škola. Njegov ored-nfk dr. Jakob Missia J© 16. mala 1^9S za-pustil Ljubljano Napredna Liubllant fa te primerno pozdravila v slovo. Novi §kof đ? leglič je bil na izredno svečan način te-tromizlran v nedeljo 22. maja 1893 V so* boto zvečer so LJubHančanj s pevskiml dro« Stvi in godbo priredili dr. Jegliču veličah no serenado. Pred škofijo in na Mestnerr trgu Je bila zbra na okolt 15.000 oseb broje ča množica. Bila ie skora] vsa Ljubljana na nogah. Pri intronizacljski tvečanotU v stolnlcl je Imei dr. Jcgllč đaljSl fovor, v katerem je govoril o Ijubczni ter Ie duhov-Sčlnt priporocal. naj oznmnja Ihibe^en do bližnjega In {ivi tndl tami oo krlčanskfh načelih. Za bhikoStne praznike 1898 Je dr Jeglič Izdal prvo pastirsko Pismo, v katerem med družim veli, da enakost vseh lju- di ni mogoča, da ljudstvo ni vir vseh pra-vic ta da njegovi poglavarji nišo njegovi pooblaičenci, ampak božji namestnikl tuđi tam, kjer jih ljudstvo voli. *. Pač zanimiva reminlsceflca! —lj Predavanje ▼ dmStvs »Soča«. V soboto 24. t m. rvečer je v drultvu »Soča« predavat prof. g. dr. Ak>izii Z a I o k a r o boleznih naše dobe. Udelefba ie bila dobra in dvorana V Lfubllanskem dvoru je bila Pol na odličnejia občinstva. Predavatel] ie med drugim omenil, da ie svetovna vo)na povzročila razne pretresliaie v Živlienju na-rodov, ki sezaio globoko v nnh duševni in telesni razvoj. Osobtto v socijalnogospodar-skem pogledu občuti več alf marri oosledice skoro ves svet. p^ebno pa Evropa. Vojna je uničila najkrepkefSe Uudi v nailepši dobi m ž njimi vse ntih potomstvo Ostali so do-mov prinesli kali raznih bolezni. duševnih m telesnih. Temu se je pridružila gospodarska kriza, ki tira ljudstvo v bedo in pomanjkanje. Te nezdrave razmere so po-vzročile in pospeiile mnoge bolezni. kl se pojavliaio pri vsakem po njegovi individualnosti. Gospod predavateli ie nato opisal razvoj raznih boletni sedante dobe. Za zdrav m polnega življenla zmožen rod pa ie treba zdravih in krepkih staršev, oziro ma mater Smoter moSkega je delo. s ka-terim preživlja sebe in svojo rodbino Srni-sel ženske je rodbtaa — otrok — kreacija ČloveŠrva Vsa njena priroda sili ženo do tesa cilja in glavno njeno. delo. hotenje in stremljenje, je otrok, nlega telesna in du-Sevna vzgoja Dom Je njena delavnica. kjer najtispešneje udejstvuie svoj materinski po-ktic. Dandanalnil duh časa pa od tegu ie ženo od njenega praveca smotra ter k> postavlja v stališče moškesa pokliča, v pi-sarne. urade Ifl tovarne. SHa razmer, boj za obstanek In nepravo umevanie smisla čio-veškega življenja je privedel ženstvo na krivo pot. Qosp. predavatelj Je žel za svo-ia zanimiva in nazorna izvaianta viharno odobravanje. Oktet Železničariev ie nato zapel več umetnih in narodnih pesml. —li Mladinsko akademijo z raznimi l^ra-.Tii in petjem priredi v nedeljo dne 15. aprila Društvo Skrb za mladino v dramskem ele-dališču. Natančni spored objavimo prih^d-nji teden. — Odbor. 272n —lj Veliko tombolo z dragocenimi in praktSčnimi dobitki priredi Društvo Skrb za mladino v Lhibljani. Tablice po 2 Din dobite Po vseh trafikah. Ker se bo tombola vršila že ta mesec in ker je malo stevilo tabl'c, ne pozabite že danes kuoiti nekai tablic. — O^bor. 27 In —lj Javna zahvala. Ob zakliučku letošnje seziie priurvvedovanja »Pravliice za deco< usoii si KTD »Ate-na* izreci nailepšo zahvalo pripovedovalka*Ti pravHic in sicer: ge \V Oorćev i. gdč. M. O r o 5 1 j e v i. sce P. J u v a n o v i, gdč. V. Ju v a n o v i. gdč. M. Komanovi in ge. I. W a * c h t e-tovi. Istotako zahvalo tuđi ge. F. Čade-l e v i. ge. M. G o 1 u b i č e v i in ge. T Nebenfubrerjevi, ki so proizvainle muzikalne točke pri teh pnred:tvah. Zahvala velja navedenim gg. damam tembolj, ker so se vse zadovoljile Ie z iskrenostjo in hvaležnostio malih poslusalcev. —li Sadjarsko predavanje. Člani sadjar-ske In vrtnarske podružnice v Lnibljani se obveščajo, da se vrSi v torek 27 t. m. sad-tersko predavanje in sicer ob 20. v soli pri Sv Jakobu, k! bo kot nekak uvod za eno-dnevni tečaj za preceplievanie sadnega drevja, katerega priredi SIVD v Ljubljani, na to v četrtek dne 29. marca ob 8. zjutraj v prostorih Kmetijske družbe (glei Sadjar-ia in vrtnarja $t. 3). — Predava gosp Fr. K a f o I »O najlažjih načmih cepljenja na do-mačem vrtuc. Clani in nečlani, zlasti po-sestniki vrtov, se vabilo k obilni udeležbi —lj Birmanska darila pri P. Cuden, Pre-trnova ulica 1. 32 T —lj Ljubljanski Sokol vabi svoje član-tvo m njihove rodbine, kakor tuđi članstvo 3ftal?h ljubljanskih in okolllkih sokolskih 4iii?tev na svoj družabni večer, katereza arrred? v četrtek 29 t. m ob 8. z\'ečer v "estavraciji Zvezda. Zdravo! 270n —U SIot. planinsko drtfitvo v Ljubljani 3|W>zarja svoje člane In prijatelje na preda-vano pa Jo Ic od zadaj po-omtie* veffk pe* brrnardlnec ter H raztrgal frrito SkeriStva trp* ekoll 200 Din ikode. Tad! «eto areafralfta te Je, Lastnlk bo imei WfrK>«H ored tođiičem. —V TalHart a«rta» V soboto zvečer Ie t^nan taf odnese* na dveh kratiti mokro ocrfio Nalpre) Ie otIIH na dvorilCe hlie «»#t 6 ita Zriiifrkftfa trti ter Ie Sflvi Veli-fonli odnese! t» Olr uredno moSko sraj-OO» tato Ie v Cirit • Mefodovl ulici ukrade! vđo* T«ra«f9 Hrftiaf lensko sra!co. —U OroKff ooHrtNtf troo!ke. Tiha ne-lefla te Hfta *tVot^ mfraa Ie na Vodovodni •«*tf Ie erntii dr trilera preteoa. LJudJe ta seđell fame iltit rottflnah hi kavac-aaH tCtfintatm«raf to bV Mbfto PohiL Po» IleOa vCerct fš iretfrali «fk«ttaT« t»C pa Ie hnela 1«ne> «Mto e«w!a • pretcftaei Are«-ranUi «e blki da«ee radi »rftepe K oseb. Pri* Javllene to ari tatvlM Premota Hi dve tat-vini peri!*. Zattetelena 9e todl draia golju-flja. Ponočnlakl to sptoSno mirovali, Ie 3 mladeniči so ovadenl radi nedostoinega ve-denja, 4 lasrnikl psov radi pasiega kontu-maca» a 4 vozniki radi cestnoDolicijskega reda. *lj Mladini a skrivljeno hrbtenlco, z okroglim hrbtom. znak! grbe. visoktml ra-rreni, izbočenim oprsjem, vzrastlinami. otrpnjeniiTii mišicarrri, v rasti zaostali itd.. nudi nasvet m pomoč ortopedski zavod v Ljubljani. BIeiweisova - Subiceva ulica (Mladika) vsak delavnik od 3. do pol 6. ^ziromt 6. ure. 273n —lj Nesreća ori delti. Pri tvrdki T Kom na Pol.ianski cesti zaposlenejia 2?letnega delavca Milana Sribarja ie danes močno udarila po glavi vodna sesalka tako da so sa morali odpetiati z realnim avtom v javno bolnico. Rana je težka. — Zabeležlte si v svolo telefonsko knjigo il 2444: Kino »Uo:on<. Šiška. KristofiC-Bučar: Bluze, otroške oblefcce! Tragedija na morju Berlinski listi poročajo. da se |e od= igrala te dni na morju zagonetna tra« Ccdija, katere žrtev ie postala sestra berlinske operne pevke Marije Isocjiin Cospa Fritzi Maver iz Curiha. Do "za* jjonetne tragedije je prišlo med vožnjo po morju s parnikom «Reso!iita». Fritzr Maver je hotela napraviti potovanje okrođ sveta, da si pomiri razdraženc živce. Mayerjeva je potovala sama. V to» rek je prispela od kapitana parnika br* zojavna vest. da je Fritzi Maver med Honjjkongom in Bornejem brez sledu izginila. Z istim parnikom se je vozil tuđi urednik «Vcssische Zeitunjj*, ki jC na vprašanje svojega uredništva brzo* javil, da je Fritzi Maver izainila v no« či od nedclje na ponedcljek iz svoje zaklenjene kabine. Vrse kaže. da je skot čila skozi okence v morje. Vzrok sa» momora je najbrž nesrečna Ijubezen Ni pa dokazano, da je samomorilka se« stra operne pevke lsogiin. Potniki sami o tem dvomijo, ker biva v Kairi druga sestra omenjene operne pevke, pri ka* teri se pa Maverjeva sploh ni zglasila, ko je parnik ^alj čas?* stal v kairskem pristanišču. ODOL naredi več. ka« kor da osnaži zobe, jih obdrii r zdrave in bele. Odul ohrani robe pred C.MLORO. osnaži in osveži vso ustno duplino, obdrži zobno meso zdravo in fia obvaruje pred omehkuženjem. Odol da dihu prijeten vonj. V zahvalo svoji posebno dobri lastnosti prodira s svojimi antiseptični« mi elementi skozi sluznice cele ustne dupline in jo očuva po več ur pred nc» varnim vplivom bolestnih kl ic in pred neprijetnim razkrajanjem, katero v slu= čaju, da ni vplivnih protiukrepov, brez« dvomno uniči zobovje. cOD<5/» se dobiva po vseh lekarnah. u*ro» gerijah, parfumerijah in brnnicah. Priča Mestorinovega zločina Svakinja pariškega draguljari a Mestorina priznava, da je bila priča umora mlađega draguljarja Truphema. — Mestorino opisuje svoj zločin. V sredo zjutraj so pripeljali na pa« riško policijsko ravnateljstvo z avto* mobilom morilca pariškega draguljar« ja Gastona Truphema. Mestorina. ki so ga spremljali policijski koinisar, po« licijski inspektor in preiskovalni sod* nik. Mestorino je rodom Italijan, po pokliču draguljar. Po zaslisanju na poli* čiji so ga odpeljali v njegov lokal, da bi podrobno opisal, kako je umoril Truphema. V hipu, ko se je avtomobil ustflvil nred hišo, so se za čut« od vseh strani ogorčeni klici: Morilec. morilec' S povešeno glavo je vstopil draguljar v spremstvu redarjev v hiso. Kmalu za njim je prispela njegova svakinja ga. Ćharnaux. Bila je vsa bleda in prepa* dena, tako da se je morala opirati na oba zagovornika, sicer bi se bila one svestila. Morilca so pozvali, naj opiše svoj zločin in pokaže kako je umoril ne* srečnega Truphema. — Prišd je k mc» ni ob četrt na 11. — ie pripovedoval Mestorino. Rekel sem mu, naj priđe opoidne. Na vprašanje preiskovalnega sodnika. ali je mislil, da bo imei Trup* hem opoidne s seboj 35.01K) trankov. Je morilec odgovorit, da s tem ni računal. Opoidne je Truphem prišel. Mestorino je sede! v svoji pisarni. Truphem je po* tegnil iz žepa menico in Mestorino mu je rekel, da mu ne preostaja drugega nego plačati. Truphem je pa odgovoril, da nima denarja in da priđe zvečer Ker je pa Mestorino vztrajal na svoji zahtevi, ga je začel Truphem zmerjati in psovati Tuđi Mestorino se je raz* jezi! in naposled mu je prisolil Trup* hem sau&nico. Mestorino je za^nahnil in ga udaril z vso silo po glavi, tako da se je opotekel in padel. Pri padcu je /adei z glavo ob oster rob pisalnega stroja. Začel je močno krvaveti. Ležeč na tleh je grozil Mestorinu i" Vr% '"* hotel vstati, je pograbil Mestorino kos železa in ga udaril p"> tilniku. Trup* hem je znova padel in kri se mu te viila iz ust. Tedaj je vzel Mestorino va» to in mu jo porinil rred zobe, da bi se mu ustavila kri. Hotel je nuditi svoji žrtvi prvo pomoć. Preiskovdlnega sodnika je ta izjava zelo presenetila. Zdravnik je njnireč ugotovil, da se je Truphem zadušil. Na vprašanje preiskovalncga sodnika, ka» ko je bilo z vato. je Mestorino odgo* voril. da je Truphem morda vato po« goltnil. V tem ko sta se prepirala m pretepala, je stopila v pišamo Mestort* nova svakinja. Videe, da je nastal med njima pretep, se je prestravila in po* begnila. Po tej izjavi ie preiskovaln! sodnik prekinil zasliscvanje. da zasliši v sosedni sobi Suzano Charnaux. Mla» da dama je z drhtečim glasom pripo« vedovala. da je prišla v pisarno v hipu, ko je Mestorino udaril Truphema, kl je takoj omahnil in padel. Vsa prestra* šena je zbežala. Čez četrt ure se je vr» nila v svakovo pisarno, kjer je naš'a Truphema vsega okrvavljenoga. Svak jo je za božjo voljo prosil. naj niko* mur ne povc, kaj se je zgodilo. Nato je morilčeva svakinja pripo» vedovala, da je Mestorino zvečer sam odnesel iz hiše svojo žrtev. Prciskoval* ni sodnik je pozval prisotnega policij* skega inŠpektorja, naj leže na tla, da bi mogel Mestorino pokazati, kako je Truphemu porinil vato v usta in ga udaril po tilniku. Nato so prinesli vrc« čo drv, ki je odgovarjala po teži tru= plu umorjenega draguljarja. Mestorino je dvignil vrečo nn ramo in pokazal, kako je truplo odnesel. Preiskovalni sodnik se je lahko prepričah da je mož močan in da je res odnesel truplo iz hiše. Po zasliianju so redarji odvedlj morilca v preiskovalni zapor. Neznani poljski kralj Na Poljskem so odkrili neznanega kralja. Ne grc sicer za živega kralja in tuđi ne za vladarja, ki ga je duh časa potisni I v ozadje, marveč za arhiv v neki sovjetski zbirki v Odesi, kjer so našli obsežno rodbinsko koresponden* co zgodovinskega rodu poljskih grofov Marchotckih. Listine se nanasajo na za-četek 14. stoletja. Arhiv je bil prene* Šen na Poljsko med revolucijo in je dobro ohranjen. Poljska vlada se na« merava obrniti na sovjetsko s prošnjo, naj ta dragoceni arhiv izroči poljskim muzejem. Največ listin govori o Janu Ctiboru Marchotckem, ki je živel koncem 18. in začetkom 19. stoletja in ie ime! ogromna posestva na avstro*ruski mejl. Po L 1794 in po znanem KoŠciusztsko« vem uporu je Marchotcki potegnil me» jo med avstrijskim in ruskim teritori* jem ter ii napravil državico, v kater! i'e ncomejeno vladal. Podpiaoval se Je ;ot dux in rcdux svoje aedne dežele. Na vseh listinah, ki so jih n*ftli v ode^ skem arhivu stoji: Zgodilo se je tega in tegt leta našeg« vladanja. Ctibor se je amatral za pravega vladarja in bil je zelo ponesen na svoj prestol. Drža» vica med dvema velesilama je imela tu* I tlt Svoj državni zKor, v katerem so z* sedali najstarejši kmetje. Kot Rousse* »ujev učenec je bil Ctibor pristaS ustavnega sistema in zato je imei pri roki državni svet. obstoieČ iz sivolasih kmetov. Ta svet je bil najvišji upravni organ v državici. Kralj Ctibor se je vedno oziral na sklcpe in nasvete dr* žavnega sveta. Na seje državnega sve« ta je hodil v starorimski togi. Ctiborova država je imela tuđi svoj papirnat denar. Marchotcki je uvedel ćelo posebne verske obrede, ki so bili neka mešanica poganskih in kršćanskih obredov. Ta cerkev je praznovala sa« mo delavske praznike. Kmalu je pa faf iiatična duhovščina obdolžila kralja, da je brezverec.Ctibora so aretirali in za* prli v Kamencu. Toda vladar je kmaTu pobegnil iz zapora, na kar so izdali z« njim ttralico. Ko je zvedel za to afero ruski car Aleksander I., je spregledal Ctiboru prestopek in odredil, da ga ni* so preganjali. Smatral ga je za čudaka, ki njegovi vladarski moči itak ni mo« gel škodovati. Cbinoferrin" ktaartino t Se1exora» ĐiJuCinkov:tej$e sred« stvo proti slabokrmostL — Dobiva »c v vsaki Ickarsi. 37/T Stran 4. cSCOVENSKI N A R O D* dne 26. marca 1928. Stev. 71 - G. W. Appleton. Skrivnost stare vojvodinie ._ . Roman. Nekaj posebnega je storija, ki k> ho-čem pripovedovati. Ko se je pričela mi }e bilo 28 let. Pro-Tiioviral sem na edinburški univerzi in po prijetnih vožnjah po morju na kjarni-kih »Polotočne in vzhodne Droge« sem si uredil v nekem južnem predmestju Londona, ki ga tu nočem nazvati, skromno zdravniško prakso. Za začetek sem imel nekaj denarja tako. da se ni bilo treba zadolžiti. Nekaj mi ie ostalo od dedščine po četu nekaj sem si pa prihranil kot zdravnik na parniku. Moji pacijenti so bili z redkimi izje-mami siromašnji Ijudje. ki so plaćali za konzultacijo kvečje-mu en šiling En šiling sem računal tuđi pacijentu, ki sem rnu izpulil zob. Za asistenco pri porodu sem računal 15 silingov. Moi prednik, ki sem mu moral izplačati za prepuščeno prakso lepe denarce v gotovini, je bi' velik prijatelj dobre kapljice in je za-nemarjal svojo prakso, spočetka boli redko. Dozneje pa tako da je bila že zelo slaba, ko sem jo prevzel jaz. To sem zvedel sele pozneie. Z vso vnemo in veliko porcijo vest-nosti sem se lotil svojega pokliča. Ker sem bil zelo energičen. vztrajen in ve-sten in ker sem kmalu dosegel nekaj večjih uspehov sem zaslovel v predmestju kot dober zdravnik. In tako se ie moja praksa naglo razširila. Moral sem angažirati pomoćnika. Skratka opazil sem, da se ie moi položaj znatno zbolj-šal. Ureditev ordinacije in stanovanja Je bila sicer dokaj skromna vendar ie pa odgovarjala svojemu namenu. Ob ste-nah čakalnice so stale klopi nad njimi na zidu so viseli ceneni barvotiski. Naj-važnejše. kar je moglo oko videti v tej sobi. je bila svetla napisna ploščica na vratih z napisom: MUDR JULIUS PERIGORD Ordinacije Za temi vrati sem sedel ob določenih urah čez dan in zvečer in sprejemal s Drimernim dostojanstvom pacijente. Bi] sem sicer zelo resen in strog, ka-kor se spodobi zdravnik u. ki hoče irneti uspeh vendar sem si pa prizade-val biti po možnosti ljubezniv zlasti z ženskami. materami bolnih nebogljenč-kov in z deco. Kmalu so se moji dohodki povećali in ker se je tuđi praksa znatno zboljšala, sem lahko najel stanovanje v lepši ulici istega okraja. Tam sem dal pritrditi na vrata novo ploščico s svojim imenom vgnezdil sem se nekoliko udobneje nego v prvem stanovanju in kmalu je šio delo tako gladko od rok, da sem bil lahko zadovoljen. Ob tem Času se Je pripetilo nekaj. kar je bilo samo po sebi vsakdanje. pa je vendar imelo važne posledice. o ka« terih borno govorili pozneie. Bilo ie neke noči v pozni teseni. Po napornern večeru sem zaprl vrata svoje ordinacijske sobe in obstal v sobi da si prizgem cigareto. Tedai ie stopila k meni mršava postava v ogromnem ogulje-nem klobuku s perjem in v ponošenem žaketu, ki ji te šega! do gležnjev. Rahlo se ie dotaknila moje roke. rekoč: — Ste vi doktor Perigod? Ozrl sem se in zagledal pred seboi plaho dekletce šestnajstih let — Da iaz sem doktor Perigod. — sem odgovoriL — Ali bi ne Šli pojrledat na§o vojvo-dinjo? — »e vprašalo dekletce boječe. To vprašanje se mi ie zdelo nekam čudno. Ko sem pogledal deklici začuđeno v oči. ie hitro pripomnila: — Vojvodinia bi zelo rada govorila z vami. — Kje pa stanuje ta vaša vojvodinia? — sem vprašal. — Doli pri nas Pontifex Square št. 19. — se ie glasil odgovor. Pontifex Square mi ie bil dobro znan. To ie bila kntka šlepa ulica ki je kon-čala pri visokem zidu pivovarne. Na obeh straneh so stale dvonadstropne hišice. Ta kraj ni bil baš zanemarjen in umazan, toda v Londonu ni bilo okraja ki bi kazal tako žalostno sliko siromaštva, kakor Pontifes Square. — Kaj pa je vaši vojvodinji? — sem cprašal deklico. — Ne vem. gospod doktor. Z materjo meniva. da ji ni nič hudvga. Zdravnike pa kliče neprestano. To je menda njen konjiček. kakor pravi moj oče. Moja mati ji je pripovedovala, da ste kot zdravnik na dobrem glasu. Saj poznate gospo Mulliganovo na št. 13. kaj ne? — Seveda, — sem odgovoril. — Zelo dobro poznam gospo Mulliganovo. Upam. da sta njena dvojčka zdrava. — Ne vem. gospod doktor, mislim pa. da se počutita dobro. Toda gospa Mulliganova je pripovedovala moji materi, kako čudodelen zdravnik ste. In moja mati je povedala to vojvodinji. Ti-stega jutra ko je zaslišala vaše ime. ie dejala: — Dokler ne spoznam tega doktorja Perigorda. ne bom mogla zatisniti očeša. To je ćela storija. Hočete torej priti k nam ali ne? Storite tako kakor se vam zdi prav. Nekaj časa sem premišljeval. Ker ni-sem imel nobenega važnega opravka in ker me ie gnala radovednos. sem odgovoril brez obotavljafnja: — Dobro, drago dete. kar z vami pojdem. Cez deset rriinut sva prispela do hiše št. 19. na Pontifex Squareu. Ko ie dekletce pritisnilo na kljuko veznih vrat me ie opozorilo na razsvetljeno rdečo roleto / enem izmed oken prvega nad stropja. — To Je njena soba gospod doktor! — Je dejala. — Ona bedi in Caka na vas. Vedela sem. da ne pojde spat dokler ne zve. da-li ste se odzvali njenemu va-bilu. — Ali ima sobo v podnajemu? — sem vprašal deklico. — Da gospod doktor. Ćelo nad-stropje ima v najemu. — Kako dolgo že stanuje tu? — Pol leta. — Zakaj k> nazivate vojvodin ja? — Ker ie nekaj takega. Sama se naziva gospa Latimerova toda moja mati pravi, da se ji že na rok ah pozna, da ie plemenitega rodu. Nosi namreč več orstanov s krasnimi briljantL — Glej, glej! To ste imeli srečo. ia ste našli tako bogato najemnico. — sem pripomni! presenečeno. — Gotovo ne trpite pomanjkanja, ker imate tako lepe dohodke od hiše. — Pa še kakšne! To je prava sreča za nas, pravi moj oče. On je namreč zidar. Morda ga poznate. — Kako se piše? — Mimms. VVilliam Mitnms gospod zdravnik. — Ah seveda ga poznam. Zdaj se spominjani Sicer pa. da ne pozabim. Ali ie ta vaša vojvodinja odnosno gospa I utimerova stara ali mlada? — O ta je že zelo stara. Da. gotovo ie zelo stara toda oblači se kot mlada Saj ooznate te vrste ljudi, gospod doktor. Gotovo se videli že mnogo ta' Nt» ud, jgrth inymJ$iJi»•!*» Pazite na obleke ker si veliko, veliko lahko pri. hranite. 6e }o daste čistit ir> barvat v kemično pralnico kjer je cena ra^nižja in najbolj solidna postrežba. Anton Boe, LJUBLJANA. Sclcnburgovt ui §t 6/1 — tovsrn« ViC»GIhice Išče se voznik s pokritim vozom n ptcrtU* nje |>tkcto?, ki bi bU na rtr. poUgo vc» din. — Pismene po» nudbe pod sVofnik/546> na •jprivo «SIov Narodi«. Absolventinja trg. šo'e ve"a stenografi je m strojepis. ja ter vseh pisarniških del — ia6e službo začetnice. — Po. oudbe pod «Vest na 537» na upravo «SIov Naroda*. Strojni ključavničar izu četi v večji tovarni» zmožen slovenskega in ncmškega jezika — išče stalno službo — Po» nudbe pod «Zanesljiv 544» na upravo «Slov. Naroda*. Trb. premog, DRVA, — POGACN1K. Bo* horičeva 5. — Telefon št. 21*59 541 Opremljeno sobo 8 posebnim vhodom v centru-mu išče za takoj gospod. — Ponudbe pod «Ele!;trična raz« s\retljava;542» na upravo «S1 Naroda*. Strojnika za električno centralo potrebuju občma Kraljevica (Hrvatsko Primorje) za pogoit Dicsseloveca motor ja obent mora bit? osposobi ien za elek trtčno instalacijo. P« e«»ji na ■neščenja «e dobe oa zahtevo '* »hratno pošto pri občinsken ^v^lavsrsfvu K altevic« 195 G. Flux, Ljubljana« Liosposks ulica 4/L levo. — Strc»kovna posrerfovalnica bolj« ših služb. 35 let obstoieča — st ntjtopleiše prtpomča. — Kuharice vsakc vrste dobijo do bre službe tu m izven Liuhl!• = ne Ište «e pertektnf vzuojite* tjica k trem deklicaro (znanjt hrva^čine in nemščme) hišnice z% lepo mestno hi§c Katialie se ilče m priporoČa vsakovrst^ no o-«nh]t ta sezono (Dubrovt nik, Rab Aleksandrovo, Bted Toplice rtd ) 530 Za doml trojr • minuti pnpr»vhen ali trn vezen te in ravno tako hitre eopet z» ntvadno bivanje — Polea vseh prednosti, ki Hh za« rzeraa Stvalni stroj STOEWtR. /• tudi natceneiši Ne zamudite ugodne prilike to Ofilejte si to izrednost pri Lod. Baraga, Lfubtfana. Seienburnova 67 Brezplučet) p«>uk « vezenju ra. bi aparato* itd — L'i^'drit pia* čilni CKipon — 151 etno uinstvo ^aflOZlC« samokrese puške, za:o^a lovskih m biškib potrebšćin ter umetalm ogeai i. t, d. puškama f fC. tCaiser ieienbur9ova ui 6, Ljubljana. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorot, da na* je zapustila naša dobra soproga, mama in sestra Franjo Cotič roj. Vodopiu:c soprosa višjega Praznika danes ob 8. zjutraj po dnlgi mukapolni bo» k?ni, previđena s tulažili sv. vere. Pogreb ^e vrši v sredo ob 16. iz dežclne bolnice na pokopališče k Sv Kri/u. Ljubljana, dne 26 marca 1°28. Franc Cotič, soprog; Radi ličcrka, Ra* do in Silvo, sinova; Anton l'odopivec, brat: Hilda \rodopivec, sestra. Globoko potrti sporočamo vsem prijafeliern in znan cem, da nam je umrla danes naša predobra mat), gospa Antonija Sodnik rOi. Zelen v 73. letu starosti. Pogreb se bo vršil dne 27. marca ti. ob 4 uri po poldne z Mestnega trga št. 24. Ljubljana, dne 25. marca 1Q28. Mart|a, hči. — Alojs, Aotoa, Josip, Bndoll, sinov Urejuje; Josip^Zupaoćič. - Z^ cN.KKlno tUkarnu.: Fr*n Jczerick. - Z« opriTO 1» insei.toi dd li*U; Otoo Chrutot - Vii t Ljubljani.