GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIV. KAMNIK, 24. DECEMBRA 1984 Srečno 1985 Samo še nekaj dni in leto se bo izteklo. Na srečo, bodo morda rekli tisti, ki so bili že ob začetku leta črnogledi, ker da prestopno leto nikdar ni kaj prida. Naj bo tako ali drugače, nečesa ni mogoče spremeniti, ker je pač del našega življenja: namreč tega, da si bomo ob prestopu iz starega v novo leto zaželeli vso srečo, kot da bi s tem lahko pozabili vse kar je bilo in začeli povsem na novo.- Seveda vemo, da ni tako, a vsaj enkrat na leto je treba najti vzrok za temeljit obračun tudi v datumu, ki naj bi bil nekakšna prelomnica. Ni treba pisati o tem, kaj vse smo dosegli v občini v iztekajočem se letu, o čem vse je bilo govora na različnih sestankih v krajevnih skupnostih, delovnih kolektivih, v občinskih družbeno-političnih in samoupravnih organih. Tudi ni mogoče kar takole počez reči, da je bilo vse dobro, kot ni bilo vse slabo - v vsakem okolju bodo pač najbolje vedeli, kakšno oceno si lahko zapišejo /.a to leto. In česa naj bi si zaželeli za prihodnje leto. Veliko zdravja prav gotovo, saj nas vsepovsod čakajo zelo težke naloge. Tudi dobre volje in optimizma nam ne bi smelo manjkati, pa zagnanosti, prepričanja... ne nazadnje pa tudi strpnosti, ki jo zadnje čase marsikdaj pogrešamo, v naših medsebojnih odnosih pa zato tako rada prevladuje slaba volja in še kaj hujšega. Želimo torej, da bi bili medsebojni odnosi prihodje leto čim lepši, vsak zase pa naj si zaželi še kaj čisto svojega - želimo vam, da bi se vam izpolnile vse, tudi najbolj skrite želje. UREDNIŠTVO 3F-; Delovna skupina CK ZKS v Kamniku Stališča komunistov ■ niso vedno dovolj upoštevana Kakšen je družbeno-ekonom-ski položaj v Titanu, Utoku in Stolu in kakšne so njihove razvojne možnosti? To sta bili poglavitni vprašanji, na katere je skušala dobiti odgovor delovna skupina CK ZKS v sestavi Marko Bule, Ivan Godec, Ludvik Zaje, Zvone Filipovič in Rozka Pohleven na nedavnih obiskih v teh naših kolektivih. Ob teh vprašanjih so se člani delovne skupine zanimali tudi za kadrovsko in inovacijsko dejavnost v vseh kolektivih oziroma organizacijah združenega dela. Kot smo lahko slišali, so rezultati poslovanja v vseh treh organizacijah ugodni in daleč presegajo republiško dogovorjene okvire, pa tudi v občini so daleč nad njimi. Tako so na primer v 1500-članskem Titanu v prvih devetih mesecih letos »pridelali« več kot 2,7 milijarde dinarjev celotnega prihodka,, dohodek je bil večji kot 1,1 milijardo dinarjev, v blagajni pa je ostalo skoraj 800 milijonov dinarjev čistega'dohodka. Rezultati poslovanja so izrazito ugodnejši kot lani, saj je v povprečju indeks poslovanja večji za 70 odstotkov. Ob tem velja zapisati, da so na tuje vrednostno prodali za več kot 3,8 milijona dolarjev izdelkov. Člane delovne skupine CK ZKS pa je zanimal predvsem razvoj v prihodnjem letu, oziroma ali imajo v organizaciji združenega dela zagotovljenega dovolj materiala za proizvodnjo in ali imajo tudi dovolj kupcev za njihove izdelke. Kot je povedal direktor Titana Zvone Lemič, ža prodajo v prihodnjem letu ni skrbj, prav tako ni skrbi, da ne bi uresničili ambicioznega načrta, ki predvideva v povprečju povečanje prodaje in izdelave za 30 do 40 odstotkov. Zanimiv je podatek, da je delež članov zveze komunistov pod republiškim in občinskim pov- prečjem, saj je od 1500 zaposlenih le 76 članov. Na sestanku s člani delovne skupine so povedali, da zaradi majhne številčnosti stališča in mnenja članov ZK niso vedno dovolj upoštevana. Podoben položaj je tudi v Utoku, kjer je od 849 zaposlenih fe 60 članov zveze komunistov. Kljub maloštevilnosti pa so v osnovnih organizacijah uspeli izvesti nekaj akcij. Med njimi tudi solidarnostno akcijo za velenjsko Gorenje, s katero so namenili 1,5 milijona dinarjev za pokrivanje njihove izgube. Sicer so v Utoku uresničili zastavljene načrte in so devetmesečno poslovanje zaključili z 850 milijoni dinarjev čistega dohodka. Celotni prihodek je bil 4,3 milijarde dinarjev, dohodek pa je znašal 1,1 milijardo dinarjev. Prav gotovo je zanimiv podatek, da so v Utoku izdelali več kot 2,2 milijona kvadratnih metrov najrazličnejših usnjenih izdelkov, v prihodnjem letu pa naj bi to število povečali še za skoraj milijon. To pomeni, da bi iz njihove tovarne prišlo več kot 3 milijone kvadratnih metrov izdelkov, s čimer naj bi zaslužili 1,2 milijarde di-. narjev. »Nismo naredili tistega kar bi lahko; še je prazen prostor. Sleherni delavec bi se moral zavedati svoje odgovornosti in naj- prej pomesti pred lastnim pragom, šele nato pa bi lahko kritiziral druge,« je med drugim dejal Horst Hafner, direktor Uto-ka, ko je govoril o položaju delavcev v tovarni usnja. Precej besed so razpravljala namenili tudi inovacijski dejavnosti, ki v obiskanih organizacijah združenega dela - tako tudi v Utoku - le nima takšnega položaja kot bi ga morala imeti. V Utoku so, na primer, za inovacijsko dejavnost namenili letos le pičlih 300 tisoč dinarjev, družbeni prihranek pa je bil tam okoli milijon dinarjev. Veliko in (pre)malo hkrati. Inovacijam namreč na splošno namenjajo v kamniških delovnih organizacijah daleč premalo pozornosti Takšen primer je tudi v tovarni Stol, kjer so lani našteli 16 inovacij, za katere so izplačali - na osnovi pravilnika — 70 tisoč dinarjev, letos pa so našteli že 34 inovacij, ki so prihranile več kot 2,6 milijona dinarjev; inovatorji pa so za svoje novosti prejeli okoli 180 tisoč dinarjev nagrad. Sicer pa devetmesečni rezultati poslovanja potrjujejo osnovne usmeritve in poslovno politiko tako v produktivnosti, fizičnem obsegu proizvodnje, kot tudi pri pridobivanju prihodka in dohod-. ka. Podatki namreč kažejo, da so v Stolu zaslužili v devetih me- secih nekaj več kot 4,2 milijarde dinarjev celotnega prihodka, dohodek presega 1,2 milijarde dinarjev, v blagajni pa je ostalo za nekaj več kot 800 milijonov dinarjev čistega dohodka. Ugodni so tudi izvozni rezultati, saj so na tuje prodali za več kot 5,1 milijona dolarjev, kar je za polovico več kot lani. Podobne rezultate naj bi dosegli tudi prihodnje leto. Precej besed so člani delovne skupine CK ZKS namenili tudi vprašanjem nabave lesa. Tega je namreč zelo težko dobiti na domačem trgu, saj prodajalci raje prodajajo les tujim predelovalcem. Kot je povedal direktor kamniškega Stola Boris Zakrajšek, imajo precej težav tudi s »kemi-' jo«, saj na domačem trgu še vedno ni dovolj kakovostnih premazov za les oziroma za izdelke. Tudi v Stolu je problematično število članov zveze komunistov. V šestih osnovnih organizacijah je namreč včlanjeno le 72 članov, kar je po mnenju članov delovne skupine, veliko premalo, še posebej če pomislimo - kot je dejal sekretar medobčinskega sveta ZK Ludvik Zaje, da je bil podoben idejriopolitičen položaj v Stolu tudi pred dvemi leti, ko je delovna skupina nazadnje obiskala Stol. DEJAN VODOVNIK Vsem delovnim ljudem in občanom želimo srečno novo leto 1985 • S seje zbora združenega dela »Ali res potrebujemo toliko sisov?« občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana Delegati zbora združenega dela so na svoji 28. seji med drugim obravnavali program razvoja K.očne, prejeli so informacijo o oskrbi občine z mesom, govorili so o problematiki svobodne menjave dela in o cestno-komu-nalnem gospodarstvu. V delovni organizaciji Kočna načrtujejo za obdobje 1983-1990/2000prcdvsemrazvoj specializiranih trgovin, nove, modernejše oblike prodaje, ki naj približajo blago kupcem. V obdobju 1986-90 načrtujejo gradnjo prve laze preskrboval-nega centra. Za kooperacijske dejavnosti načrtujejo, da se bo obseg dela letno povečal za deset odstotkov. Do leta 2000 nameravajo povečati tudi število kooperantov. Na področju kmetijstva bodo proizvodnjo usmerili v tesnejše sodelovanje in povezovanje z EMONO kmetijsko zadrugo Domžale, Postopno bodo obnovili tudi sadovnjake v Kamniku. Možnosti in pogoji gospodarjenja v prihodnjem obdobju bodo relativno manj ugodni kot v preteklih letih in temu primerna bodo tudi počasnejša gospodarska rast, kar velja predvsem za osnovno dejavnost. V Kočni lahko računajo na malo hitrejšo rast kot v ostalem gospodarstvu, in sicer na račun stranskih dejavnosti - kooperacije in sadjarstva. Izvršni svet SO Kamnik glede razvojnega programa Kočne meni, da je potrebno predloženi program dopolniti s cilji in usmeritvami razvoja, predvsem na področju razvoja kmetijstva, turizma in drobnega gospodarstva, prostorskega vidika dolgoročnega razvoja trgovine ter z nalogami za izboljšanje kvalitete ponudbe. Na vprašanje delegata iz DO Donit-Trival, kaj bo Kočna naredila za izboljšanje svojih storite*', je predstavnik Kočne odgovoril, da so storitve te delovne organizacije po njegovem že sedaj zadovoljive, da pa bosta svoje rezultate morali pokazati tudi dveletno interno šolanje poslo-vodskih kadrov in preurejanje in opremljanje trgovin. Informacijo' o preskrbi z mesom je podal direktor DO Meso Kamnik-Domžale za proizvodnjo in predelavo mesa. Ta delovna organizacija - Kamnik in Domžale sodelujeta že tri leta -nima svoje lastne maloprodaje. Tri leta'je bilo njihovo poslovanje zadovoljivo, brez izgub, tudi letošnji devetmesečni obračun še dobro kaže, novembra in decembra pa so se pokazale vidne spremembe. Odkupne cene prašičev so se povišale, tako da ima delovna organizacija pri vsakem kilogramu mesa za devetnajst starih tisočakov izgube. Skupna izguba v zadnjih dveh mesecih znaša 840 starih milijonov. Ta dispariteta v ceni mesa se mora nekako rešiti, če hočemo, da bo oskrba z mesom še vnaprej zadovoljiva. »Sami cen izdelkov ne smemo povišati, je dejal direktor DO Meso Kamnik-Domžale. Konec novembra je bila psihoza kmetov v teh dveh občinah takšna, da nihče ni hotel prodati niti enega goveda. Kmetje še vedno čakajo na povišanje odkupnih cen. Ker goveda nismo dobili od domačih kmetov, smo ga po znatno višjih cenah kupovali v drugih republikah.« O problematiki uresničevanja svobodne menjave dela je obširneje govoril Jože Zagore, v. d. vodje strokovne službe SIS družbenih dejavnosti. Pri tem je opozoril na nekatere probleme, ki so se začeli pojavljati na tem področju. Dejal je, da je pri svobodni menjavi dela treba upoštevati, da so to samoupravni odnosi med porabniki in izvajalci. Materialni položaj družbenih dejavnosti se je v zadnjih letih poslabšal. To otežuje kvalitetno izvajanje programov. I Miro spreminjanje gospodarskih razmer otežuje zagotavljanje programov ter dogovorjenih standardov in normativov. Jože Zagore je opozoril tudi na pretiran normativi-zem, ki obremenjuje samoupravno organiziranost SIS. Tudi delegatski sistem ne deluje v vseh sredinah tako kot bi moral. Pri tem je omenil tudi nekajkratno nesklepčnost skupščin SIS. Predsednik skupščine občine Anton Ipavic, je povedal, da so na sestanku sveta za družbenopolitični sistem razmišljanja o si-sih pripeljala do sklepa, da so danes dejanske razmere drugačne, kot so bile v času njihovega normiranja. Svoja razmišljanja je Anton Ipavic zaključi! z ugotovitvijo, da s pretiranim normativi-zmom slabimo delovanje svobodne menjave dela in poudaril, da se konec koncev lahko vprašamo, ali je res potrebno, da imamo toliko sisov?! Na delegatski oder je stopila tudi Mojca Podobnik in predstavila stališča dveh družebnih dejavnosti; vzgoje in izobraževanja ter kulture v Kamniku. Dejala je, da vzgoje in izobraževanja ne smemo pojmovati kot breme združenemu delu, ampak kot pomembno družbeno dejavnost, enakovredno gospodarstvu. Gmotni položaj kulturne skupnosti je zelo slab. »Zidovi - spomeniki pobirajo ogromno denarja, sprotna kulturna dejavnost pa je v nenehni denarni sMski,« je zaključila Mojca Podobpk. O delu interesnih sličnosti družbenih dejavnosti v ofttini Kamnik izvršni svet SO Kamnik med drugim ugotavlja, da imajo izvajalci pri odločanju v okviru sisov še preveliko^vtogo glede na uporabnike njihovih storitev. V praksi nastajajo problemi zaradi neusklajenih programov med sisi in v kviru DPS; pri tem imajo pomembno vlogo tisti, ki določajo prioritete med posameznimi družbenimi dejavnostmi. Velike težave pri izvajanju programov nastopajo tudi zaradi hitrega spreminjanja prednostnih dejavnosti v posameznih letih tega srednjeročnega obdobja. Na seji zbora združenega dela so med drugim govorili še o problematiki na področju komunal-no-cestnega gospodarstva. Po mnenju Cestnega podjetja je krivda za stanje na naših cestah v financiranju. Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost Kamnik nima nikakršnega vpliva in moči niti nad finančnimi prilivi niti nad vzdrževanjem. Programi modernizacije nekaterih cest na osnovi izdelave projektne dokumentacije v naši občini ostajajo neuresničeni, vendar samoupravna komunal- (Nadaljevanje na 2. strani) -M Letna seja OS SZS Kamnik Gradbeniki v nezavidljivem položaju Delavce z nizkimi osebnimi dohodki je treba informirati o njihovih pravicah in možnostih za razne-socialne dodatke. Vendar naj socialna pomoč ostane korektor le v izjemnih primerih. Pri zagotavljanju najnižjih osebnih dohodkov se velja dotakniti tudi problema in smotrnosti posameznih dejavnosti in proizvodnje. Glede na predlog, naj bi najnižji osebni dohodek za normalno delo znašal 18.000 din, bi moralo, na primer, v Graditelju skoraj polovica delavcev prejeti socialno pomoč. Gradbeništvo se je v sedanjih gospodarskih pogojih namreč znašlo v nezavidljivem položaju. Zaradi pomanjkanja dela v gradbeništvu in velikega povpraševanja se ob sklepanju pogodb zmanjšuje tudi vrednost ponudb, gradbena podjetja pa zato padajo v še slabši položaj. Zato je treba ukrepati, so sklenili na občinskem sindikalnem svetu. Njihovo stališče je, naj se glede na izjemne probleme v gradbeništvu na občinskem nivoju vendarle nudi delo in ostale pogoje domačim izvajalcem gradbenih del. Najaktualnejše probleme v letu 1984, med temi je socialna politika med glavnimi, in naloge ter načrte dela za prihodnje leto so konec preteklega tedna obravnavali v Kamniku na letni seji občinskega sindikalnega sveta. »Občinski sindikalni svet mora sprotno, mesečno spremljati razmere v delovnih organizacijah, nenehno naj bo v stiku z osnovnimi organizacijami sindikata. V Kamniku je tako delo že obrodilo sadove. V nekaj primerih se je preventivna obravnava organizacij, ki poslujejo z motnjami, pokazala kot potrebna in zelo uspešna. V vseh delovnih sredinah moramo tudi dosledno zahtevati, da se uresničujejo ustrezni pogoji dela. Stimulirajmo dobro, kreativno delo in brezkompromisno izpostavljaj mo nedelo in neodgovornost!« je v uvodnem poročilu dejal predsednik OS ZSS Kamnik Franc Sikošek. Člani sindikalnega sveta so izrazili povsem jasno stališče, da v situaciji ko dela ni, ne smemo dopustiti, da bomo zato delali počasneje, samo da bomo zaposleni. Na letni seji so se delegati dotaknili tudi zelo pereče problematike - iztrošenosti strojne opreme, ki je v kamniških delovnih organizacijah zelo visoka ter problema devizne politike, ki se s prej navedenim posredno povezuje. Tudi delovnim organizacijam, kot je na primer Svilanit, ki 35 odstotkov svoje proizvodnje izvaža, ne ostane toliko deviz, da bi potopoma nakupili nove (uvožene!) stroje. Gospodarstvo bi potrebovalo vsaj 60 odstotkov deviz, da bi ob normalnem poslovanju lahko ob- navljali tudi strojno opremo. »V Svilanitu smo za enkrat kljub 97 odstotni iztrošenosti strojev poslovno uspešni. Tudi po višini osebnega dohodka smo v kamniški občini pri vrhu. Vendar rezerve ne bodo večne. Zakaj vedno ukrepamo šele takrat, ko nekdo posluje z rdečimi številkami!« je na seji poudarila delegatka iz Svilanita Jožica Jeglič. Večji OD je povezan z večjo produktivnostjo, ta pa se lahko ustvari le na odgovarjajoči strojni opremi. Tudi kadrovska struktura tu odigra svojo vlogo. Kamnik je na 57. mestu po kadrovski strukturi v republiki. Vse prevelik je odliv strokovnih kadrov v druge občine - dnevna migracija v bližnja mesta. Zlasti veliko se jih vozi na delo v Ljubljano. Ena od glavnih smernic kadrovske politike v Kamniku je, da bi čim več strokovnih kadrov zadržali doma. »Program kamniškega OS ZSS bi moral biti bolj »kamniški«! Usmeritev in analiz imamo dovolj. Vsekakor pa moramo več in nenehno preverjati, če so se zastavljeni programi tudi uresničili,« je med drugim rekel predsednik skupščine občine Kamnik Anton Ipavic. »Glas delavca, glas kamniškega delegata, naj seže tudi do republiške skupščine. Danes ste tukaj glasni, bodite tudi tam!« je poudaril Anton Ipavic. Seveda pa je delavčevo širše družbenopolitično delovanje povezano z zavestjo o pripadnosti skupnosti in s tem, koliko vsa problematika zadeva tudi njegove interese, kakšen je njegov občutek za delovanje v skupnosti. »Če zaradi zaostrene gospodarske situacije delavec dobi občutek, da samoupravljanje postaja neučinkovito, če dobi občutek, da sedenje na sestankih da le malo rezultatov, in da zaradi mnogih vnaprej pripravljenih sklepov njegovo stališče le malo velja, se je treba vprašati, ali ne bi naše samoupravljanje veljalo narediti bolj privlačno za delavce, bolj življenjsko?« je dejal delegat Svilanita Albin Pirš in nadaljeval: »V naši DO smo pred kratkim hoteli ustanoviti pevski zbor. Od osemsto zaposlenih jih nismo mogli zbrati dvajset. Vsak je imel izgovor. Ni čudno, da tudi za v možne samoupravne organe ni dvesto ljudi, ki bi bili potrebni za udeležbo v vseh možnih samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah in ki bi bili dovolj zainteresirani za delo. Je že tako, da delavec ne bo več dolgo hodil na sestanke zaradi dvigovanja rok!« Predsednik SO Kamnik je načel tudi vprašanje pretiranega normativizma, predvsem v sisih in dejal: »Kje piše, da mora imeti Kamnik vse možne interesne skupnosti! Samoupravno organiziranost moramo stalno prilaga- jati dejanskim razmeram. Ne, da si tozdi med seboj posojajo denar in si zaračunavajo obresti; delovna organizacija se mora uveljaviti kot enoten gospodarski subjekt. To je seveda daleč od teženj po ukinitvi tozdov, ki se ponekod pojavljajo v zadnjem času!« Anton Ipavic je govoril tudi o obveščanju in dejal, naj bo že enkrat konec razpravljanja o tem, ali Kamniški občan še lahko izhaja ali ne, raje se vprašajmo, ali je potrebno, da imajo delovne organizacije svoja glasila večkrat le za statusni simbol, saj je prenekateri tiskan na finej-šem papirju, ne pa za celovito obveščanje kot pomoč za odločanje delavcev.« ROMANA GRČAR Predlogi k zvezni resoluciji za leto 1985 Izvoznikom večji delež deviz Delegati v skupini za zvezni zbor skupščine SFRJ so skupaj z delegati skupin za zbore republiške skupščine obravnavali osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju SFRJ v letu 1985 in sprejeli precej pripomb in predlogov, ki so jih posredovali občinski skupščini v nadaljno razpravo. Predvsem so menili, da je treba izvoz spodbuditi tudi z večjim deležem ustvarjenih deviz, s katerimi naj bi tisti kolektivi, ki jih ustvarjajo, svobodneje razpolagali in sami odločali, kolikšen del bodo namenili za uvoz opreme, kolikšen pa za uvoz repromateriala. Izvoza surovin, ki jih nujno potrebuje domača industrija, ne bi smeli več spodbujati, marveč celo prepovedati. Nove naložbe bi morale biti usmerjene predvsem v posodabljanje opreme in s tesnejšim medsebojnim sodelovanjem doseči, da bomo v Jugoslaviji bolje izkoristili proizvodne zmogljivosti, ki so sedaj izkoriščene le 40 odstotno. Za smotrnejšo porabo in varčevanje z energijo bi bilo treba zmanjšati oziroma ukiniti davek na izolacijski material in opremo za izrabo sončne energije. Sredstva za zvezni proračun ne bi smela rasti hitreje od poprečne rasti splošne porabe v Jugoslaviji, saj bi povečan prispevek republik k zveznem proračunu pomenil novo obremenitev gospodarstva. Čimpreje se bo treba dogovoriti o merilih za ugotavljanje, katera republika oziroma pokrajina v Jugoslaviji je še nerazvita. Z rešitvijo tega vprašanja predolgo odlašamo. V našem prihodnjem razvoju moramo več skrbi nameniti tudi razvoju informatike in računalništva. Na eni strani bi bilo treba omogočiti cenen uvoz kvalitetne računalniške opreme, na drugi pa preprečiti, da bi v Jugoslaviji neusklajeno gradili in podvajali zmogljivosti za proizvodnjo računalnikov. F. S. Programska seja OK SZDL Sekcije so zaživele »Po merilih bi lahko razvrstili krajevne skupnosti v tiste, kjer socialistična zveza delovnega ljudstva uspešno uresničuje svojo vlogo in naloge in kjer aktivno deluje tudi krajevna samouprava in delegatski sistem - takšne KS so na primer: Moste, Novi trg, Komenda, Motnik in Tuhinj - in tiste, kjer stvari ne tečejo tako dobro. Tovrstni primeri so na primer: Šmarca, Kamniška Bistrica in Pšajnovica«. Razprava na nedavni programski seji občinske organizacije SZDL je pokazala, da se je ta družbeno-politična organizacija v zadnjem obdobju ukvarjala predvsem s tistimi krajevnimi skupnostmi, ki bi jih lahko ocenili za dobre in delavne; tiste krajevne skupnosti, ki pa nimajo takšnega »slovesa«, so bile bolj ali manj postavljene na stranski tir. Prav zaradi tega bo tudi nadaljnje delo občinske konferece SZDL v Kamniku usmerjeno -kot je med drugim povedal Anton Fišer, predsednik OK SZDL Kamnik - prav v te KS, oziroma v razreševanje problematičnih stvari. Ena takih je - kot je pokazala razprava o delu SZDL - (pre)slabo sodelovanje delegatov iz krajevnih skupnosti na zasedanjih skupščinskih zborov, ki so bili sicer v povprečju dobro obiskani, saj je odstotek obiska okoli 80. Kljub temu pa si ne bi smeli privoščiti, da iz nekaterih krajevnih skupnosti delegati kar 21-krat neopravičeno manjkajo na zasedanjih. Takšen primer je delat iz Šmarce, iz Kamniške Bistrice so delegati neopravičeno manjkali 16-krat, iz Tunjic 1±-krat in iz Nevelj 6-krat. Kljub nekaterim slabostim v delu občinske konference SZDL v Kamniku se lahko pohvalijo tudi z uspehi. Letos se je namreč že dodobra' uveljavila ena od metod dela, ki socialistično zvezo postavlja v vlogo, ki ji gre. Izvedli oziroma uresničili so štiri sekcije, ki so si po tematiki precej različne: o likovni umetnosti, informiranju, turizmu in drobnem gospodarstvu. V krajevnih skupnostih (vsaj nekaterih) pa so posamezne sklope vprašanj obravnavali kar na zborih občanov in prav te so v nekaterih KS opredelili za sekcije, kot je bil primer v KS Križ, kjer so imeli sekcijo o meliorizaciji. Vendar pa se je pri tem skoraj vedno pokazala pomanjkljivost - kot smo lahko slišali v razpravi - ki je sicer široko in demokratično zastavljeno komuniciranje vseeno zožila zgolj na akcijo socialistične zveze; v te akcije se namreč niso vključili tudi ostali frontni deli. Kakorkoli že, socialistična zveza delovnega ljudstva je imela dober program, žal je v nekaterih točkah ostal neuresničen. Slišali smo, da zaradi tega ne bi smeli menjati programa, temveč predvsem odnos do nalog in do dela. V tej smeri naj bi potekalo tudi delo OK SZDL Kamnik v prihodnjem letu. Svoje delo naj bi usmerili predvsem v kvalitetnejši pristop k temeljnim težavam v temeljnih sredinah, to je v krajevni skupnosti, hkrati pa naj bi vlogo usklajevalca družbeno političnih aktivnosti uresničevala usklajeno z zvezo sindikatov z namenom, da privabijo vse dejavnike k enotni akciji. Člani občinske konference SZDL so na programski seji poleg poročila o preteklem delu in programskih usmeritvah za prihodnje delo, sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju OK SZDL Kamnik za obdobje ja-nuar-marec 1985. DEJAN VODOVNIK Akcija »brezhibno vozilo je varno vozilo« Zlata plaketa za Utok Gospodarska zbornica Jugoslavije je 6. decembra podelila Tovarni usnja Utok za dosežene rezultate v gospodarstvu in za razvijanje samoupravnih odnosov družbeno priznanje, zlato plaketo. t . Ob slovesnosti je bilo povedano tole: osnovna proizvodna usmeritev delovne organizacije Utok, je tudi po sanaciji usmerjena v proizvodnjo usnja iz svinjskih kož, pa tudi v predelavo tega usnja. Z uspešno sanacijo in boljšimi delovnimi rezultati se je število zaposlenih večalo in v letu 1984 doseglo 874 delavcev. Število zaposlenih se je namreč od leta 1975, ko jih je bilo okrog 1000, zmanjšalo skoraj na polovico. Kljub manjšemu številu delavcev, problemom s surovinami in reprodukcijskimi materiali, se je poslovanje zboljševalo. Prvič v zgodovini Uto-ka bo letos proizvodnja usnja presegla 7,000.000 m2. Utokov cilj pa ni samo povečanje količin, ampak si želi izboljšati tudi strukturo in kakovost proizvodnje. Zaradi želje po čim večji podelavi usnja v lastnih obratih je bila ustanov- ljena TOZD Usnjena konfekcija, ki je od skromnih začetkov tako povečala proizvodnjo, da je vodilna organizacija združenega dela v proizvodnji usnjene konfekcije v Jugoslaviji. Ta temeljna organizacija bo letos izdelala prek 100.000 kosov različne usnjene konfekcije. Lastno predelavo usnja je TOZD^Usnjena konfekcija razširila še na usnjeno galanterijo in oblazinjeno pohištvo. Utok je že od svojega začetka močno izvozno usmerjen. Delež izvoza usnja se giblje od 20 do 25% celotne proizvodnje usnja. Ta delež se sicer ne povečuje, ker je Utokov cilj izvoziti čimbolj oplemeniteno blago. In prav zato se občutno povečuje delež izvoza usnjene konfekcije, ki bo znašal v letošnjem letu že 50% celotne proizvodnje. Ves izvoz 5,000.000$ - bo realiziran na izredno zahtevnem zapadnoevrop-skem tržišču. Doseženi rezultati so izredno vidni in hitra rast je narekovala dati Utoku družbeno priznanje. K. V. Varnostna ocena prometne varnosti v občini Kamnik je v prvih 11 mesecih letošnjega leta dokaj ugodna. Ugodna seveda spričo dejstva, da je bilo v letošnjem letu manj prometnih nesreč, kot v enakem obdobju lani, nikakor pa ne ugodna z vidika, da naše ceste še vedno terjajo ogromen krvni davek, ki mu še vedno botruje človeški faktor. Stalnim vzrokom prometnih nesreč (neprimerna hitrost in vinjenost) so se pridružili še drugi, zlasti pa slabo tehnično stanje vozila, slabo stanje cest, kot vzrok prometnim nezgodam pa vse prevečkrat pripisujemo voz-niku.ki v danih razmerah vožnje ni prilagodljiv stanju vozišča, je težko'pisati o teh dveh sicer pomembnih faktorjih kot vzroku za prometne nezgode. Po neuradnih ugotovitvah, ki oba vzroka tesno povezujejo, pa je teh nezgod od 25 do 30% od skupnega števila prometnih nezgod. Preskrbljenost tržišča z rezervnimi deli, posebno pa z gumami je še vedno zelo slaba, pa tudi ceste se ne obnavljajo s potrebno dinamiko, zato oba vzroka za prometne nezgode stalno naraščata. Ker se vozniki za tehnično stanje vozil in cest očitno ne zmenijo, oziroma svojih vozil ne morejo zaradi pomanjkanja delov vzdrževati, na kar pa vplivajo dodatno tudi izredno visoke cene servisnih storitev in onemogočen individualni uvoz rezervnih delov tudi za domača vozila, je problematika še kako pereča. Res je sicer, da so v zadnjem času prisotne spremembe v za- konodaji, ki delno olajšujejo opisano stanje, vendar pa ni pričakovati kompleksnega reševanja problematike. Spričo opisnih ugotovitev je občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smatral da pred najnevarnejšo vozno sezono - ZIMO, organizira dve preventivni akciji v sodelovanju z delavci milice. Akciji sta bili izvedeni 21. 11. 1984 in 12. 12. 1984 od 15,30 do 19,30 ure na območju mesta Kamnik in bližnje okolice. V obeh akcijah so sodelovali člani AMD, ZSA Kamnik, pooblaščen delavec iz organizacije za tehnične preglede, člani sveta in delavci PM Kamnik ter Zaščitne enote milice Ljubljana. Iniciativa in ukrepanje tokrat ni bilo na strani delavcev milice, saj so v dveh akcijah izrekli le devet mandatnih kazni, odredili dva izredna tehnična pregleda in odvzeli štiri vozniška dovoljenja zaradi vožnje pod učinkom alkohola. Postopke so torej tokrat za razliko od običajnih akcij brez represivnega namena vodili občani, katerih delo ali funkcija je tesno vezana na preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pri 428 ustavljenih in kontroliranih vozilih je bil opravljen pregled najpomembnejših sklopov in naprav, to je: krmilni mehanizem, zavorni mehanizem, luči, gume in oprema. Istočasno pa so vodili tudi anketo o uporabi varnostnih pasov ter opozarjali voznike na začetek sankcioniranja neuporabe varnostnih pasov s 1. 1. 1985. Rezultate akcije najbolj ilu- št. Ugotovljene napake na vozilih' Uporaba varnost, pasov \$kl pregl. vozil zavor, meh. Krmu. meh. gumah sveti, signal, napr. Druge večje napake reano oocas. ntKOll z nasl. 248 8 4 8 33 12 7 24 217 5 180 - 2 6 35 6 7 75 98 27 428 8 6 14 68 18 14 99 315 32 strativno prikazuje spodnja preglednica iz katere nedvoumno izhaja, da bomo ob taki stopnji varostne kulture še naprej zmanjšanemu prometu na naših cestah in števila nezgod ter posledic le še v naprej objokovali številne smrtne žrtve in ponesrečence poleg milijonskih izgub zaradi materialne škode in da se kljub vsem prizadevanjem ni zmanjšalo tveganje, da postanemo žrtev nesreče. (Nadaljevanje s 1. strani) »ALI RES POTREBUJEMO TOLIKO S1SOV?« no-cestna skupnost ne vidi nikakršnega vira financiranja, saj sredstva ne zadostujejo niti za minimalno vzdrževanje obstoječe cestne mreže. Direktor toz-da Vzdrževanje pri Cestnem podjetju Ljubljana je na seji poudaril, da se dotok finančnih sredstev, opredeljen s planom prihodkov in porabe za cestno mrežo za leto 1984 ne uresničuje. Zato ni možno normalno izvajati funkcije upravljalca in vzdrževalca cest. Stanje cest, s tem pa varnost udeležencev v prometu, se zato stalno slabša. Ker ni sredstev za obnavljanje izrabljenih in dotrajanih vozišč, se zaradi povečanih prometnih obremenitev poškodbe stalno povečujejo. Minilana sredstva, predvidena s planom, omogočajo le začasna najmanjša krpanja udarnih jam. Delegatka iz Stola je pripomnila, naj se pri urejanju cestnega prometa najprej uredi nezavarovan železniški prehod na Korenovi poti. Predstavnik KIK pa je sprožil vprašanje odstranjevanja industrijskih odpadkov in nevarnih snovi. R. GRČAR Posvet predsednikov hišnih svetov v KS Duplica Km m m m a m m ve n -w ■ delu pritegniti sirsi krog ljudi Srednja vas v letu 1985 Na nedavni programski konferenci KO SZDL Duplica so ugotovili, da je delovanje samoupravnih teles v krajevni skupnosti zoženo na preozek krog občanov, čeprav v tej naši največji krajevni skupnosti živi okrog 4500 ljudi. Delegacije, razen delegacije za zbor KS, imajo velike težave z udeležbo delegatov, nekateri hišni sveti še niso zaživeli itd. Zato so sklenili, da se je treba na sestanku predsednikov hišnih svetov pogovoriti, kaj storiti za poživitev krajevne samouprave. Ugotovili so, da predlog, da bi zožili število delegacij v tako veliki KS, ni sprejemljiv. Resno bi bilo treba preučiti vzroke za pasivnost delegatov, so menili predsedniki hišnih svetov. Sodijo, da skupščine SIS še vedno nimajo odločilnega vpliva na reševanje problemov. Zlasti zbori uporabnikov se premalo vsebinsko poglabljajo v predložena gradiva in se preveč spreminjajo v aparat za glasovanje. Nekateri problemi v krajevni skupnosti, ki so že nekaj let na dnevnih redih zborov občanov in drugih sestankov, se prepočasi rešujejo (n. pr. šola, pošta itd.). Čeprav živi v strnjenem naselju te KS več ljudi kot v središču Kamnika in je oddaljen od središča le slaba dva kilometra, dostava pošte ob sobotah ni urejena. Predsedniki hišnih svetov so imeli tudi veliko kritičnih pripomb na kakovost gradnje stanovanjskih blokov. Menili so, da bi morala SKG Kamnik ob gradnji poostriti nadzor, da se ne bi ponavljali primeri slabe izolacije, zamakanj in podobno. Hišni sveti pa bi morali bolj skrbeti za boljše gospodarjenje s stanovanjskimi objekti in za to, da bodo vsi prebivalci spoznali, da s škodo na družbenem premoženju povzročajo škodo tudi sebi ter da z neplačevanjem obveznosti od stanovanj onemogočajo dobro gospodarjenje v teh hišah. SKG pa bo moralo bolj odločno izterjevati vse zapadle obveznosti in ne čakati, da se nekaterim nabirajo veliki dolgovi. Vsa odprta vprašanja v zvezi z gospodarjenjem pa je treba razreševati v sodelovanju s čimšir-šim krogom stanovalcev. Na posvetu so govorili tudi o socialnem položaju nekaterih občanov in menili, da bo morala komisija za socialno skrbstvo v krajevni skupnosti dobro proučiti sleherni socialni problem, njeni predlogi pa se bodo morali bolj upoštevati v občinskih organih. Predsedniki hišnih svetov so menili, da bi morala SZDL pogosteje sklicevati take sestanke, na katerih bi sproti razčiščevali vsa odprta vprašanja in probleme, ki jih tudi v KS Duplica ne manjka. F. S. Prepotrebna postavitev hidranta v Smo viku, asfaltiranje poti v novem naselju v Srednji vasi in gradnja mostu na Potoku v letu 1985, medtem ko bazen na Vasenem?!!! Te smernice so na osnovi realnih možnosti postavili kot glavno nalogo za leto 1985 na seji SZDL Srednja vas. Najprej je bilo pohvalno ocenjeno delovanje društev in organizacij v naši KS. Kot najdejavnejše se je v tem letu izkazalo gasilsko društvo, tako na preventivnem področju, kot na tekmovanjih. Uspešno pa se je vključilo v življenje KS letos ustanovljeno kulturno društvo s pevskim zborom MAVRICA. Nato sta tovariš Jurančič in tovariš Kranjc predstavila osnutke za razvoj kmetijstva in gospodarskih dejavnosti. Krajane je predvsem zanimal izsuševalni načrt za Tuhinjsko dolino, ki bo zajel okrog 250 hektarov površin. Opozorili so, da morajo biti vsi prizadeti .pred začetkom del natančno seznanjeni z vsemi podrobnostmi. Ne bi namreč radi, da se ponovi, kar se je dogajalo na območju Most, Križa in Komende. Že navada je, da se glede izvira tople vode na Vasenem ne ukrene ničesar. Krajani bi sami zgradili bazen, vendar tudi ta predlog naleti na gluha ušesa. Problem pa ni v gradnji, temveč v odločitvi, če se bo sploh kaj gradilo. Čakanje namreč povzroča zastoj v regulaciji Nevljice. Le-ta tako lahko še naprej nemoteno poplavlja in povzroča krajanom škodo. Sledil je predlog nalog po področjih za leto 1985. Na Pirše-vem bo temeljito urejeno cestišče. Položene bodo cevi za odtok vode, ki nekontrolirano ra-zriva in odnaša material s poti. V Snoviku bodo postavili hidrante, kar je že zadnji čas. Ta vas namreč nima pravih zajetij, ki pa so bistvenega pomena za uspešno gašenje. Hidranti bodo priključeni na novozgrajeni vodovod. Na Potoku bo zgrajen most čez Nevljico. Sredstva bodo večinoma prispevali uporabniki sami in pa seveda KS. Na Lokah bo predvsem poskrbljeno za poti do Aplenčarja in v Gobovše, asfaltiran pa bo tudi most čez Nevljico, če se najde izvajalec. Sredstva so bila zbrana in plačana že letos, vendar komunalna skupnost ni našla izvajalca. V Srednji vasi bodo asfaltirane poti v novem naselju. Uporabniki pa morajo najprej sami urediti lastnino cestišča. Pred trgovino v Srednji vasi bo nujno postaviti nekaj stojal za kolesa, saj se zaradi prislanjanja na zid, uničuje nova fasada, ki seveda ni bila poceni. In vas Podhruška? Predvsem bo poskrbljeno za ureditev poti, popravilo mostu in odtok vode pri Šuštar Vidu. Predlagana je bila tudi postavitev telefonske govorilnice, ureditev avtobusne postaje in postavitev znaka za omejitev hitrosti. Vendar je to že odvisno od raznih institucij. Takšen je realen načrt za prihodnje leto 1985 v Srednji vasi, kako pa drugje? ANTON ŠUŠTAR Prodam gradbeni oder za fasado in 20 kv. metrov opaža. Tel. 832-191. JANA KRALJ Novo leto se bliža. Otroci že težko čakajo dedka Mraza, ki bo priše! z velikim košem dobrot. A Hudi odrasli niso brez želja, pričakovanj in načrtov za leto 1985. Povprašali smo vas, vi pa ste z resnimi, zaskrbljenimi obrazi, pa tudi z nasmeškom odgovarjali. JANA KRALJ - vzgojiteljica v VVE Nova Duplica - Vrtci so polni; petindvajset otrok v skupini (ena vzgojiteljica in ena varuška) je odločno preveč. Vzgojiteljice si zato želimo manjše normative. Z majhno ^skupino otrok se da mnogo bolje delati. Družba naj premisli, kakšno vzgojo si želi, varčevati pri otrocih ... no, mislim, da to ni ravno najpametneje! Delo vzgojiteljice je psihičnb zelo naporno, ukvarjati se mora z vsakim otrokom posebej, spremljati njegov razvoj in tega tudi spodbujati. Vsi vidijo le šest-urni delavnik, domačih priprav in odgovornosti dela pa ne. Ker je kolektiv pretežno ženski, se pojavlja veliko odsotnosti z dela - porodniške, bolniške. Delo je tako oteženo, včasih se zaradi nadomeščanj skupine otrok še povečajo. Potrebno bi bilo dodatno izobraževanje vzgojiteljic (višja šola), saj tudi otroci postajajo vse pametnejši - kmalu nas bodo na primer pri svojih petih, šestih letih prehiteli v znanju računalništva; potrebni so novi prijemi v vzgoji predšolskih otrok. Vrtec je središče predšolske vzgoje, na naših igriščih se igrajo tudi otroci, ki ne obiskujejo naše ustanove. No, saj jih nihče ne podi, le njihove starše bi lahko malo grajali, ker otroku ne znajo dopovedati, da je treba tudi na stvari zunaj njihovega stanovanja paziti. Tako pa so otroci iž soseske že popolnoma uničili ograjo* okrog vrtca. To igrišče je še za naše otroke premajhno, v novem naselju (Groharjeva, pa tudi Klavčiče- IGOR OMOVŠEK va ulica)) pa je toliko otrok. Če že travnikov nimajo, naredimo jim vsaj prepotrebna igrišča! Pogrešam povezavo vrtca z Društvom prijateljev mladine, Krajevno skupnostjo. S skupnimi močmi bi laže rešili probleme naših malčkov. Sicer pa v Kamniku pogrešam družabne prireditve, plese. Nekaj desetletij nazaj je bilo bojda za to bolje poskrbljeno. Kamnik je bil živahno mesto, kjer se je vsak dan nekaj dogajalo, kamor so se prihajali zabavat od vsepovsod, sedaj pa je obratno; najmanj v Ljubljano moraš, če si le količkaj željan plesa in ostalih kulturnih prireditev. Pred leti so v Kamniku redno enkrat mesečno v kino Dom gostovale gledališke skupine. Kaj imamo danes od tega? To, da v petkih ni kino-predstav. Da česa drugega ni, pa naj vas ne skrbi! Za vas bodo poskrbeli TV in ostali mediji moderne dobe, nobenega truda, molče sedite v fotelju, se zabavate, sami sebi ste dovolj. Pozabite, da ste bili nekoč družabno bitje! IGOR OMOVŠEK - absolvent strojne tehnične šole - Če bi me vprašali pred enim mesecem, kaj si najbolj želim, ne bi dolgo premišljeval. Takrat sem si od vsega najbolj želel DOMOV! Namreč, pred štirinajstimi dnevi sem slekel vojaško uniformo. Sedaj počasi »prihajam k sebi«. Kakšne so moje trenutne želje: da bi čimprej našel službo, saj sem »suh kot poper«, pa da" bi mi dedek Mraz prinesel nove smuči, da bi bile smučarske dnevne karte po pet jurjev, pa recimo, da bi pod novoletno jelko naše! kakšno luštno punco... No, malo sem še »odštekan«. Saj veste, vojska, pa nizek standard... vse to človeku pusti posledice. Bom še malo resen. Res je, da sem navdušen smučar, malo SLOBODAN MILADINOV1Č MARIJA SCHNABL Novoletna anketa_ Želje, takšne in drugačne manj pa sem navdušen, da bo, kot kaže, to postal šport za redke izbrance. Ne vem, kje bom dobil denar z*a nove smuči in ostalo opremo. To so danes že težki milijončki. Smučarski sejem (edino kamniškega sem še »ujel«) rabljene opreme ni bil vreden počenega groša! Pred leti so fantje znali bolje organizirati vso stvar. Letos pa ni bilo ne filmov, ne glasbe, pet smučarskih čevljev in troje smuči - to je bilo tudi vse. Pa še to - ker si bomo manj privoščili visokogorsko smučanje, bi kazalo urediti naša bližnja smučišča. Predvsem mislim Male in Velike poljane in vlečnico, ki tam že nekaj let neizrabljena rjavi in sameva. Mi pa kar »štanfamo«, saj se mora človek moderne dobe tudi malo razgibati,'a ne?! SLOBODAN MILADINO-VIČ - direktor Eksperimentalne tkalnice Kamnik - Za nami so letni obračuni poslovanja, vemo, koliko smo naredili, ustvarili pa smo si tudi nove načrte. V naši delovni organizaciji si bomo, kot že do sedaj, tudi v prihodnjem letu prizadevali prodreti na nova tuja tržišča. Doslej smo večino svojih izdelkov izvažali v skandinavske dežele, ki pa so nas sčasoma začele izsiljevati - predvsem pri cenah. Zato smo letos skoraj z vsemi Skandinavci prekinili in se usmerili predvsem v Zahodno Nemčijo, nekaj tudi v Francijo in Anglijo. Naša naj- večja želja v letu 1985 je torej, da osvojimo zahodnoevropski trg, da si pridobimo zaupanje novih kupcev. Naša dolgoletna želja je seveda tudi selitev v staro Eto, že drugo leto bomo pričeli s preurejanjem spodnjih prostorov. In tretja želja: prizadevali si bomo v največji možni meri modernizirati proizvodnjo. Zamenjati moramo že davno zastarele in dotrajane stroje. Seveda je to odvisno tudi od tega, kako bodo družbenopolitični dejavniki v bodoče naklonjeni izvoznikom - po sedanjem režimu nam ostane zelo malo težko ustvarjenih deviz. Te pa nujno potrebujemo za nakup strojne opreme. No, to so bile na kratko opisane želje Eksperimentalne tkalnice. In kaj si jaz osebno želim? No ja, kakšnih posebnih želja nimam, le zdravja, tega nikoli ni dovolj. Sicer pa sem kot občan zadovoljen. Stanujem na Duplici, vrtec, šolo, trgovino imamo. Na splošno pa, kaj bi vsevprek ner-gali, kakor si ustvariš, tako se pač imaš. MARIJA SCHNABL-osebna upokojenka - Moje želje za 'leto 1985 so precej resne, čeprav bi si kdo morda mislil, da se pri petinsedemdesetih letih človek ne ukvarja več s takimi problemi. Ker sem preživela že dve svetovni vojni, si vsekakor ne želim še tretje. Ljudje naj končno že prenehajo z medsebojnim obračunavanjem s pomočjo orožjit in vojnih gro- zot. Želim tudi, da bi Jugoslavija premagala trenutne gospodarske težave, da bi zaupali v moč delovnega ljudstva, ki tO vsekakor zna in zmore. Seveda si vsi skupaj želimo predvsem zdravja. Če tega ni, ni popolne sreče. V našem ožjem prostoru - Kamniku - bi rada bolj urejeno okolje - otroška igrišča, zelenice, želim si močnejši turistični utrip mesta, založenost trgovin, boljšo prometno ureditev, večjo skrb za čisto okolje, boljše medčloveške odnose, posebno med mlajšimi in starejšimi, kakovostnejše zdravstvene storitve in oživitev starih mestnih arhitektur. Mislim, da bi bilo treba povečati budnost nad kršitelji javnega reda in miru. Skratka, želim, da bi se izpolnile želje posameznikov pri graditvi skupne in osebne sreče, da bi jim jutrišnji dan postal lepši od današnjega. MILOŠ VVAHL - zdravnik - Pred kratkim sem zaključil študij in se takoj »vrgel« v iskanje zaposlitve. No, končno sem jo našel. Vsem mladim, ki jih to še čaka, zato želim, da bi dobili ustrezna delovna mesta, in da se problem zaposlovanja pri nas čim prej ustrezno reši. Kot Kamničan si želim, da bi bil Kamnik turistično zanimiv tri-stopetinšestdeset dni v letu. Predvsem pa naj Velika planina res postane RTC (Rekreacijsko turistični center), in ne, da še naprej ostaja le sistem nekaj (vlečnic) žičnic. Tudi Kidričevo ulico bi že veljalo zapreti za promet. Morda se bodo povrnili zlati časi večernih promenad, ko človek na ulici sreča tega in onega, in v miru malo poklepeta. Kaj še? Lahko bi zgradili kakšno veleblagovnico, pa kamniški smučarski klub naj kon-" čno zaživi tako kot je treba. In kot navdušen jadralec si želim ugodnejših vetrov. .. Sicer pa. kaj bi govoril! NADA VAVPETIČ - foto-grafinja v ateljeju »Foto Zoran« NADA VAVPETIČ - Želje? Ja, veliko jih je. Zelo lepo bi bilo, na primer, ko bi na lotu zadela novo, opremljeno hišo ali stanovanje, pa avto. . . Sicer pa, sanjariti o vsem tem je lepo, koristi pa nič. Kar za delo je treba poprijeti, pa počasi dobiš, kar si želiš. Letos sem se poročila, z možem si počasi, po delih opremljava stanovanje pri njegovih starših. Ko smo že pri tem, nič ne bi imela proti ugodnejšim posojilom za nakup pohištva - da o stanovanjskih ne govorim. Mladoporočenca, od katerih nihče nič ne podeduje (hišo, avto, vikend na morju ipd.), si s povprečnim osebnih dohodkom zelo, zelo počasi lahko kaj ustvarita, saj gre, na primer, za vsak kos pohištva, kuhinjsko opremo, posteljnino, da o gospodinjskih strojih (pralni stroj, hladilnik, sesalnik) ne govorim - za vsako od teh stvari gre takoj ena ali dve plači. Pa še za dinarje ne dobiš vsega. Da ne govorim, kako se življenski stroški še podvojijo, ko imaš otroka. No, midva si ga zaenkrat še ne bova »privoščila«. Naj še malo pohvalim Ka-mničane: stanujem v ^Mengšu, avtobusne zveze so zelo dobre. Ljudje so prijazni, lepo se da delati z njimi, doslej glede tega še nisem imela težav. Tudi v zadnjih letošnjih mesecih ne. ko je -bila malo večja gneča v lokalu - vsi so namreč »takoj« potrebovali slike za nove osebne izkaznice. Ja, nekaj pa bi lahko pripomnila. V lokalu delam od desetih dopoldne, do petih popoldne, tako da sem praktično ves dan zdoma in sem vezana na prehranjevanje v Kamniku. Za to pa v Kamniku ni dobro poskrbljeno. Pogrešam urejeno družbeno prehrano. Samopostrežna restavracija bi bila verjetno dobrodošla vsem Ka-mničanom. Pa SREČNO! ROMANA GRČAR Sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo »Naša republika vsako leto slavi svoj rojstni dan. Rodila se je sredi vojne vihre iz velike želje po svobodi in neodvisnosti. Bilo je v ranem jutru zadnjega no-vemberskega dne leta 1943. V slavno bosansko mestece Jajce je prišlo 142 poslancev s tovarišem Titom na čelu, ki so bili odločni in trdo preizkušeni v boju z okupatorjem. Sklenili so, da postane AVNOJ vrhovno in zakonodajno telo, ki bo vodilo jugoslovanske narode v borbi za svobodo. Jugoslavija je postala federativna republika; združila je šest enakopravnih republik. Slovensko Primorje in Istro so priključili k Jugoslaviji. Tovarišu Titu so slavnostno podelili naslov Maršala Jugoslavije in postavili temelje novi državi. Letos praznujemo že 41. rojstni dan naše republike; ob tem se spominjamo vseh tež- MKD Pedenjmožic Recital in občni zbor Po daljšem premoru je spet začelo delati Mladinsko kulturno društvo Pedenjmožic. V petek, 23. novembra, smo v dvorani nad Maleševo galerijo ponovili recital »4 rahli vozli«, prvič uprizorjen *e spomladi. To pot se je predvsem publika precej bolje izkazala; zaradi hudega navala (čez 30 j udi) je bilo komaj dovolj stolov a vse. Da gre res za ogromno Sevilo pove podatek, da so prvi predstavitvi recitala prisostvovali amo štirje navdušenci. Razen ega so prišli ljudje vseh genera-eij, kar je po svoje tudi napredek, saj ponavadi naše prireditve obiskujejo večinoma mladinci. Besedila je izbral Marko Ku-rner, ki je tudi vodil priprave. Gre za pogled na človeško življenje iz več obdobij in to iz bolj pesimistične perspektive. Pesmi in prozni odlomki so izbrani veči- del iz domače književnosti; poslušalci so verjetno opazili, da recital meri na naše domače okolje. Sicer pa bomo predstavo verjetno še ponovili in vsi, ki vas zanima, že vnaprej vabljeni. Po recitalu je bil občni zbor MKD Pedenjmožic. Oglasilo se je kar nekaj novih članov, vendar smo vseeno ugotovili, da nas tarejo stari problemi; neredno prihajanje k vajam, zamujanje, ne-zanimanje (tudi s strani publike) ipd. Denarnih težav po besedah naše blagajničarke nimamo, nekaj bomo še zaslužili z novoletno igrico za najmlajše, ki bo tudi naša prva naslednja predstava. Prejšnja leta smo z njo gostovali predvsem v delovnih organizacijah, letos pa bomo igrali v več krajevnih skupnostih naše občine. M. T. kih dni in tudi uspehov, ki smo jih dosegli pod vodstvom tovariša Tita«, je v uvodu dejal učenec Goran Završnik na priložnostni proslavi ob dnevu republike, v OŠ Toma Brejca, ki sojo pripravili ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo. Sledilo je nekaj kratkih, a prisrčnih recitacij. Da je bilo vse še bolj praznično in slovesno, je poskrbel šolski pevski zbor. Otroci so peli z veselimi srci, znane melodije. Kmalu je prišel slovesen del za prvošolčke. Z rdečimi rutkami okrog vratu in modrimi čepicami z značko so cicibani nestrpno pričakovali nepozabni trenutek življenja. S pomočjo predsednico pionirske organizacije OŠ Toma Brejca, Jane Grilj, so dali častno pionirsko zaobljubo. Po končani proslavi so se novopečeni pionirčki preselili v učilnico, kjer so jih čakale z dobrotami obložene mize. Najprej jim je predsednica pionirske organizacije podelila pionirske izkaznice in slikanico, ki jih bo spominjala na tisti dan in leto, ko so postali Titovi pionirji. Doživetja tega dne so nam novi pionirji - Renata Doblekar, Anže Zupančič in Tina Mele -takole opisali; - Kakšen mora biti pionir? Renata: »Pionir mora biti priden, v šoli se mora dobro učiti, pomagati mora mamici in prijateljem.« Anže: »Pionir mora biti priden, ne sme se pretepati, mora biti ubogljiv in tovariški.« Tina: »Pionir se mora dobro učiti, lepo se mora obnašati in biti tovariški.« - Kako se počutiš danes, ko si postal-a pionir-ka? Renata: »Danes se počutim odlično.« Anže: »Odlično.« Tina: »Danes se počutim dobro, saj sem dolgo čakala -ta dan.« - Ali je zate danes kakšen poseben dan? Renata: »Da, ker sem postala pionirka in ne bom več ciciban.« Anže: »Zelo težko sem čakal današnji dan in sem srečen, ker sem pionir.« Tina: »Zame je to nepozaben dan.« - Ali se zavedaš nalog? Renata: »Da. Obljubljam si, da bom vedno pridna, saj sem Titova pionirka.« Anže: »Da«. Tina: »Vse naloge bom vestno in pridno opravljala.« Saša Mejač 8.a OŠ Toma Brejca Zlatoporočenca Antonija in Jože Narat Zakonca Jože in Antonija Narat iz Velike Lasne sta 10. novembra 1984 pred predsednikom Skupščine občine Kamnik Antonom Ipavicem in matičarko Marijo Križman javno potrdila 50 let skupnega zakonskega življenja in s tem tudi dokazala, da nista klonila pod težo bremen zakonskega življenja. Oba sta imela težko mladost, saj sta že v rani mladosti okusila vse tegobe prve svetovne vojne. Zlatoporočenec Jože je delal v letih 1934-1944 v kamniški smodnišnici. Delo je bilo težko in zelo odgovorno. Nato je bil nekaj časa zaposlen tudi pri Hudourniku - vodnem podjetju iz Ljubljane. Med drugo svetovno vojno je sodeloval oziroma odšel v partizane v Zasavsko-Moravški odred, pozneje pa je bil tudi v komandi mesta Lovrenc na Pohorju in Ribnici. Po osvoboditvi oziroma po letu 1948 sta zlatoporočenca kupila kmetijo na Veliki Lasni. Skupaj z ženo sta se ukvarjala s kmetijstvom, pri čemer velja omeniti zlasti pomemben prispevek zlatoporočenke Antonije, saj je vse svoje življenje posvetila delu na kmetiji in skrbi za otroke in moža. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo. V. M. Novost pri nas: break dance Ta naš čudni dandanašnji svet ponori za vsako malenkost, ki se »blešči, diši ali pa skače«. Lani so na svoj račun prišle predstavnice ženskega spola, ki so se zavzele za aerobiko, zdaj pa so dobile »kontro«. Na ameriških ulicah so se v začetku tega leta in že prej začeli pojavljati mladeniči v trenirkah, nadkolersčnikih, kapah, rokavicah ter še v čem in svoje akrobatsko znanje prikazovali na kartona-stih ploščah ob zanimivi elektronski glasbi. Ta »nora« glasbena zvrst je medtem preplavila vso zahodno Evropo in zajela tudi našo mladino. Izumitelji nove glasbene zvrsti so mladi ameriški črnci, ki so svoje plesne ekshibicije na različno glasbo, prežeto z raznimi elektronskimi efekti, prikazovali kar na ulicah. Ples se je najprj imenoval »street dancing« (ulični ples). Mladi plesalci, ki jih je bilo sčasoma vse več, so si na ulico prinesli kartonsko ploščo in kasetofon ter začeli izvajati ples, ki je kaj kmalu postal prava manija. Pravi športni mojstri, ki jih ta ples tudi zahteva, so break dance prenesli tudi v diskoteke. Značilnost oziroma simbol tega plesa so tnjc različni načini gibanja. Zelo velik nadzor posameznih mišičnih skupin je osnova za nenavadne koordinacije oziroma premikanje raznih delov telesa. Drugi način je robotsko ali mehansko gibanje, ki uprizarja hojo na mestu in razne počasne gibe rok in nog. Kot tretjo zvrst pa prištevajo akrobatiko. Plesalci se lahko gibljejo kot razne živali, kol n. pr. žabe, črvi, kenguriji, itd., izvajajo razno predmete, vrtenje na glavi in podobno. Marsikdo meni, da je break dance le nekakšna muha enoletnica, vendar plesni strokovnjaki mislijo drugače. Šlo naj bi za napredovanje v zgodovini plesa. Če samo pogledamo nazaj v obdobje lwista, so" ljudje le migali z boki, vzdigovali le nogo ali roko. Čas popularnega rock'n rolla je zahteval prav tako značilen ples, ki se je ujemal s hitrim ritinom in za katerega je bilo (in je še) potrebno veliko kondicijške pripravljenosti. Če pa bolj pogledamo v današnji čas, lahko brez (ež.av ugotovimo, da je disko pels postopoma poslal ples celotnega telesa, saj se ta nova /vrst / imenom break dance »loteva« vsega telesa od glave do prstov na nogi. Prav zato ta ples spada med posebnosti v primerjavi z ostalimi plesi. Brez kondicijške pripravljenosti tu ne gre, čeprav strokovnjaki mislijo, da je bolj kot to pomembna splošna razgibanost (elesa. Vaje, s katerimi se pripravljajo, razgibavaj«) in ogrevajo plesalci, jiir omogočijo, da popolnoma poznajo svoje telo. svojo pripravljenost in razgibanost. Break dance ljudem ugaja prav zaradi svoje nenavadnosti. S svojimi gibi plesalci poskušajo pritegnili vsesplošno pozornost, hkrati pa med seboj tudi tekmujejo. S tem je končno prodrlo v svet dejstvo, da se človek lahko tudi s tem pokaže zunaj. Beseda »break« pomeni v angleščini zlomili, prelomiti, razbiti, »dance« pa ples. Od kod torej ime za ta ples? Prevoda še ni, vendar bi mu ime lahko prisodili po nenavadnih »odrezanih« gibih, ki v večini niso povezani drug z drugim. Lahko pa ime izvira iz mehanskega gibanja, ki jc sestavni del break danca. Torej, Kamničani, če ima kdo v sebi kaj športnega duha in če se kdo čuti talentiranega ter ima posluh za glasbo in ples. potem kar korajzno pojdite po informacije v Ljubljano v studentske plesne klube, kjer boste dobili vsa navodila za včlanitev v plesni tečaj. Plesni klub, ki je prvi »zagrabil za vabo« iz zahodnega sveta, že vsi poznamo. To je Študentski plesni klub Kazina. Trg osvoboditve 1 Ljubljana, telefon: 214-348. Oblecite trenirke, včlanite se in ne bo vam žal. BLANKA JELEN Mladinsko prostovoljno delo, kdo te še potrebuje Z organiziranjem mladinskih delovnih brigad (oz. tudi mladinskih delovnih akcij) imamo v zadnjih treh letih velike težave, predvsem v smislu nepopolnih MDB, katere pa pogojujejo še drugi globlji problemi. Tako se je mladinsko prostovoljno delo, predvsem v večjih mestnih središčih znašlo v krizi, ki dokaj jasno kaže, da tudi oblike prostovoljnega dela, takšne kot so, ne privlačijo več mladih in bo na tem področju treba uvesti več korenitih sprememb. Letos smo sicer delno že začeli reševti omenjeno problematiko (na MPPŠ, ocene MDA, MDB) oziroma bolj analizirati vzroke ter iskati nekatere alternativne rešitve, večina nalog pa je še pred nami. Tako na MPPŠ 1984 v Mariboru, kot tudi na predsedstvu MK ZSMS je bilo dogovorjeno, da analiziramo vzroke in najdemo kvalitetne rešitve za bodoče, ter poskušmo vključiti v reševanje te problematike še druge družbenopolitične dejavnike, saj MPD ni le problem ZSMS. I. Vzroki in ugotovitve: 1. a) Splošen družbeni odnos do dela je slab, zlasti do fizičnega dela in iz tega vsekakor izhaja tudi slab odnos do MPD, ki nima takšne družbene veljave kot bi jo moralo imeti, saj brigadirji izgrajujejo manj razvita območja in s tem našo družbo kot celoto. Pa tudi zato, ker ima MPD že dolgo tradicijo in svoje temelje v povojni izgradnji naše domovine. b) Z mladinskimi delovnimi akcijami se je doslej ukvarjala skoraj samo ZSMS, kar ni dopustno, ker so MDA širšega družbenega pomena. Premalo je konkretnega sodelovanja z osta- limi družbenopolitičnimi dejavniki. Odnos družbe do MDA je izredno slab, razen v okolju, kjer brigadirji delajo. Dogaja pa se tudi, da posamezne občine, na območju katerih se izvaja akcija, nimajo pravega odnosa do MDA (Ljutomer), ko tudi do zadnjega niso znani vsi pogoji za izvedbo MDA. 2. a) Težka družbenoekonomska situacija prav tako pogojuje težave na tem področju. Vsako leto teže pridobivamo brigadirje, saj marsikatera delovna organizacija težko pogreša delavca, ki bi se udeležil MDA. Seveda prihaja tudi do tega, da bi se iz določenih DO mladi delavci lahko udeležili MDA, pa z njihove strani ni interesa. Ponekod v poletnih mesecih ni dela, pa vseeno ne pustijo delavca na akcijo, tudi z izgovori, da to ni več prostovoljno delo, če delavcu izplačajo OD za čas, ko je na MDA. b) Marsikateri študent ali učenec se raje odloči za počitniško delo in si tem zagotavlja sredstva za preživljanje počitnic, nakup šolskih knjig. Veliko študentov je to prisiljeno storiti, da si zagotavljajo osnovne pogoje za študij, še posebno sedaj, ko se življenjski standard vedno bolj znižuje. Študentje imajo v času MDA (L, II. izmena) veliko izpitnih rokov. c) Mlade vedno bolj odbija tudi neenak finančni položaj brigad, ki sodelujejo na določeni akciji. Slovenske brigade sodelujejo na akcijah z občutno nižjimi sredstvi kot brigade iz drugih republik, kjer je tudi odnos do MDA popolnoma drugačen. d) Vsako leto so stroški za organizacijo brigade večji. OK ZSMS pa imajo sredstev premalo, iz česasr lahko sklepamo, da je priprava brigad ter oprema vsako leto slabša. Za MDA na nivoju republike je bilo letos še dovolj denarja, medtem ko se nekatere OK ZSMS že letos soočajo zaradi velikih finančnih izdatkov pri brigadah s finančnim primanjkljajem pri drugih dejavnostih. Izteka se tudi čas veljavnosti družbenega dogovora o MPD. 3. a) Interes mladih za mladinsko prostovoljno delo oz. MDA vsako leto bolj upada. Nekaj vzrokov za to smo že opredelili, so pa tudi vzroki, ki izhajajo iz samega načina organiziranja, medsebojnih odnosov na MDA itd. b) Že nekaj časa ugotavljamo, da so obstoječe oblike MPD v veliki meri preživele. Mladi si želijo novih, svežih oblik, sproščenega načina življenja in dela, medsebojnih in samoupravnih odnosov na MDA, ne pa togosti, polvojaškega reda in discipline, uniformiranosti, nezdravega tekmovanja ter dela, ki bi ga boljše in hitreje opravili stroji. Nič bolj ne odbija mlade kot slabo organizirana MDA, kjer se čuti, da o bistvenih stvareh odloča štab akcije, ne pa brigadirji, kjer so slabi pogoji za življenje in delo ipd. Takšne akcije so največja protipropaganda za MPD. c) Ocenjevanje in nagrajevanje je prav tako ena od metod dela, ki ne sodi več na MDA, vsaj ne v obstoječi obliki. Še posebno negativno so se brigadirji opredelili do ocenjevanja pro-stočasnih oz: interesnih dejavnosti, ker ocenjevanje le-teh deluje kot prisila, namesto, da bi se brigadirji vključevali v te aktivnosti res le po lastnem interesu. Mnogokrat se izkaže, da interesne dejavnosti niso dobro pripravljene in so daleč od resničnih interesov brigadirjev. Priznanja kot so trak akcije ipd., so največkrat vzroki konfliktov med brigadirji, bodisi zaradi neobjektivnega podeljevanja, bodisi iz drugih podobnih vzrokov, saj so to edina priznanja, ki jih za svoje nekajtedensko delo dobivajo brigadirji. Nezanernar-ljivo je tudi dejstvo, da se vsako leto dogaja v vse večjem obsegu tudi, da zmanjkuje oprema za brigadirje, kar med njimi povzroča veliko nezadovoljstvo. d) Priprava brigad je izredno slaba, saj se bodoči brigadirji sestajajo le na nekaj brigadnih konferencah, kjer jih seznanjamo z osnovnimi informacijami. Premalo usposabljamo vodstva brigad in brigadirje same. Brigade bi morale imeti tudi kadrovski značaj, ki pa ga že dolgo nimajo več, saj med brigadirji ni nikakršne selekcije več. Sprejmemo pač vsakega mladinca, da številčno popolnimo brigade, s čemer tudi delno razvrednotimo pomen MDA. Ker do zadnjega ne vemo, koliko brigadirjev bo brigada štela, tudi priprav ne rrioremo bolje izpeljati. e) Po mnenju mnogih mladih so akcije tudi časovno predolge, zlasti ker zakon o delovnih razmerjih ne predvideva udeležbo na MDA kot razlog za izredno plačani izostanek z dela nad 7 dni, za učence srednjega usmerjenega izobraževanja pa zato, ker se jim udeležba na MDA ne priznava kot opravljena obvezna delovna praksa. Za veliko mladih pa bi bilo že brez teh razlo- gov sprejemljivo, če bi se akcije lahko udeležili za Krajši čas. f) OK ZSMS prav tako nosijo del odgovornosti, saj tudi te niso dovolj storile za boljšo stanje v MPD. Nekatere OK ZSMS so udeležbo brigad odpovedale brez obrazložitve, ker niso zbrale niti polovico potrebnega števila brigadirjev. S tem se nedvomno dela velika škoda, ker je delo določene MDA oteženo in so rezultati manjši. Prav tako so OK ZSMS premalo odgovorno pristopile k evidentiranju vodstvenih kadrov za štabe akcij, od katerih je prav tako zelo odvisno, kako bo določena akcija uspela in k evidentiranju mentorjev za pionirske brigade, za katere ugotavljamo, da so premalo usposobljeni. Metode dela na področju MPD so v OK ZSMS čedalje bolj neučinkovite, pa naj bo to na področju evidentiranja, informiranja, propagande, samih priprav, predvsem pa zaradi vsega tega vsaj tri ali štiri mesece zanemarja ostale dejavnost oz. aktivnosti v OK ZSMS. Tu bo več kof potrebno uvajati novosti, še posebej zato, ker so prav OK ZSMS osnovni dejavnik v aktivnosti na področju MPD, ki informira o brigadah, o delu, organizira brigade ipd. g) V informiranje smo sicer zajeli širok krog sredstev javnega obveščanja, kar pa ne pomeni, da smo s tem tudi zagotovili učinkovitost informacij. Vse preveč se oslanjamo na papirne informacije in manj na neposredne stike z mladimi. Informacije so mnogokrat netočne in prikazujejo popolnoma drugačno sliko akcije, kot jo brigadirji kasneje doživijo sami. Propaganda, ki jo izvajamo, je premalo »agresivna«, premalo atraktivna. Informacije o razporedu brigad, še posebno za akcije zunaj SRS, prihajajo prepozno in nas privedejo v časovne stiske pri organizaciji in obveščanju. Seveda pa ne gre zanemarjati tudi določenih uspehov, ki smo jih na področju informiranja dosegli. h) Izobraževanje vodilnih oz, vodstvenih kadrov bi moralo biti bolj učinkovito ter bolj poenoteno, poseben poudarek pa bi morali dati izobraževanju mentorjev, saj smo za veliko število mentorjev pionirskih brigad ugotavljali, da niso dovolj usposobljeni za delo s pionirji-brigadirji, katerih število vsako leto narašča, kar je gotovo tudi rezultat dobrega sodelovanja med ZPM in ZSMS. i) Opažamo upad števila članov ZK med brigadirji in menimo, da bi bilo potrebno zaostriti odgovornost med mladimi komunisti, ki bi se morali vključevati predvsem v globalno reševanje problematike MPD in njegovega razvoja, kot tudi v vsa ostala področja delovanja ZSMS. j) Interes za akcije zunaj SR Slovenije je še vedno večji, kot za akcije v SRS. Mladi raje odhajajo na MDA zunaj Slovenije predvsem zato, ker imajo možnost spoznati druge kraje po Jugoslaviji. Te akcije se po organiziranosti močno razlikujejo od slovenskih predvsem po tem, da imajo pretežno ekonomski cilj. Sicer opažamo tudi zmanjšanje števila Slovencev med brigadirji, če primerjamo nacionalno strukturo brigad v nekaj zaporednih letih. Nadaljevanje prihodnjič Okrogla miza o vključevanju mladih iz drugih republik Okrogla miza, ki je bila organizirana s strani KMD, glede na sklep programske seje seminarja na Igu, je odkrila in razgalila mnogo problemov mladih iz drugih republik, ki so zaposleni v OZD v kamniški občini. Najpogosteje se pojavljajo problemi pri vključevanju mladih iz drugih republik v delo OO ZSMS v delovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih. Prav tako se redko udeležijo, oziroma sploh niso vključeni v delo samoupravnih organov in političnih organizacij. Še posebej velja to za mladinke iz drugih republik. Kriv ni samo jezik, ki ga ne razumejo, ampak tudi neaktualna problematika na sestankih osnovnih organizacij. Na sestankih ni prostora za njihove probleme, zato bi bilo treba sklicati seje OO ZSMS in povabiti samo mlade iz drugih republik ter jih vključiti v reševanje naših in njihovih problemov. Vendar mladi iz drugih - re-publk nimajo samo teh težav. Tu so še stanovanjski problemi, posebno takrat, ko si ustvarijo družino, kajti dokler so samski, stanovanjskega problema skoraj ni, ker lahko stanujejo v samskem domu ali v najetih sobah. Mladinci, ki so se udeležili okrogle mize, so ugotovili, da stanovanjski problem ne bi smel biti problem, kajti v Kamniku je praznih 27 starih hiš, ki bi lahko nudile začasno stanovanje mladi Glasbena mladina v Kamniku? V Kamniku, mestu z bogato kulturno tradicijo, s prvim pevskim zborom v Sloveniji, z velikim številom kvalitetnih, mladih amaterskih glasbenikov, nam še vedno ni v čast, da se ti glasbeniki ne morejo kvalitetno predstaviti širšemu občinstvu. Zato je poskrbela organizacija pod imenom Glasbena mladina Slovenije. Toda kaj sploh je Glasbena mladina? To je: - ZAMISEL, ki druži glasbene ljubitelje, glasbenike, tiste, ki bi to radi postali in tiste, ki si tega ne želijo, radi pa glasbo poslušajo ... - ZDRUŽENJE, ki si prizadeva svoji okolici dopovedati in dokazati, da nam je glasba vsem potrebna, da bi morali o njej več premišljati in se ji bolj posvečati ... - GIBANJE, ki poskuša pritegniti čimveč mladih, jih spodbujati h »glasbenem prebujenju« - selektivnemu poslušanju, ak- tivnemu muziciranju, razširjanju glasbenomladinske ideje... - ORGANIZACIJA, ki skrbi za zanemarjeni del glasbenega izobraževanja, ki nudi glasbeno vzgojo v najširšem smislu - organizira poceni in obenem kvalitetne, zanimive in komentirane prireditve, glasbena tekmovanja, predavanja in pogovore o glasbi, zvočna gradiva, spodbuja mlade, da sami organizirajo sebi ljube glasbene prireditve, glasbene tabore, pripravljajo publikacije o glasbi in tako spoznajo čimveč glasbenega življenja... - DRUŠTVO, ki v svojem okolju skrbi za glasbeno kulturo mladih ter ustvarja klimo za rast glasbene kulture v svojem kraju... (povzeto iz dopisa glasbene mladine) V Kamniku so že stekla dogovarjanja, ki jih je sprožila kulturna komisija pri občinski konferenci ZSMS Kamnik. Poslali smo dopise po vseh ustanovah, ki imajo v svojem programu tudi glasbeno izobraževanje. Vendar pa moramo priznati, da so neka- Ob pričakovanju novega leta Zveza prijateljev mladine občine Kamnik je ob pomoči OS ZSS Kamnik začela pripravljati na novo leto in dedka Mraza. Ob finančni podpori delovnih organizacij in drugih skupnosti, ki so odstopile del sredstev, namenjenih za obdarovanje svojih otrok, smo v sodelovanju z MKUD Pedenjmožic iz Kamnika pripravili gledališko predstavo z dedkom Mrazom, s katero bo skupina nastopala po krajev--nih skupnostih. Kakšno skrb namenjajo krajani svojim najmlajšim članom, je razvidno iz števila prijavljenih, saj se je izmed 25 krajevnih skupnosti prijavilo samo osem. V času novoletnega sejma, ki bo od 21. 12. do 30. 12. na Titovem trgu, smo organizirali obisk najdražjega gosta otrok v tem času - dedka Mraza, ki se bo v popoldanskem času 23., 29. in 30. 12. od 16. ure dalje posvetil najmlajšim. Da bi otrokom nudil kar najbolj čustveno doživetje, poskušamo pripraviti tudi sprevod dedka Mraza po kamniških ulicah. Ponovno bi se radi zahvalili vsem organizacijam, ki so prispevale sredstva in s tem omogočile prireditve ob novem letu. Spored prireditev po KS: 26. 12. Sela ob 15.00 23. 12. Novi trg ob 10.00 25. 12. Duplica ob 15.00 26. 12. Laze ob 11.00 28. 12. Komenda ob 17.00 29. 12. Kamnik ob 10.00 29. 12. Motnik ob 14.00 30. 12. Kamnik ob 10.00 30. 12. Podgorje ob 13.00 NIZ teri vzeli stvar zelo neresno. Upamo, da se bo zanimanje le povečalo, če ne med glasbenimi pedagogi, ki naj bi vendarle bili nekakšni nosilci razvoja glasbene mladine v Kamniku, pa vsaj med mladimi ustvarjalci, ki naj bi bili člani oziroma gonilna sila te organizacije. Zato vabimo vse, ki vas zanima delovanje na tem področju, da se nam priključijo v delu pri ustanavljanju Glasbene mladine. Svoja mnenja in predloge pošljite OK ZSMS Kamnik. VEČ NAS BO, LAŽJE NAM BO Kulturna komisija OK ZSMS Prodam kavč, 2 fotelja, 3 stole in 2 klubski mizi. Informacije v TINA BAR, Kamnik. Skoraj nov pralni stroj Gorenje prodam (25.000). Miljko-vič, Župančičeva 4, kitninik. Montaža TV anten. Matija Zibelnik, Za vrti 5, Mengeš, tei. 737-194. družini. Potem so mladi iz drugih republik nakazali probleme s prehrano, saj je ta zelo neredna. Zato bi bilo potrebno poskrbeti, da bi delavci lahko na svojo željo in z dodatnim doplačilom dobili poleg malice v delovnih organizacijah tudi kosilo. Možna bi bila tudi skupna menza, seveda v dogovoru z delovnimi organizacijami. Problemi seveda niso iz trte izviti, ampak imajo osnovo, ki izvira iz delovnih organizacij. Za primer vzemimo delovno organizacijo Graditelj, ki ima pretežni del delavcev iz drugih republik. Čeprav so mladi zainteresirani za delo v OO ZSMS in tudi v samoupravnih in drugih organih, nimajo v tem pogledu nobenega stika z delovno organizacijo. Se več, vodstvo delovne organizacije jih ovira pri njihovih aktivnostih. Poleg tega pa je tu še problem neinformiranosti. Kar se tiče nekvalificiranosti delavcev, oziroma mladih iz drugih republik, imajo možnost na-daljnega izobraževanja, vendar jih potem ne prestavijo na ustrezno delovno mesto, npr. tehnik opravlja dela zidarja. Na okrogli mizi so sodelovali tudi predstavniki organizacij združenega dela Eta, Utok, Svi-lanit, Donit in Dom upokojencev. Sprožili so še nekaj problemov, npr. predstavnica Utoka je povedala, da imajo stanovanjski problem delavca iz druge republike, ki nikakor ne more dobili stanovanja in zato prenočuje kar v delovni organizaciji Predstavnica Ete je opozorila na problem mladih delavk iz drugih republik, ki imajo težave z varstvom . otrok, delovna organizacija pa ničesar ne ukrene glede njihovega delovnega časa v več izmenah. Nabralo se je kar precej problemov, toda to še zdaleč niso bili vsi, ker je manjkalo kar lepo število predstavnikov organizacij združenega dela, ki imajo te probleme, vendar jih očitno ne zanimajo, kar pa ni spodbudno za reševanje že nakazanih težav. D. G. Priprave na razstavo o slikarju Matiji Koželju Kamniški muzej že dalj časa zbira gradivo za temeljno monografsko razstavo o življenju in delu slovenskega slikarja MATIJE KOŽELJA (1842-1917). Doslej opravljene raziskave na terenu so razkrile zelo obsežen opus (okoli 50 stenskih poslikav in 140 oljnih slik). Zbrano in študijsko obdelano gradivo dokazuje, da gre za enega od značilnih predstavnikov pbznonazarenske smeri slikarstva 19. stol., ki je imel dolga leta svojo delavnico v Kamniku in je deloval predvsem v osrednji Sloveniji. ■ Muzej naproša vse lastnike in morebitne hranitelje slik omenjenega slikarja, da sporočijo naslov in podatke o morebitnih slikah na naslov: KULTURNI CENTER KAMNIK - muzej. Muzejska pot 3, pismeno ali po telefonu 831-313. Posredovanje teh podatkov bo omogočilo popolnejšo evidenco umetnikovih del, s tem pa celovitejši pregled in boljše poznavanje celotnega ustvarjalnega opusa. B. R. Stahoviški lovci po končanem jubilejnem pogonu pod Grohatom. Sta h o viški lovci proslavili 30-letnico Po končanem lovu pod Grohatom so lovci LD Stahovica 29. novembra počastili dan republike s priložnostnim govorom O pomenu tega zgodovinskega dne. Ob tej priliki pa so, sicer skromno, a vseeno domače in po lovsko proslavili tudi letošnji jubilej - 30 let svoje družine. Septembra letos so namreč potekla tri desetletja, odkar se je deset zagnanih lovcev iz okolice Kamniške Bistrice sklenilo povezati v organizirano društvo za gojitev divjadi in lov. Prvi starešina lovske družine Stahovica je bil Drago Prelesnik - Pajk. Na slovesnosti je predsednik LD Stahovica Anton Teršelič izročil trem ustanovnim članom - Ivanu Zajcu, Lojzetu Zamljenu in Ivanu Zamljenu posebna spominska priznanja. Priznanja pa so podelili tudi sedmim dolgoletnim aktivnim članom LD. V prijetnem razpoloženju so nato lovci obujali spomine na lovska doživetja na obronkih kamniških planin. Seveda ni manjkalo tudi lovskih pesmi in lovskih običajev. Letošnji jubilej so stahoviški lovci proslavili tudi delavno. Junija letos so v osnovni šoli Kamniškega bataljona Stranje pripravili uspelo lovsko razstavo. Za učence te šole so se pogovarjali o "gojitvi divjadi in varstvu narave ter predvajali več filmov o življenju divjadi. Ob tej priliki so razpisali tudi nagrade za najboljše spise, ki jih bodo pisali učenci le šole. Nagradili jih bodo z lepimi knjižnimi nagradami. Tudi stahoviški lovci v tesnem sodelovanju z vodstvom osnovne šole prenašajo svoje izkušnje na mladi rod. p. s. Ustanovni člani LD Stahovica: Ivan Zamljen, Lojze Zamljen in Ivan Zaje s priznanji ob 30-letnici LD. Novosti v kamniški knjižnici VVallace, E.: Maščevalec - DZS. 1984 Mastnak, M.: Spremembe strukture meščanske družbe - Založba Obzorja. 1984 Zadnikar, Š.: Zbirka zgodovinskih virov - DZS. 1982 Steward, F. M.: Uporna ptica ljubezni - Prešernova družba. 1984 Vuletič. A.: Dan aretacije Vile Vukas - Mladinska knjiga. 1983 Theroux, P.: Zvodnik - Založništvo. 1984 Kancler. K.: Pot do zdravja - Založba Obzorja. 1984 Andrič. L: Travniška kronika - Mladinska knjiga. 1979 Kovačič. V.: Življenje v glavi - Cankarjeva založba. 1984 Erjavec, A.: Estetika in epistemologija.- Državna založba Slovenije. 1984 Drusany. V.: Varnostnotehniški priročnik - ČGP Delo - Gospodarski vestnik. 1984 Vouk. E.: Bela Evridika- - Državna založba Slovenije. 1984 Crnković. R.: Denar in kredit v OZD - ČGP Delo - Gospodarski vestnik. 1984 Avguštin. A.: Izpovedi - Mohorjeva družba. 1984 Gregorij Vefik: Pastoralno vodilo - Mohorjeva družba. 1984 Tristo tisoč din v dar za knjige Kamniška knjižnica je letos imela nadvse ugoden nakup knjig. Nakupila je nad 3100 knjig in 65 naslovov revij. V času varčevanja z družbenimi sredstvi ter dražitve tiska je to mnogo. Cene knjig so se v zadnjem času domala potrojile. Odkod torej knjižnici toliko denarja. 650.000 din je prispevala Kulturna skupnost Kamnik, prav toliko Kulturna skupnost Slovenije 70.000 din Občinski sindikalni svet, 50.000 Občinski komite ZKS, 150.000 je znašalo darilo tekmovalne ekipe Kamnik na RTV Ljubljana.v nov. 1984, 100.000 pa letna članarina. Kulturna skupnost Slovenije daje znesek enak prispevku KS Kamnik. Ta vsota je predvidena v letnih načtih in sorazmerje delitve je enako leta nazaj. Drugače povedano, čim več zmore domača skupnost, toliko več daje republiška. Denar, ki ga knjižnica prejema iz teh virov, je glavna osnova za nabavo. Primerjava z nabrano članarino v času koledarskega leta je dovolj poučna (130 : 10), znesek ne krije niti osemmesečnih potreb knjižnice. Torej smo popolnoma odvisni od gospodarskega stanja . naših delovnih organizacij. Darila, poklonjena občinski knjižnici v letošnjem letu so izjemna. Na pobudo republiškega sindikalnega sveta sta občinski sindikalni svet ter občinski komite darovala za povečanje knjižnega sklada kamniške knjižnice, darila so tudi v slovenski primerjavi dokaj visoka in kažejo na izjemen posluh in razumevanje za obogatenje strokovnega sklada domače biblioteke. Popolnoma nepričakovan je bil znesek 15. mil. S din, ki ga je pritekmovala kamniška ekipa s predsednikom občinske skupščine tov. Antonom Ipavicem na merjenju znanja v RTV oddaji, 24. 11. 1984. Z osvojitvijo prvega mesta je ekipa prejela bon v omenjenem znesku za izbor mladinskega in leposlovnega berila v »svetu knjige«. Izredna nesebična poteza vredna vsega priznanja in hvale. Če ni težav pri nakupu knjig, ostajajo prostrske stiske iste in se celo večajo iz dneva v dan. Težave so tako velike, da pretijo zadrgniti, domala onemogočiti osnovno dejavnost, izposojo knjig. Novih knjig ni moč več naložiti na police. Tudi prečišče-nje starega fonda in izločitev nadštevilnih knjig v skladšča ni bistveno pomagala, ponudba je skrajno omejena, druge dejavnosti so izničene. Zaradi teh omejitev izposoja ni manjša, celo narašča, tako da dosega že prek 50 tisoč knjig. Brez dvoma velik napor za delavce ob iako nepovoljnih pogojih. Vzrok za večjo iz- posojo je podražitev knjig in ugodna izposojnina. Tisoč starih dinarjev na mesec za neomejeno izposojo je več kakor ugodna cena. Prostorske stiske v bližnji bodočnosti ne bodo rešene. Preselitev v novi trakt Samskega (Delavskega) doma je podaljšana za pet (5) let. To napoveduje najemna pogodba Utoka in Delavskega doma, in dovoljeni delovni proces tovarne v teh sobanah. Trakt je bil obljubljen knjižnici, zagotovila je bilo slišati še v letošnjem letu, zato je sprememba strahoten udarec. Razumemo prednost delovne organizacije, ki daje stotinam delavcem delo in omogoča tudi obstoj knjižnice, ne razumemo pa omalovaževanja tega vprašanja. Knjižnica prispeva k znanju in omikanosti naše mladine in občanov, odrezati korenine tega pomeni odpreti vrata neukosti in surovosti. Ali so takšni kadri potrebni našemu gospodarstvu? Kam s knjigami, ki jih tako darežljivo prejema knjižnica in za koga? Matična zgradba je dobesedno nabita s knjigami od podstrešja do kleti in jih ne more več shranjevati. Poiskati moramo primerno skladišče, ali novo izposojevalnico za pionirski oddelek? Kulturna skupnost Kamnik si odločno prizadeva, da v poslednjem hipu reši knjižničarstvo na Kamniškem. Namenila je izdatna sredstva za dograditev knjižnice v Šmarci ter izdelavo načrtov adaptacije Delavskega doma za potrebe knjižnice. Za vselitev čez pet let. Izdelava načrtov je bila zaupana poznanemu arhitektu, tudi oblikovalcu knjižnic, arhitektu Miianu Mihe-liču. ki s sodelovanjem republiških knjižničarskih svetovalcev išče najugodnejše rešitve. Za nameček odpadajo tudi krajevne knjižnice. Stranjska je morala prostor odstopiti krajevnemu uradu. Selani slabo jemljejo iz svoje'izposojevalnice, komend- ska je samosvoja, šmarska pa je že drugo leto zaprta. Vendar Šmarčani največ nudijo, kar dve ali tri sobe. seveda ob sofinanciranju gradnje sob v novem domu. Podobne možnosti se odpirajo v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Oboji zagotavljajo otvoritev v prihodnjem letu. In verjamemo jim. Dokler so krajevne skupnosti tako zanosne in zagnane za dvig in napredek svojega kraja in na stežaj odpirajo vrata svojih kulturnih domo in hramov, se ni bati stisk. V kamniški občini ni krajevne skupnosti kjer ne bi bilo knjižnice. Te so med seboj oddaljene 4 km. kar je smiselni normativ knjižnične mreže. Zalo so zamisli o vpeljavi bibliobusa v naši občini megalomanske, neutemeljene in nestrokovne. V času stabilizacije je krajevno tz-posojevališče (knjižnica) najugodnejša in najstvarnejša zamisel. Z. S. Moravski sejmi - tradicija Moravski sejmi imajo - tradicijo, saj so Moravčam že leta 1804 dobili pravico do treh sejmov; dan sv. Matija 24. februarja, sv. Jernej 24. avgusta in sv. Martin 11. novembra. Pravico do teh sejmov je Moravčanom dal domačin DETELA, po domače Jurka iz Moravč. Za sejme je takrat skrbel vaški odbor, ki so ga imenovali kar »gospodarski odbor ali vaško skrbništvo. Voliti so ga imeli pravico gospodarji iz Moravč in Tržna pri Moravčah. Deželna vlada v Ljubljani je 11. junija 1890 leta izdala odlok o določitvi sejmov v Moravčah: ponedeljek v velikem tednu, sv. Janez 16. maja, sv. Alojzij 21. junija. Če je na določen dan ponedeljek ali praznik, je sejem na prihodnji delavnik. Dovoljenje za sedmi sejem to je 17. december, so Moravče dobile šele leta 1960. Torej sedem sejmov v Moravčah vsako leto, na prostoru zadružnega doma: kramarski in prašičji sejmi. Leta 1911 je moralo vaško oskrbništvo obnoviti stare pravice, ker sicer ne bi smeli več prirejati sejmov. Takrat je bilo treba predložiti vse stare listine, veljaven tržni red za kramarske in živinorejske sejme s cenikom, višino pristojbine in načrt za živinski sejem. Pobiranje sejemskih pristojbin je odbor dajal v zakup. Za ureditev živinskega sejma je moral skrbeli »vaški odbor«; obnavljanje ograje, vzdrževal prostor za živinozdravnika, skrbel za čistočo in drugo. Ob semanjih dnevnih prihajajo v Moravče že v zgodnjih jutranjih urah iz raznih krajev Slovenije trgovci in kramarji, ki na svojih stojnicah prodajajo najrazličnejše izdelke domače obrti: suho robo, copate, pletenine, konfekcijo, keramiko, lončeno posodo, razna semena, različne železne izdelke in orodja, pa pleteno posodo, koše, košare in korpe. Po pripovedovanju starih ljudi je bil nekoč najbolj obiskan Martinov sejem. Kmetje so prignali po več parov volov, krav, pa tudi kramarjev in robe je bilo več videti na stojnicah, kot danes. Razumljivo je tudi, da ob sejemskih dnevih pridejo na svoj račun prodajalci in moravski gostilničarji, skratka vsi tisti, ki imajo opravka s sejmi. Da je res tako, smo se prepričali z anketiranjem tehle prič: KRIŽMAN Franc, star 73 let, iz Dol pri Moravčah, kmet-upo-kojenec: »Na moravske sejme že hodim preko šestdeset let. Najboljša sta dva sejma, velikonočni in Sv. Martin, saj sta tudi dobro založena in obiskana. Nekaj let ROZMAN Zdenka, strojno pletilstvo Orehovlje 2 pri Kranju: »Na moravske sejem hodiva z možem Francem še pet let. Na stojnici prodajava pletene izdelke, moške, ženske in otroške, pa tudi ročno izdelane kape. Cene so različne, od 400 do 2.200 dinarjev. Potrebni material nabaviva v trgovini predilnice Škofja Loka, po zmerni ceni. Sicer pa sva pogodbeno vezana z zadrugo »PLETE KS« v Ljubljani, za katero delava že nekaj časa. Svoje obveznosti, do občine redno izvršujeva. Na moravske sejme bova prihajala, saj se na njih dobro prodaja roba.« URANIČ Jože, star 78 let, Žeje pri Komendi, upokojeni kmet z 10 ha kmetije: »V Moravče prihajam že nad 50 let, skoraj vsak sejem sem do nedavnega obiskal. Na sejmih prodajam svoje izdelke: pletene koše, košare in grablje. Vse to sem napravil v zimskem času, sam. Cene so različne, pa kaj bi govoril, saj vsak dobro ve, da je potrebno dosti časa, da je koš ali košara izoblikovana. Skoraj se več ne izplača delati pletene posode, saj ne gre več tako v denar kot nekoč. Največ prodam na sejmih na dan sv. Matije in sv. Martina, ostali sejmi so slabo obiskani, zato je le malo povpraševanja po robi«. RAVNIKAR Franc, star 74 let, Mlaka pri Komendi 10, upokoje- po vojni je bil živinski in kramarski sejem v večjem obsegu in prostoru. Od 1968 leta pa je sejem manjši na prostoru okoli zadružnega doma. Tu razstavljajo svoje predmete prodajalci iz raznih krajev Slovenije. Od suhe ■robe pa do pletene posode, keramičnih izdelkov in železnih predmetov. Sejem pa je le za prašiče-pitance in plemenske. Razlika od sejmov v stari Jugoslaviji je velika, zaradi organizacije, ponuđenih izdelkov in obiska. Skratka, v Moravčah manjka večjega prostora za sejme.« nec: »Lončarska obrt je pri nas že tradicija. Na moravske sejme prihajam že od 1938. leta dalje. Na sejem pripeljem svoje lončarske izdelke; sklede, lonce, pekače, posode za kisanje mleka itd. Najbolj obiskana sta sejma sv. Matija in sv. Martin. Sicer pa zadnje čase več ne prihajam v Moravče, ker ni več povpraševanja po posodi.« Tekst in foto: Jože NOVAK »Kamniški občan« Komenčanom na dom Kostanjev piknik Vrsto let se je v KS Komenda pojavljal in obravnaval problem neobveščenosti krajanov o delu KS in občine v celoti. Kamniški občan je bil na voljo v trgovini Kočna v Komendi, kjer je čakal krajane, da ga ob nakupu vzamejo, ga prelistajo in preberejo informacije, katere prinaša. Velikokrat ga je zmanjkalo zaradi nekontroliranega odvzemanja večjega števila izvodov. Komenčani so zadnje izvode Kamniškega občana dobili na dom, kar je eden od elementov za boljše informiranje krajanov o delu in problemih KS Komenda in občine Kamnik. Odločitev ni bila ravno pretežka oz. ne preveč tehnično zahjevna, ne vemo pa, če bo v popolnosti odpravila problem informiranja o tekočih problemih delovanja KS Komenda, njenih aktivnostih, uspehih in neuspehih. Delno bomo uspeli s tem, če boste vaščani KS Komenda, organi KS, člani društev in klubov dopisovali v glasilo SZDL občine Kamnik. Novost v zvezi z informiranjem v KS Komenda pa bo tudi v tem, da se bomo po novem letu lahko seznanili z vsemi sklepi DPO in KS Komenda prek oglasne deske v predvežju Kulturnega doma v komendi. Seveda bi bila trditev, da to do sedaj ni bilo možno, neupravičena, saj je vsak krajan lahko dobil informacijo, če je bil pri volji narediti nekaj korakov po stopnicah do krajevnega urada. Te oblike informiranja narekuje dejstvo, da zaenkrat še nimamo tehničnih in kadrovskih možnosti, da bi KS imela svoje glasilo, ki bi prinašalo novice o našem delu in nedelu. KK SZDL Komenda poziva vse krajane, ki bi želeli soustvarjati glasilo KS, da se javijo na predsedstvo SZDL Komenda. S skupnimi močni bi poskušali izpeljati in premostiti tehnične in ostale ovire, tako da bi glasilo z morebitnim imenom »Komenčan« čim prej doživel premiero. Jenko Mladi planinci iz Stranj smo se želeli dodobra naužiti jesenskih lepot in ujeti čimveč sonca, zato smo imeli v kratkem kar tri izlete, od katerih pa bomo opisali le zadnjega. V meglenem nedeljskem jutru, 4. novembra, smo se ob pol sedmih z rednim avtobusom popeljali do Šmartnega v Tuhinjski dolini. Jutranji hlad nam je kmalu pregnal zaspanost in veselo smo krenili proti Pšajnovici. Ptice so ščebetale v grmovju, kos poti nas je spremljalo žuborenje potočka, iz katerega so se dvigale meglice. Zagrizli smo se v strmino in kmalu prišli na vrh. Skozi meglo smo slutili sonce, a njegovi šibki žarki je niso mogli predreti. Pot nas je vodila skozi zaselke, obdane s sadnim drevjem, mimo skromnih njiv z ostanki poljščin in pisane gozdove. Pod nogami je šelestelo suho^ listje. Neskončno smo uživali ob pogledu, na megleno morje pod nami, kajti nas so že božali topli sončni žarki. V vasi Češnjice smo dobili prvi žig v naše vodnike PO POTI SPOMINOV NOB občine Domžale. Tu smo pomalicali in del dobrot privoščili tudi prijaznemu psu. Hiteli smo dalje skozi mo- gočne gozdove in prispeli na Sipek. Tam stoji spominsko obeležje, na katerem smo prebrali, da je bila tu osnovana šesta udarna Šlandrova brigada. Odtisnili smo drugi žig. Veseli smo se spustili čez senožeti in mlad smrekov gozd do gostišča Ke-kec. Njegov lastnik Matevž nas je veselo sprejel in mimogrede nam je gospodinja postregla s čaji, za katere smo odšteli le po 4 din. Tačas, ko smo se gostili z dobrotami iz nahrbtnikov, je tov. Lado že podkuril pod preluknjano kozico in vsul vanjo narezan kostanj. Tega je na Dolenjskem nabrala tov. Golobova (8 kg) in ga namenila za naš KOSTANJEV PIKNIK. Prvi kostanj je bil pečen. Tovariš ga je stresel na mizo, mi pa smo ga razgrabili, oluščili in mimogrede pojedli. To se je še nekajkrat ponovilo. Tri ure in pol smo imeli časa za igre in norčije. Lica so nam rdela od veselja in zadovoljni smo pohiteli čez Kozjak do Golic, kjer smo počakali avtobus. Končal se je brezskrben, čudovit dan, katerega se bomo še dolgo spominjali. • Pionirji planinci iz Stranj Novosti v kamniški knjižnici Ellerschaw, D., P. Schofield: Basic za začetnike - Cankarjeva založba Laurie, P.: Čudoviti svet računalnikov - Cankarjeva založba, 1984 Makarovič, J.: Družbena neenakost, šolanje in talenti - Založba Obzorja, 1984 Petrič, E.: Pravica do samoodločbe, Mednarodni vidiki - Založba Obzorja, 1984 Deželak, B.: Politika in organiziranje marketinga - Založba Obzorja, 1984 N Jong, E.: Fanny. - 1. in 2. knj. - Založba Obzorja, 1984 Doutine, H.: Krvava dirka. 1. in 2. knj. - Založba Obzorja, 1984 Stanovanje in hrano nudim ženski za pomoč v gospodinjstvu. Informacije v uredništvu Kamniškega občana ali po tel. 832-191. V Kamniku išče sobo dijak 1. letnika srednje agroživil-ske šole. Boštjan Zupan, Kraigherjeva 9, 63000 Celje, tel. (063) 36-550. Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da bomo med prazniki odvažali smeti in odpadke takole: - v ponedeljek, 31. 12. 1984 ostane odvoz nespremenjen - namesto v torek 1. 1. 1985 bomo odvažali smeti v četrtek, 3. 1. 1985 - v sredo, 2.1. 1985 ostane odvoz nespremenjen OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita ob novem letu vsem delovnim ljudem in občanom Kemična industrija »Donit« TOZD TRIVAL in TOZD KEMOSTIK Kamnik čestita ob novem letu vsem poslovnim partnerjev in občanom TITAN knmnik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja: - fitinge: črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - mesoreznice in kavne mline - ulitke 'iz temper litine - ključavnice: obešanke, navadne in cilindrične - smučarske vezi Tyrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo ob novem letu 1985 Tovarna usnja Kamnik Čestita vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ob novem letu Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik Želi srečno novo leto 1985 vsem delovnim ljudem. ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK čestita ob novem letu vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem. SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK čestita vsem občanom ob novem letu SGP GRADITELJ KAMNIK Maistrova 7 čestita ob novem letu vsem delovnim ljudem in se priporoča za naročila vseh gradbenih del Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK čestita ob novem letu Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Gregorčičeva 11, tel. 831-261 nudi premoženjska in osebna zavarovanja? Vsem občanom želimo srečno novo leto 1985 AVTOELEKTRIKA CVIRN IVAN Podgorje 83/a Kamnik, tel. 841-207 čestita ob novem letu vsem delovnim ljudem in priporoča svoje storitve. ALPREM KAMNIK Želi srečno novo leto vsem delovnim ljudem in občanom Delovni kolektiv JATA TOZD REJA - OE DUPLICA Vsem svojim cenjenim kupcem čestitamo ob novem letu in se priporočamo za obisk kemijska industrija KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob novem letu 1985 in priporoča svoje priznane izdelke: ~ amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva ~ prenosna skladišča za razstrelivo ~ počasi gorečo vžigalno vrvico - črni smodnik - prižigala za miniranje ~ signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstruderane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, ti&kane in net/skane Kamnik izdeluje: ~ frotir brisače ~ frotir plašče ~ modne kravate - rute Vsem svojim cenjenim kupcem in delovnim ljudem želi srečno novo leto STOL Delavci in družbenopolitične organizacije INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK želijo delovnim ljudem in občanom veliko delovnih uspehov in jim čestitajo ob novem letu /© ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana poslovna enota kamnik "am v svojih enotah v Kamniku Titov trg in na Rakovniku opravi vse bančne storitve zaupno in Zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob novem letu 1985 žito ljubljana obrat vesna v kamniku se pridružuje čestitkam ob novem letu ABC POMURKA »DO MESO KAMNIK DOMŽALE« Kamnik, Usnjarska 1 čestita ob novem letu vsem kupcem in poslovnim partnerjem KOZMETIKA, PEDIKURA »EDITA« Kamnik, Japljeva 4 (za kavarno Veronika) opravlja nego obraza, telesa in pedikuro po sodobnih metodah. Delovni čas: vsak delovni dan, razen sobote od 10. do 18. ure. Pridružujemo se čestitkam ob novem letu 1985 in priporočamo svoje storitve. Živilska industrija MERCATOR ETA KAMNIK iskreno čestita ob novem letu vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK čestita ob novem letu vsem delovnim ljudem Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK Želi vsem občanom srečno novo leto montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve. Vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem želimo srečno novo leto 1985 in priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave -elektronske signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila Lončarsko podjetje Komenda čestita ob novem letu eksperimentalna tkalnica Eksperimentalna tkalnica Kamnik proizvaja in v svetovalnem prodajnem studiu »IDEJA« svetuje, prodaja in konfekcionira tekstilije za notranjo opremo prostorov. Srečno novo leto 1985 želi vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem Emona Kmetijska kooperacija Domžale PE KAMNIK čestita ob novem letu vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim ljudem PODJED PETER God ič 81/a Napeljava vodovodnih inštalacij in centralnih kurjav. Vsem občanom čestita ob novem letu 1985 SERVIS PLINSKIH ŠTEDILNIKOV STANE OSENK Domžale Trdinova 7 tel. 721-584 vam želi srečno novo leto 1985 in priporoča svoje storitve. SLAVKA KRMAVNAR Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov in SREČO KRMAVNAR Finomehanika, orodjarstvo in livarstvo Sadarjeva 3, Komenda, tel. (061)841-072 Vsem občanom čestitava ob novem letu Rudnik kaolina in kalcita Kamnik čestita vsem delovnim ljudem ob novem letu Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI PRI KAMNIKU čestita ob novem letu vsem občanom in vsem delovnim ljudem Proizvodnja in montaža ventilacijske opreme napeljava strojnih instalacij VINKO PETEK Komenda, Križ 24 a tel.(061)841-113 Želi srečno novo leto vsem poslovnim partnerjem in občanom ter priporoča svoje storitve Delavci DO gostinsko podjetje PLANINKA KAMNIK Želijo srečno novo leto 1985 vsem občanom in jim priporočajo svoje storitve v obratih: - hotel Malograjski dvor - restavracija Planinka - kavarna Veronika - gostišče Šimnovec in Zeleni rob na Veliki planini OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK se pridružuje čestitkam ob novem letu CVETLIČARNA JANEZ HAJDIČ, Kidričeva 64 Kamnik tel: 831-112 Na zalogi imamo lončnice, rezano cvetje, novoletne ikebane, aranžmaje in smrečice. Vsem občanom želimo srečno novo leto 1985 in se priporočamo za nakup. Slepi in slabovidni o svojem delu Sredi decembra so se v prostorih društva upokojencev v Kamniku sestali slepi in slabovidni i/, kamniške občine, da bi ocenili rezultate dela v preteklem obdobju in hkrati proslavili dan republike. Taka srečanja slepi organizirajo vsako leto. Interes za njihovo delo je zelo velik. Družbena skupnost materialno podpira društvena prizadevanja in dokaj uspešno rešujejo vse probleme slepih, še zlasti socialni položaj članov. Srečanja so se udeležili poleg ostalih predsednik občinske konference SZDL Tone Fišer, tajnik izvršnega odbora medobčinskega društva slepih iz Ljubljane Vili Bezgovšek, predsednik sod. zdrav. skup. Kamnik Matevž Košir, predsednica komisije za varstvo invalidov Ivanka Lisičič, predsednik društva invalidov Kamnik Vinko Mihelič in drugi. V prvem delu srečanja so člani pregledali in ocenili svoje delo, razpravljali o problemih in teža- vsaka dva meseca sestajajo na sektorskih konferencah. Na teh konferencah proučijo vse naloge in probleme, sklepe pa delegati posredujejo na društvenih sejah v Ljubljani. Udeležba na sektorskih konferencah je, po besedah tov. Trojana in Plahutnika, ki sta delegata, vedno polnoštevil-na razprava je kritična in vsestranska. Čeprav so slepi vključeni v svoje društvo, jc del njih povezan in aktiven tudi v društvu invalidov. Materialno in socialno stanje slepih je kar zadovoljivo in vsi polno uživajo družbeno skrb. Nerešenih je le nekaj posameznih primerov, ko člani nimajo zagotovljenih materialnih pogojev - sem spadajo gospodinje in še nekateri, toda ta vprašanja se rešujejo. Sredstva za društveno dejavnost prejemajo od pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti. Za leto 1983 so prejeli kar 96% potrebnih sredstev. Vse občine zunaj Ljubljane v celoti vah, opozorili na nekatera odprta in nerešena vprašanja, v drugem delu pa so proslavili Dan republike s kratkim, toda pestrim kulturnim programom. Navzočim je govoril tudi predsednik obč. konf. SZDL Tone Fišer in opozoril na nekatere skupne naloge, ki smo jih dolžni reševati v današnjem težkem gospodarskem obdobju. Slepi in slabovidni iz Kamnika so vključeni v svojo organizacijo v medobčinskem društvu, slepih in slabovidnih iz Ljubljane. To društvo povezuje slepe iz 17 občin in ima nad 600 članov, od tega iz Kamnika več kot 30. Povezava z društvom v Ljubljani teče prek delegatske osnove z vseh občin. Kamnik zastopata dva delegata. Taka organizacija društva slepih je bila postavljena že leta 1947 in uspešno deluje. Povezanost članstva z društvom je dobra, saj se vsi člani redno izpolnjujejo sprejete obveznosti. Del sredstev za društvene potrebe pa prejemajo iz naslova loterijskih dohodkov in drugih iger na srečo. Le SIS za zaposlovanje svoje obveznosti poravnava nekoliko z zamudo. Del članov društva si zagotavlja potrebna sredstva z lastnim delom kot telefonisti in podobno, v zadnjem času pa se nekateri vključujejo tudi v računalniško smer. Trije člani društva iz Kamnika so trenutno na strokovnem izpopolnjevanju. To dokazuje, -da se tudi slepi polnopravno vključujejo v delo in polno sprejemajo odgovornosti za svoje delo. Vsi slepi - nad 91% zmanjšane vidnosti, prejemajo dodatek za tujo pomoč in strežbo. Po besedah delegatov Trojana in Pla-nutnika slepi uživajo polno razumevanja tako pri samoupravnih skupnostih, kot tudi pri družbe- no političnih organizacijah Kamnika, podobno pa je tudi v občini Domžale. Za kulturne in druge oblike življenja je preskrbljeno pri društvu v Ljubljani, kjer delajo: šahovska sekcija, dramska, reci-tacijska, glasbena v pevskem zboru, planinska in druge športne sekcije, komisija za aktivnost žena in še nekatere druge. Člani društva lahko postanejo vsi slepi - nad 91% zmanjšane vidnosti in slabovidni, ki imajo zmanjšano vidnost pod 91% in sicer po oceni strokovnih komisij. Medobčinsko društvo sodeluje z enakimi društvi v Sloveniji na različnih področjih, z medobčinskim društvom iz Skopja pa je pobrateno. Srečujejo se letno in skupaj proučujejo problematiko članstva in dajejo nekatere konkretne predloge za uspešnejše odpravljanje slabosti. Vsi člani plačujejo letno članarino 60 din: 50% od tega gre v sklad »slep - slepemu«, drugih 50% pa ostane za društveno dejavnost. Vsak član društva prejeme na začetku leta popoln program vseh društevnih aktivnosti slepih in slabovidnih s področja kamniške občine. Večji del članov dokaj intenzivno sodeluje z društvom, opaziti pa je, po mnenju delegatov, da so mlajši člani nekoliko premalo aktivni. V kulturnem delu tega srečanja je nastopil moški pevski zbor Solidarnosti iz Kamnika, ki ga vodi tov. Ropasova, z recitacijami pa sta nastopili tudi članici kulturnega drušfva slepih in slabovidnih Lidija Klobučar in Sonja Bokal. Pevski zbor je zapel nekaj izbranih - zelo lepih pesmi. Poslušalci - člani društva so pesmi z užitkom poslušali in se Solidarnosti - pevskemu zboru, toplo zahvaljujejo za nadvse prijetne trenutke, ki so jih preživeli skupaj. Vsi člani društva slepih in slabovidnih iz Kamnika želijo vsem občanom srečno in veselo 1985 leto. Stane Simšič v 20. številki Kamniškega' občana je v zahvali za pok. Jožico Osolnik pri tiskanju besedila pomotoma izpadla posebna zahvala DO Stol OO sindikata TOZD 5 Tapetništvo za poklonjeni denar in govorniku za besede slovesa. Za napako se opravičujemo Uredništvo Občani Kamnika Turistično društvo Kamnik se obrača na vas s prošnjo, da se tudi vi vključite v turistično dejavnost s tem, da postanete naš član. Naše mesto že dolgo slovi kot turistični kraj s prelepimi naravnimi lepotami in redkimi umetnostno zgodovinskimi spomeniki. Naše društvo skrbi kar najbolje more za dvig olepševanja mesta in okolice. Vzorno urejeni vrtovi in cvetice na oknih prispevajo k lepšemu izgledu našega kraja in prav zato podeljujemo priznanja vsem tistim lastnikom hiš in nosilcem stanovanjskih pravic po blokih in naseljih. Postati član našega društva pomeni, vključiti se v našo turistično dejavnost. Kot član imate vse ugodnosti pri turističnih izletih po Sloveniji, Jugoslaviji in zamejstvu. Sodelujete lahko pri vsakoletni prireditvi ob dnevu narodnih noš, folklore in obrti. Z znatnimi popusti lahko obiskujete velike razstave. Z našimi zamejskimi Slovenci v Italiji in Avstriji skušamo dobiti čim-boljšo povezavo s tem, da organiziramo izlete. Turistično društvo organizira tudi turistična predavanja, goji narodno tradicijo. Posebno so vabljeni tisti, ki imajo narodne noše, da sodelujejo pri svečanosti in povorkah v Kamniku in širom po Sloveniji. Prav tako sodelujemo vsako leto v povorki narodnih noš v Beljaku. Posebno vabimo mladino, da se vključi v mladinsko sekcijo pri našem društvu. Zavedamo se, da je mladina tista, ki bo nadaljevala pot turizma v Kamniku, zato so prav mladi posebno dobrodošli! Skrbimo za dneve čistoče v mestu in prav mladina je tista, ki bi morala biti angažirana za to dejavnost. Čimveč članstva bomo imeli, tembolj bomo lahko razvijali turistično dejavnost in ponudbo. TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK Iz doma upokojencev Jesenski meseci pri nas Deževni september nas je silil, da se spominjamo narodnih noš in folklore v Kamniku, in naših obiskov sejma, ki je vabil s svojo pisanostjo. Tudi razstavo kamniških obrtnikov smo si ogledali z zanimanjem. V naši »novi« hiši so se nadaljevala dela za izpopolnitev vseh potrebnih napeljav, da se je vselitev v nove pro-> store še zavlekla. V tem času so začeli nekateri oskrbovanci spet delati okupacijsko in za zaslužek. Industrijsko embalažo opremljajo z nalepkami, in prejmejo manjši honorar. Stalna skupina se vztrajno odziva, in kar pridno delajo ptt nekaj ur na dan. Z oktobrom smo se tudi pri nas razveselili višje pokojnine, bila je tolažba v temnih deževnih dneh. A veselje ni dolgo trajalo, saj .se je dvignila tudi oskrbnina v Domu za zadnje trimesečje v letu. Vsi stroški pač rastejo, in dvig cene oskrbnine je predviden tudi za naprej. V tem mesecu nus jc obiskala delegacija članov Društva upokojencev Zelena jama iz Ljubljane. 16. oktobra smo odšli iz našega doma na izlet, na Jezersko in v Preddvor, z obiskom tamkajšnjega Doma upokojencev. Udeležba je bila večja, oskrbovancev kar 35, in od osebja 8. Prijazen šofer avtobusa, Lojze, nas je okoli 9. ure odpeljal proti Brniku in dalje. Za »vodiča« je bila naša socialna delavka Mojca. Na Brniku smo si nekoliko ogledali letala in utrip letališča, nato smo šli dalje do Jezerskega, znanega letoviškega kraja v idilični pokrajini, s posebno lepim jezerom. Ob Pla-nšarskem jezeru smo se ustavili za počitek, ob 10.30 uri. Bili so to lepi trenutki, še vre- me kot naročeno. Po krajšem odmoru je bil »spust« z visoke pokrajine prek jezerskega do Doma upokojencev v Preddvoru, kjer smo imeli kosilo. Bili smo gostoljubno sprejeti. Direktor, tovariš Stare, se je zahvalil za naš obisk in nam povedal precej o njihovem domu. Imajo 145 oskrbovancev, razdeljenih po 70 v starem gradu, drugi so v prizidku, ki ima posebno arhitekturo kot (»v terasah«) in jc hotelskega tipa. V prvem jc negovalni oddelek, ambulanta, soba za zdravnika, garderobe, knjižnica, in v prizidku ostali prostori za terapijo, fizioterapijo itd. Ker je bila tu včasih graščina, jo obnavljajo, da bi bil dom res dom. Šli smo si ogledat obe poslopji, in se poslovili. Sledil je še sprehod do slikovitega jezera Černjava, nato pa pot proti domu. Z novembrom so se dokončno odprli hodniki naših novih prizidkov. Zdaj smo šele videli pridobitev v celoti, lepoto, velikost, zaokroženost naSega Roma. Posebno dekorativen je povezovalni hodnik, z lepim razgledom in mizicami, kjer radi posedimo. Preselili smo tudi knjižnico v dva nova svetla prostora prizidka, pridobili smo čitalnico, kjer hranimo brošure in revije, regali s knjigami so posebej, lepo razvrščeni in vabljivi za ljubitelje knjig. Sredi tega meseca nas je presenetil sneg, postajalo je občutno mrzlo. Delo pa ni prenehalo. Začelo se je beljenje starih prostorov in lakiranje podov. V naš novi glavni prvi hodnik se dobro podajo slike likovnega pedagoga Lojzeta Kalinška, člana mladinske likovne sekcije Kamnik, ki pri nas razstavlja svoja dela. Ra- di se oziramo nanje. Naj omenimo tudi, da je naša mladinska organizacija (OO ZSMZ Doma upokojencev Kamnik) izdala svojo drugo številko Cilasila. Z zanimanjem smo prebrali o dejavnosti, ki jo zmorejo poleg velike obremenjenosti pri delu. November smo zaključili s proslavo za Dan republike, z dvojnimi gosti: s skupino učencev šole T. Brejca pod vodstvom mentorice prof. Marijane Mrče-la, in s 30 člani mešanega pevskega zbora Titan, z organizatorjem ing. J. Brlecom in z dirigentko Alenko Zupan-Mihel-čičevo. Skupno so pripravili program za ta praznik. Obema skupinama, recitatorjem in pevcem, smo izrekli zahvalo z željo, da oboji še pridejo k nam. Štiri počitniške dni so z nami delili trije učenci iz ZUIMi Branka, Jelenko in Slaven. S svojo razgibano navzočnostjo so polnili naše hodnike, pridno igrali šah, gledali televizijo in tudi čitali. Pri obrokih hrane smo se srečevali, prinesli so k nam— poživitev. A hitro so se morali spet vrniti v šolo. Mrzlo in neprijazno vreme v decembru nas zapira med štiri stene, ki pa so zdaj lepe in svetle. V prvih dneh smo slavili lep življenjski jubilej - 90 let naše stanovalke Marije Sekula iz Ljubljane. Želeli smo ji še nadalje zdravja in dobrega videza, kot do sedaj. Imeli smo tudi smrti naših stanovalcev, tega žal v naši kroniki nikoli ne manjka. Bliža se konec leta, z bilancami in inventurami, pa prav tako s praznovanji in veseljem. Naj bi pogumno prestopili v novo leto, in naj bi bilo srečno! MARIJA LAVRIČ Razstava ročnih del upokojencev Razstava ročnih del članov društva upokojencev v Kamniku je v začetku decembra poživila življenje v Kamniku in privabila na ogled zelo veliko mladih, in starejših, občanov. Zanimivosti razstavljenih del si je v času od 7. do 10. decembra ogledalo veliko več kot 1000 obiskovalcev, ki so z navdušenjem sprejeli to delovno manifestacijo upkojencev. Na razstavi je sodelovalo nad 70 avtorjev, ki so prikazali nad 200 različnih izdelkov, vsi so bili lično izdelani in je v njihovo oblikovanje bilo vloženo mnogo ljubezni in truda. Organizacijo razstave je društvo upokojencev uvrstilo v svoj delovni program, ki ga je ženska sekcija društva upokojencev Kamnik res odlično uresničila. Upokojenci so želeli s to razstavo opozoriti nase. Še vedno so zelo delavni, aktivni in prizadeval, čeprav že vsi uživajo minulo delo, pa so še vedno tudi sedaj nadvse marljivi in se vključujejo v vse oblike družbene in društvene aktivnosti. Razstavljeni izdelki spadajo; med vezenje, pletenje, kvačkanje, izdelavo otroških oblek in jopic vseh vrst, dalje so bili razstavljeni številni kompleti prtov, čudovitih gobelinov, okrasnih prtičkov, tepihov in tapiserij, poleg tega so bila prikazane različne košare, koši in cekarji, kovinski izdelki in izdelke intar-zije. Poleg naštetih so obiskovalci lahko občudovali nekatere kuhinjske komplete (prti, pregrinjala, blazine) in še mnogo drugih. Vseh skorj ne bi bilo mogoče našteti, še manj pa ocenjevati po kakovosti, saj je bil sleherni izdelek kvaliteta za sebe in vreden ogleda. Prva razstava, ki jo je kamniško društvo upokojencev pripravilo, je našla polno odmeva tudi v številnih ocenah obiskovalcev, ki so svoje misli zapisali v knjigo vtisov. Naj navedemo le nekaj najbolj značilnih ocen: »Navdušena nad izredno lepimi izdelki pridnih in dela vajenih rok. Čestitam (Tina Romšak)« »Zelo lepo, posnemanja vredno.« »Razstava dobro zamišljena, bogata in pestra. Vsem, ki ste jo ' pomagali pripraviti tako z izdelki kot organizatorju iskreno čestitam, obenem pa vam želim, da ne bi bila, zadnja. Le pogumno takoj naprej. (Milena) »Razstava je rezultat pridnih rok z veliko dobre volje. Ideja, da se prostori društva upokojen- cev koristijo tudi za razstavne namene je zelo pohvalna. Tudi organizatorji razstave zaslužijo vso pohvalo. (S. Vidervol)« »Veliko priznanje izdelkom, mladi naj bi posnemali. (Ivec Anica)« »Vsem razstavljalcem in društvu upokojencev v Kamniku čestitam za izredno lepe razstavne predmete (Bagatelj-pred. društva upokojencev Slovenije)« »Kakšna lepota v teh, ne več mladih rokah. Tudi priznanje društvu v Kamniku, ki je za občane in vse, ki so si ogledali razstavo nekaj posebnega (Ju-rač, tajnik ZDUS Slovenije)« »Vse je čudovito, zares prečudovito. Čestitam in želim še uspešno nadaljnje udejstvovanje. (Erjavec Janez)« »Naj bi bili odpisani? Ne! Razstava to dokazuje. (Versto-všek)« »V imenu OK ZKS Kamnik se zahvaljujem za vabilo in izrekam priznanje za organizacijo razstave ter navdušenje nad razstavljenimi predmeti. (Jelka Tušar, Rems Janez)« »Razstava je zares vredna ogleda. (V. Logar)« »Krasna razstava! Želimo si še večkrat prikaz dela naših upokojencev. Ampak tudi nas mlade bi lahko kaj naučili! Mar ne? (Jančar Barbara, Ajdovec Pepca in Bernarda)« »Razstava se mi zdi zelo domiselna. Škoda, ker predmeti, ki so razstavljeni niso naprodaj. Razstava bi lahko popestrila tudi teden obrti v Kamniku, saj taka razstava lahko konkurira vsem razstavam v Kamniku. (Polja-nšek Branko)« »Ker je to naša prva razstava, dobi oceno odlično. Kaj bo šele drugo leto? »Zelo lepa razstava - upamo, da bomo še večkrat kaj podobnega videli, (družina Skalar)« »Vsem, ki so sodelovali pri razstavi in razstavljalcem iskrene čestitke. Pridnost, znanje in prizadevnost naj prenašajo na mlajše, da to plemenito znanje ne bi izumrlo. (Osredkar)« »Zelo lepo in koristno pokazati kaj znajo upokojenke. Lepo je tudi, da mladi vidijo, da ni vse lepo samo industrijsko narejeno. (Stana Vavpetič)« »ZDUS izreka vse priznanje marljivim umetnicam za prvo razstavo DU Kamnik. DU Domžale se pridružuje z vsem priznanjem. (Redenšek)« »Razstava govori o ustvarjal-• nem delu upokojencev (Mejač)« Ocen, predlogov in pripomb je v knjigi vtisov še veliko. Značilna za vse zapise pa je enotna ocena, da je razstava uspela, da si takih in podobnih še želijo, da bi čas za ogled razstave bil daljši, da bina bodoče razstave vabili tudi šolsko mladino itd. Društvo upokojencev se je na razstavo skrbno pripravljalo, pa je kljub temu nekako s strahom pričakovalo odmevov. Ohrabreni z zelo laskavimi ocenami in tako številnim obiskom, bo društvo tudi v prihodnje prirejalo take in podobne razstave. Pri pripravljanju te so članice komisije, ki je razstavo organizirala, ugotovila, da interes med člani narašča, da je različnih izdelkom med člani še ogromno, kar je solidna osnova za naprej. Brez dvoma je odmev na razstavo najlepše priznanje vsem, ki so v pripravo razstave vložili veliko dela in sposobnosti in nadvse ugodna spodbuda taki usmeritvi tudi v prihodnjem delu. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK PA ORGANIZATORJEM IN AVTORJEM RAZSTAVLJENIH DEL ISKRENO ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM IN SE JIM TOPLO ZAHVALJUJE ZA SODELOVANJE. Vse, prav vse upokojenke in upokojence pa društvo upokojencev v Kamniku vljudno vabi, naj se pri bodočih akcijah z enako vnemo in navdušenjem priključijo tem in drugim društvenim aktivno- stlm- Stane Simšič Ustanovljena stanovanjska zadruga Kamnik Po dolgotrajnih pripravah in opravljenih usklajevanjih na vseh nivojih smo na pobudo posameznih organizacij združenega dela tudi v kamniški občini ustanovili stanovanjsko zadrugo. To naj bi bil ob ustaljenih še en način, s katerimi bodo naši občani lahko reševali svoje stanovanjske probleme. Na ustanovni skupščini v tovarni »TITAN« Kamnik v juniju mesecu je bilo opredeljeno področje dela, ki ga bo pokrivala Stanovanjska zadruga Kamnik. Glavna opredelitev je, da bo to zadruga, ki bo enotna za vso občino. V članstvo se lahko vključijo tako občani, ki že ali šele bodo gradili na lastnih stavbnih zemljiščih, kot tudi občani, ki žele prek zadruge pridobiti tudi gradbeno parcelo. Dejavnost je opredeljena s samoupravnimi splošnimi akti ter obsega: - zbiranje in združevanje s.red-stev svojih članov za graditev, nakup ali prenovo stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš; - organizacijo novih oblik stanovanjskega varčevanja za svoje člane in pridobivanje posojil za zadrugo oz. svoje člane; - pridobivanje in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. potrebnih za gradnjo stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš; - opravljanje investitorskih poslov in nadzora pri gradnji in rekonstrukcijah stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš; - nabavo gradbenega in drugega materiala; - organizacijo prenove stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš. V okviru veljavne zakonodaje lahko vsak zadružnik sam gradi ali obnavlja svoj stanovanjski objekt, seveda pod ustreznim strokovnim vodstvom ter z veljavno gradbeno tehnično dokumentacijo in dovoljenji. Organiziranost graditeljev in pričakovl-cev za gradnjo v stanovanjski zadrugi pa pomeni tudi določene prednosti, kot so: - pridobitev zemljišča brez licitacije po izračunani ceni in dokazano vloženih sredstvih, skladno z veljavnimi akti zadruge; - možnost pridobitve posojil v večjem znesku (75% napram 60% za neorganizirane graditelje); - pomoč pri pridobivanju soglasij in dovoljenj ter svetovanje pri izbiri projektov; - organiziranje dobave materialov pri posameznih trgovskih in proizvodnih organizacijah SOZD Slovenija papir, Rudnik kaolina in kalcita Kamnik, Medvedova 25, Kamnik Komisija za delovna razmerja TOZD KAOLIN ČRNA objavlja prosta dela in naloge 1. pomočnika tehničnega vodja jame 2. dveh strojnih ključavničarjev 3. mizarja ali tesarja 4. strugarja Pogoji: ad 1. rudarski tehnik, strokovni izpit iz rudarstva, 4 leta delovnih izkušenj ad 2., 3., 4. poklicna šola ustrezne smeri, 2 leti • delovnih izkušenj pri vzdrževanju Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 3 oz. 2 meseca. Stanovanj nimamo. OD določa Pravilnik, o osnovah in merilih za deHtev sredstev, za osebne dohoke in skupno porabo in Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po delovni učinkovitosti. Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili' pošljejo v 15 dneh na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. REKREACIJA Obveščamo vse zainteresirane, da poteka organizirana rekreacijska vadba vsako SREDO od 20.30 do 22.00 ure (moški), ČETRTEK od 20.30 do 22.00 ure (ženske), v telovadnici pri Zdravstvenem domu v Kamniku. Pri vadbi vam želimo veliko uspeha in zadovoljstva. ZTKO Kamnik - odbor za množičnost Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o. TOZD ZV KAMNIK, n. sub. o. 61230 Domžale, Titov trg 1 objavlja na podlagi sklepa DS prosta dela in naloge v Zdravstvenem domu Kamnik 3 snažilk za nedoločen čas s polnim delovnim časom. " Pogoji: končana osemletka in tečaj iz higienskega minimuma, poskusno delo 1 mesec. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba ZD Domžale 8 dni od dneva objave. (prednost pri nabavi, zagotovljene količine, poppst pri nabavi); - negotovinsko poslovanje v okviru razpoložljivih sredstev vsakega posameznika. Zadružnik nabavlja,material z naročnicami, ni potrebno potrjevanje predračunov in ni dvojnih poti; - zaradi sprotnega sprovajanja odobrenih posojil na žiro račun zadruge odpadejo interkalarne obresti pri banki; - organizirano zastopanje zadružnikov v gradbenih odborih pri gradnji komunalnih naprav po zazidalnih območjih; - pri nabavi gradbenih in drugih materialov, potrebnih za gradnjo hiše delna ali polna oprostitev plačila prometnega davka. Zavedamo se, da bodo v začetku nastopale težave, ki jih bo pač treba z razumevanjem in dobro voljo odpravljati. Kdor koli želi postati član, mora svojo vlogo za sprejem nasloviti na Upravni odbor stanovanjske zadruge Kamnik, Steletova 8. V vlogi naj bodo navedene tudi sedanje razmere zadružnika (posc-stvovanje lastnega zemljišča, želja po pridobitvi stavbnega zemljišča preko zadruge, stanovanjske razmere itd.). Vsak prosilec bo o sklepu Upravnega odbora pismeno seznanjen, vsi novo sprejeti člani bodo na skupnem sestanku podrobneje seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi ter sistemom poslovanja v zadrugi. Da bodo dela opravljena strokovno in v predpisanih rokih bo potrebno pristopiti k profesionalnemu opravljanju del v okviru DO SKG Kamnik. Samo s stalno aktivnostjo na vseh področjih stanovanjskega zadružništva bo le-to tudi v kamniški občini zaživelo tako, kot je bilo že pred leti, ko so bile na žalost zadruge organizirane samo za določena gradbena območja. Vse to bo možno storiti samo ob popolni podpori družbeno politične skupnosti, ki se zaveda, da je potrebno reševanju stanovanjskih vprašanj posameznega občana posvetiti vso skrb ter mu pomagati tako, da s svojimi sredstvi in lastnim delom družbi pridobi tiovo vrednoto -novo stanovanjsko enoto, v katero bo tudi po dograditvi vlagal vsa razpoložljiva sredstva. ZAHVALA Oh smrti mojega očeta KARLA JAMSKA sc iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcu iz Marketa Ita kovnik tel podjetju Kućna /a izrečena sozalja in poklonjeno cvetje! Hnako zahvalo izrekam družinama Sitar in Moliar /a spremstvo na njegovi zadnji poli. Žalujoča: hčerka Beti /. družino Kamnik, december 1984 SMUČARSKI KLUB KAMNIK OBVESTILO Obveščamo vse, ki niste dvignili svoje smučarske opreme oziroma denarja od prodane opreme, rja to uredite do 11. 1. 1985 vsak delavnik od 8.00 do 15.00 ure, v sredah do 16.00 ure v prostorih strokovne službe ZTKO, Kajuhova pot 12, Kamnik - tel. 831-564. V kolikor tega ne storite do navedenega roka, smatramo, da s'mučarsko opremo oz. denar poklanjate SK Kamnik. DO za gojitev divjadi »Kozorog« Kamnik Kamnik, Pot na Poljane št. 1 na podlagi sklepa zbora delavcev z dne 29. 10. 1984 oglaša zbiranje pisnih ponudb za prodajo zasedenega dvosobnega stanovanja s kabinetom v I. nadstropju stanovanjskega bloka v Kamniku, Šlandrova ul. št. 5, v Izmeri 65,90 m1 In zaprtega parkirnega prostora v izmeri 20,06 m2. Začetna prodajna - licitacijska cena je 2,300.000,00 din. Pravico do sodelovanja pri prodaji - licitaciji imajo vse družbeno pravne in fizične osebe, ki bodo v osmih dneh po objavi na naslov: DO za gojitev divjadi »Kozorog« Kamnik, Pot na Poljane št. 1, poslale pismene ponudbe v zaprti ovojnici z oznako »Ponudba za nakup stanovanja«. Ponudba mora obsegati polni naziv kupca, ponujeno ceno, ki ne sme biti manjša od začetne cene, ki je objavljena v tem oglasu, ter podpis. Odpiranje ponudb in ugotavljanje najugodnejšega kupca bo dne 10. 1. 1985 ob 9. uri na sedežu DO »Kozorog«. Vsi udeleženci prodaje - licitacije morajo pred začetkom prodaje plačati varščino v višini 10% začetne cene. Kupec plača tudi davek na promet nepremičnin. Stanovanje mora kupec plačati v 30 dneh po prodaji na podlagi prodajne pogodbe. Če kupec v tem roku pogodbe ne sklene ali kupnine ne plača, bo stanovanje prodano drugemu najugodnejšemu ponudniku. Zainteresirani lahko tiobijo potrebna pojasnila po telefonu 831-162. SMUČARSKI KLUB KAMNIK vabi na tradicionalno SILVESTROVANJE dne 31. 12. 1984 ob 20. uri v dvorani KINA DOM KAMNIK. Za-glasbo in zabavo bo skrbel ansambel TEN. Cena silvestrovanja je 1.800 din na osebo. Rezervacije sprejemamo na Zavarovalni skupnosti Triglav Kamnik tel. 831-264 in v trgovini Drogerija v Kamniku, Trg talcev 8. Smučarji obljubljamo, da se bomo tako kot vselej doslej potrudili, da se boste ob prehodu v novo leto kar najprijetneje zabavali. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi naše mame, sestre, tete in babice IVANKE URSIC rojene G R KM AN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami, mami poklonili cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: mož Martin, hči Martina,*sin Miha z družino in ostalo sorodstvo. Mekinje, Godič, Kamnik, Stranje, Mozirje, Jarše, Domžale - november 1984 ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša skrbna in dobra mama, stara mama, teta in tašča MANCA ZOBAVNIK Županje njive 1 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, še posebej sosedi 1'raneki Slebir, osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego. pevcem za pelje in g. župniku za lep govor in pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Županje njive, Kamnik, novembra 1984 ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš dobri ata. stari ata in stric JOŽE . KOŽELJ p. d. Špancev ata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivoma Utok in KIK. gasilskemu društvu Kamniška Bistrica, govornikoma tovarišu Bernotu in tovarišu Modicu za poslovilne besede. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke in duhovščini za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Stranje. Mekinje, Kršič. Bistričica. Županje njive - decembra 1984 PRODAJA ŽIViH KOKOŠI! Hmezad JATA OE Duplica Obveščamo občane, da bomo razprodajah žive kokoši nesnice iz farme Duplica. Kokoši so primerne za nadaljnjo rejo ali za zakol (živa teža 2,10 kg, starost 62 tednov). Cena ugodna (250 din komad). Razprodaja bo v času: 27., 28. 12. in 3. 1. 1985 od 8. do 16. ure ter 29. 12. 84 in 5. 1. 85 od 8. do 12. ure. Priporočamo ugoden nakup! Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26, Kamnik na podlagi sklepa Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge: 1. 2 negovalki - končana šola za bolničarje - dvomesečno poskusno delo - osnovni neto OD 24.322,50 2. 2 sobarici - osnovna šola - enomesečno poskusno delo * - osnovni neto OD 17.296,00 3. 1 perica - osnovna šola - dvomesečno poskusno delo - osnovni neto OD 21.079,50 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26. Na podlagi 79. člena ZSG (Ur. list SRS, št. 3/81) 20. člena DD o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS (Ur. list SRS, št. 25181) ter določil SS o temeljih srednjeročnega plana SSS občine Kamnik za obdobje 1981-1985 je Zbor uporabnikov skupščine SSS obine Kamnik na svoji_seji, dne_sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU DRUŽBENIH KADROVSKIH STANOVANJ V OBČINI KAMNIK 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom ureja SSS občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu stanovanjska skupnost): - vire in namen za katere se lahko uporabljajo sredstva za izgradnjo kadrovskih stanovanj; - osnove in mejila za dodeljevanje kadrovskih stanovanj; - kriterije za pridobitev posojila; - postopek za pridobitev kadrovskega stanovanja; - stanovanjske standarde; - lastno udeležbo; - prehodne in končne določbe. II. VIRI IN NAMENI ZA KATERA SE LAHKO UPORABLJAJO SREDSTVA ZA IZGRADNJO KADROVSKIH STANOVANJ _ x. 2. člen Viri sredstev za izgradnjo ali nakup kadrovskih stanovanj so: - sredstva, ki jih združujejo OZD in delovne skupnosti v občini Kamnik (v nadaljevanju besedila organizacije združenega dela) iz čistega dohodka nepovratno v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS občine Kamnik za odobje 1981-1985; - sredstva lastne udeležbe OZD, katerih delavci pridobivajo kadrovska stanovanja; - sredstva lastne udeležbe upravičencev do kadrovskih stanovanj, - kredkna sredstva prilivnih bank; - druga namenska sredstva. 3. člen Sredstva iz prejšnjega člena se združujejo na računu SSS občine Kamnik št.__in se zanje vodi posebna analitična evidenca in se lahko uporabljajo: - za nakup' kadrovskih stanovanj; - za gradnjo kadovskih stanovanj; - za odplačevanje anuitet od kreditov, ki so bili uporabljeni za gradnjo ali nakup kadrovskih stanovanj; - plalilo lastne udeležbe; - za funkcionalne stroške in stroške prelivanja. III. OSNOVA ZA DODELJEVANJE KADROVSKIH STANOVANJ 4. člen Kadrovska stanovanja se dodeljujejo OZD, pod pogojem, da same ne zmorejo rešiti stanovanjskega problema deficitarnega kadra s poudarkom na kadrih, ki so potrebni za gospodarski, socialni in kulturni razvoj območja občine Kamnik. Pogoj za pridobitev stanovanj po tem pravilniku je, da ima delovna organizacija izdelan lasten program za reševanje stanovanjskih problemov deficitarnih kadrov. 5. člen Do kadrovskega stanovanja za svoje delavce je upravičena OZD; -ki zaposluje ali bo zaposlila delavce za opravljanje del in nalog širšega družbenega interesa v smislu prejšnega člena tega pravilnika; - ki združuje sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v stanovanjski skupnosti z izjemo Uprave javne varnosti za delavce -miličnike Postaje milice Kamnik; - ki ima zagotovljena sredstva za plačilo lastne udeležbe. 6. člen Kadrovska stanovanja se lahko dodeli delavcem: - ki opravljajo ali bodo opravljali rialoge širšega družbenega in-tersa; - ki imajo visokošolsko izobrazbo, višješolsko izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo - tehnične smeri; - ki praviloma niso starejši kot 50 let; - ki nimajo stanovanja ali ki nimajo ustreznega standardnega stanovanja. Šteje se, da delavec nima ustreznega standardnega stanovanja, če stanovanje, ki ga zaseda, za 10 ali več m2 zaostaja za standardi, ki so s tem pravilnikom določeni za stanovanjsko površino, ali če stanovanje ne dosega minimalnih standardov, ki so s tem pravilnikom določeni glede števila stanovanjskih prostorov. IV. KRITERIJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 7. člen OZD in druge organizacije s sedežem v občini Kamnik lahko pridobijo posojilo za nakup kadrovskih stanovanj. 8. člen i Višina posojila, ki ga lahko dobi OZD iz sredstev vzajemnosti je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu, in sicer: Povprečni OD višina posojila največ do 100% ' 50% 100% -120% 4l>% nad 120% 30% 9. člen Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10%. Organizacijam iz prejšnjega odstavka in organizaciji, ki posluje z izgubo, lahko stanovanjska skupnost odloži pričetek plačevanja odobrenega posojila največ za dve leti, vendar morajo posojilo v celoti vrniti najkasneje v 15 letih. Odplačilna doba za odobreno posojilo po tem pravilniku je 15 let, obrestna mera 5% ter se vrača v polletnih anuitetah. V. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV KADROVSKEGA STANOVANJA 10. člen Evidentiranje upravičencev do kadrovskega stanovanja se opravi najmanj enkrat letno z javnim razpisom. Razpis objavi odbor. Razpis se objavi v Kamniškem občanu. Na razpisu lahko sodelujejo le OZD, ki združujejo sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov z izjemo Uprave javne varnosti za delavce Postaje milice Kamnik. 11. člen Z javnim razpisom je treba seznaniti OZD: - s splošnimi in posebnimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci za dodelitev kadrovskega stanovanja; - s številom kadrovskih stanovanj po strukturi; - z osnovnimi podatki, ki jih morajo navesti v vlogi, - s potrdili in dokumenti, ki jih morajo priložiti k vlogi in - z drugimi zahtevami in dejstvi, ki so pomembna za razpis. Rok za sprejemanje vlog traja 30 dni od dneva objave razpisa. 12. člen OZD, ki sodelujejo na razpisu, morajo k obrazloženi vlogi priložiti: - sklep samoupravnega organa o sodelovanju na razpisu, - opis del in nalog, ki jih opravlja, ali ki jih bo opravljal delavec, za katerega sodeluje na razpisu, - izjavo, da sprejema pogoje, ki so določeni s tem pravilnikom, - osebne podatke o delavcu, o številu njegovih družinskih članov, o skupnih prihodkih njegove družine za preteklo leto, ter o njegovih stanovanjskih razmerah, - dokaze o drugih dejavnostih, ki so pomembne za razpis. 13. člen Po izteku razpisnega roka Odbor pregleda vse prispele vloge in izloči vse prepozne ali nepopolne vloge. Ko ugotovi, katere vloge so popolne, o tem obvesti Občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Kamnik (v nadaljnjem besedilu: OK SZDL Kamnik) in od nje pridobi predlog prioritetnega vrstnega reda reševanja»vlog. Pri tem upošteva v prvi vrsti deficitarnost in nujnost zagotovitve izvajanja posebno odgovornih in strokovnih nalog za nemoten potek dejavnosti oz. proizvodnje. 14. člen Ko prejme odbor predlog prioritetnega vrstnega reda le-tega prouči in ga skupaj z obrazložitvijo predloži v razpravo vsem OZD, ki so sodelovale na razpisu in vsem kandidatom za kadrovska stanovanja, ki so jih OZD prijavile na razpis in ki lahko ugovarjajo na predlog prednostne liste v 15 dneh po njenem sprejemu. Po izteku roka za ugovor uskladi odbor skupaj z OK SZDL Kamnik ugovore, pripombe in'predloge ter predloži predlog prednostne liste v razpravo in sprejem Zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. 15. člen Na prednostni listi pričakovalcev kadrovskih stanovanj je uvrščenih toliko upravičencev, kolikor jih je bilo ugotovljenih, da izpolnjujejo vse pogoje pravilnika. Upravičencem iz prednostne liste se dodeli toliko kadrovskih stanovanj, kolikor je bilo razpisanih ali se v tem času izpraznijo. Veljavnost prednostne liste ugasne, ko je po predpisanem postopku sprejeta nova prednostna lista. 16. člen V skladu s sprejeto prednostno listo dodeljuje stanovanjska skupnost - kot stanodajalec - kadrovska stanovanja za nedoločen čas. Odločba o dodelitvi stanovanja mora vsebovati označbo kraja, objekta in nadstropje, v katerem se nahaja stanovanje, opis strukture stanovanja in obveznosti upravičenca do skupnosti stanovalcev in stanovanjske skupnosti glede lastne udeležbe pri pridobitvi kadrovskega stanovanja in pravni pouk. Zoper to odločbo o delitvi stanovanja lahko bodoči imetnik stanovanjske pravice v 15 dneh po prejemu ugovarja pri skupščini stanovanjske skupnosti. Sklep skupščine stanovanjske skupnosti o ugovoru je dokončen. 17. člen Kadrovsko stanovanje se upravičencu izroči, ko stanovanjska skupnost in OZD, ki je zaprosila za dodelitev kadrovskega stanovanja skleneta pogodbo o plačilu lastne udeležbe in ko OZD in delavec v celoti plačata lastno udeležbo, če delavec plačila ni bil oproščen ali mu je plačilo lastne udeležbe odloženo za določen čas. 18. člen Delavca, ki brez upravičenega razloga odkloni dodeljeno kadrovsko stanovanje ali ne plača lastne udeležbe v roku določenem z odločbo o dodelitvi kadrovskega stanovanja se črta s prednostne liste pričakovalcev kadrovskih stanovanj, stanovanje pa se odda naslednjemu upravičencu po prednostni listi. VI. STANOVANJSKI STANDARDI ' ♦. 19. člen Stanovanjska skupnost upošteva pri dodeljevanju kadrovskih stanovanj po tem pravilniku naslednje površinske standarde: Število družinskih članov stan. površina do m2 1 • 32 2 ' , • . 45 3 58 4 70 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. Kadrovska stanovanja se bodo dodeljevala znotraj teh normativov razen v izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanje od gornjih normativov (tri generacije v družini, bolezen, trajna nega in podobno). VIII. LASTNA UDELEŽBA 20. člen Strokovni delavec vplača lastno udeležbo: Skupni poprečni mesečni dohodek na % udeležbe občana od družinskega člana izražen v odstotku na nabavne oz. poprečni mesečni osebni dohodek v SRS v revalorizirane vrednosti preteklem letu stanovanja za družine z dvema in več člani % za samske občane o/ - /o nad 35 do 35 1 do 20 nad 40 do 40 2 nad 20 do 25 nad 45 do 45 3 nad 25 do 30 nad 50 do 50 4 nad 30 do 35 nad 55 do 55 5 nad 35 do 40 nad 60 do 60 6 nad 40 do 45 nad 65 do 65 7 • nad 45 do 50 nad 70 do 70 8 nad 50 do 55 nad 75 do 75 9 nad 55 do 60 nad 80 do 80 10 nad 60 do 65 nad 85 do 85 11» nad 65 do 70 nad 90 do 90 12 nad 70 do 75 nad 95 do 95 13 nad 75 do 80 nad 100 do 100 14 nad 80 do 85 nad 105 do 105 16 nad 85 do 90 nad 110 do 110 18 nad 90 do 95 nad 115 do 115 20 nad 95 do 100 nad 100 OZD, pri kateri združuje delo. Lastna udeležba se plača pred vročitvijo odločbe, vrne pa v 10 letih v enkratnem znesku s 3% obrestno mero. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Ta pravilnik sprejme Zbor uporabnikov skupščine SS in začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: 1/84 Datum: 18. 4. 1984 Predsednik Zbora uporabnikov OBRAZLOŽITEV PRAVILNIK O DODELJEVANJU DRUŽBENIH KADROVSKIH STANOVANJ V OBČINI Kamnik opredeljuje vire sredstev, osnov in merila za dodeljevanje kadrovskih stanovanj, kriterije za pridobitev posojila, postopek za pridobitev kadrovskega stanovanja, stanovanjske standarde in lastno udeležbo. S tem bi omogočili razreševanje kadrovskih stanovanj OZD, ki same ne morejo rešiti stanovanjskega problema deficitarnega kadra, s poudarkom na kadrih, ki so potrebni za gospodarski, socialni in kulturni razvoj občine Kamnik. Pred sprejetjem pravilnika bo potrebno spremeniti oz. dopolniti 11. člen Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981-1985 in sicer tako, da bi del sredstev za namene vzajemnosti namenili za reševanje kadrovskih vprašanj. Prosimo vse OZD, druge organizacije in skupnosti stanovalcev, da objavljena Odloka in pravilnik obravnavajo ter pošljejo svoje pripombe v 30 dneh na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8. Lastno udeležbo plača upravičenec do kadrovskega stanovanja Na podlagi Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih enot ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah (Ur. I. SRS št. 25/81) in Pravilnika o merilih in načinu zagotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur. I. SRS št. 25/81), 18. čl. Zakona o pravicah na delih stavb (Ur. 1. SRS št. 19/76) in 194, člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na seji Zbora združenega dela, dne _ in seji Zbora Krajevnih skupnosti dne ___ sprejela ODLOK O SPLOŠNIH POGOJIH IN VZAJEMNIH RAZMERJIH MED ETAŽNIMI LASTIKI 1. člen Ta odlok ureja splošne pogoje o vzajemnih razmerjih med lastniki oz. imetniki pravice uporabe posameznega dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: etažni lastniki) ter okvirno določa način uporabe in vzdrževanje delov stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom in njenega zemljišča. 2. člen Na skupnih delih stavb v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti ali njenim posameznim delom (temelji, glavne stene, podstrešja, strešja, pročelja, stopnišča, hodniki, dvigala, električno kanalizacijsko, vodovodno in telefonsko omrežje, sušilnice perila, dimniki, ostali prostori za skupno rabo ter oprema), imajo vsi etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe, če je stavba v družbeni lastnini. Če pa je v zasebni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina. 3. člen Na skupnih delih stavbe, ki služijo samo nekaterim posameznim delom stavbe in so z njimi funkcionalno povezani (posamezna vhodna vrata, stopnišče, hodniki, dimniki, naprave za ogrevanje, dvigala, podstrešni prostori, kletni prostori, terase, predelne stene med dvema stanovanjima) imajo samo etažni lastniki teh posameznih delov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini oz. so ti deli njihova skupna lastnina, če stavba ni v družbeni lastnini. 4. člen Za skupne dele stavbe v etažni lastnini se štejejo tudi objekti in naprave, ki so namenjene skupni rabi ene ali več stavb ne glede na to, kje so nameščeni (skupna kotlarna, parkirni prostori, skupna igrišča ipd.), če z njimi ne gospodari komunalna ali kakšna druga organizacija združenega dela. 5. člen Etažni lastniki imajo v primeru, da stavba stoji na zemljišču, ki je družbena lastnina, skupno trajno pravico uporabe na pripadajočem funkcionalnem zemljišču. V primeru, da je stavba v etažni lastnini na zemljišču na katerem je lastninska pravica, je zemljišče, ki je potrebno za redno uporabo stavbe, skupna lastnina etažnih lastnikov. Spremembe etažne lastnine imajo za posledico tudi spremembo pravice na delih stavb, ki služijo stavbi kot celoti oz. spremembo pravice do zemljišča, na katerem stavba stoji. 6. člen Etažni lastnik mora plačevati sorazmeren del stroškov gospodarjenja s stavbo, stroškov za prenovo skupnih delov in naprav v stavbi in skupnih funkcionalnih stroškov. Osnova za določanje sorazmernega dela stroškov iz prejšnjega odstavka je v odstotku izraženo razmerje med revalorizirano vrednostjo stanovanja, poslovnega prostora in revalorizirano vrednostjo celotne stavbe. 7. člen Razmerja med etažnimi lastniki pri gospodarjenju s skupnimi, deli hiše se urejajo s pogodbo o vzajemnih razmerjih. Pogodbo o vzajemnih razmerjih sklepajo etažni lastniki s skupnostjo stanovalcev stanovanjske hiše oz. več hiš kadar je skupnost stanovalcev tako organzirana. Pogodbo je etažnemu lastniku dolžna ponuditi v podpis skupnost stanovalcev oz. pooblaščena organizacija za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v roku 3 mesecev po prevzemu stanovanja oz. stanovanjske hiše v upravljanje. S pogodbo se konkretizira način in obseg uporabe skupnih delov in naprav stavbe v skladu s tem odlokom ter plačila za gospodarjenje in prenovo teh delov in naprav. Če pogodba ni sklenjena v enem mesecu po izteku roka iz drugega odstavka tega člena, lahko katerikoli etažni lastnik skupnost stano- Kamniški občan / 24. decembra 1934 11 valcev ali Samoupravna stanovanjska skupnost predlaga, da o uporabi skupnih delov, o plačilu stroškov odloči pristojno temeljno sodišče ali posebno sodišče združenega dela, če je ustanovljeno. 8. člen S pogodbo o vzajemnih razmerjih določijo etažni lastniki tudi način porazdelitve obratovalnih stroškov za komunalne storitve (dobava vode, ogrevanje, kanalščino, elektriko, čiščenje in odvoz smeti in odpadkov, dimnikarske storitve itd.), ki se nanašajo na skupne objekte in naprave in ustrezni del nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Stroški iz tega in predhodnega člena se praviloma plačujejo mesečno kot akontacije in se obračunavajo po koncu koledarskega leta oz, na način obračunavanja posameznih storitev. 9. člen Pogodba o vzajemnih razmerjih se lahko spremeni, kadar to narekujejo spremenjene potrebe. Spremembo lahko predlaga vsaka pogodbena stranka potem, ko tak predlog pismeno obrazloži. Kadar spremenjene potrebe narekujejo spremembo pogodbe, pa ena od pogodbenih strank noče sporazumno skleniti spremenjene pogodbe, skupnost stanovalcev pa ugotovi, da je sprememba pogodbe smotrna in upravičena, odloča o spremembi pogodbe pristojno temeljno sodišče v nepravdnem postopku oz. posebno sodišče združenega dela, če je ustanovljeno. 10. člen Etažni lastnik je dolžan na svojem posameznem delu stavbe sam izvršiti popravila na svoje stroške, zlasti v primeru, če je to nujno potrebno, da se odvrne škoda za posamezni del stavbe drugega etažnega lastnika ali skupni del stavbe. Če tega ne stori pravočasno kljub predhodnemu opozorilu, lahko to stori skupnost stanovalcev na njegove stroške, da se prepreči morebitna škoda. V skladu z gradbenimi predpisi sme etažni lastnik na svoje stroške prezidavati svoj posamezni del v primeru, če s takimi prezidavami ne posega v pravice drugega etažnega lastnika ali skupne pravice vseh etažnih lastnikov stavbe. S pogodbo o vzajemnih razmerjih se lahko določijo še drugi pogoji za posege iz predhodnih dveh odstavkov. 11. člen Etažni lastniki so dolžni plačevati tudi predpisane davke in druge javne dajatve od posameznih delov stavbe, na katerih imajo lastninsko pravico oz. pravico uporabe. 12. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 1-431/84 Datum: 19. 11. 1984 Predsednik skupščine občine Kamnik Anton IPAVIC OBRAZLOŽITEV ODLOK O HIŠNEM REDU predvsem opredeljuje način zagotavljanja nemotene uporabe stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov vključno s pripadajočim zemljiščem. Z določili odloka naj bi bil zagotovljen določen red, čistoča in varnost v stanovanjskih »»tokih x brezhibnim delovanjem odlok sam Se bolj detaljno od zakona določa pravice in obveznosti, ki jih imajo stanovalci stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov. Istočasno so za posamezna področja opredeljene pravice in dolžnosti skupnosti stanovalcev in hišnih svetov. Na podlagi 52. čl. Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in na Predlog SSS občine Kamnik sta Zbor združenega dela na svoji seji dne - ter Zbor Krajevnih skupnosti na svoji seji z dne _ sprejela ODLOK O HIŠNEM REDU NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah in pripadajoče zemljišče in objekt, zavaruje red, varnost in čistoča in da se stanovanjske hiše in stanovanja ter poslovni prostori v stanovanjski hiši vzdržujejo v brezhibnem stanju, se s tem odlokom določijo obveznosti in pravice, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov ter občani, kakor tudi pravice in dolžnosti skupnosti stanovalcev in hišnega sveta v zvezi s tem. 2. člen Za stanovalce se štejejo po tem odloku imetniki stanovanjske pravice oz. lastniki stanovanj in osebe, ki z njimi stalno ali začasno stanujejo, lastniki, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjki hiši. Določila tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanja, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjski hiši, oz. za vse tiste, ki se občasno zadržujejo v stanovanjski hiši ali na zemljišču, ki hiši pripada. II. ZAGOTOVITEV OBVEŠČANJA IN OPOZARJANJA STANOVALCEV TER DRUGIH OSEB 3. člen Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in priimek stanovalcev, nadstropje in številko stanovanja. V stanovanjski hiši z več stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej. Seznam stanovalcev sestavi in sproti dopolnjuje hišni svet. V hiši, ki je v zasebni lasti, je dolžan skrbeti za seznam stanovalcev lastnik hiše. 4. člen Vsaka stanovanjska hiša in druga stavba, v kateri sta vsaj dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda Poleg seznama stanovalcev iz 3. člena še: - izobešen odlok o hišnem redu, - izobešeno navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih nesreč ter zračnih napadov, , - pritrjene poštne nabiralnike s priimki, stanovalcev in poseben nabiralnik za hišni svet, - vidno obvestilo, kje se hranijo ključi podstrešja, ključ števca vode, zapornega glavnega ventila vode in drugih naprav, - druga vidna obvestila, ki so določena s predpisi ali drugimi akti oz. sklepi samoupravnih organov v hiši. Za izvršitev zahtev iz tega člena je odgovoren hišni svet. 5. člen Vhod v stanovanje ali v poslovni prostor mora imeti številko stanoyanja (poslovnega prostora, ter priimek imetnika stanovanjske pravice oz. drugega uporabnika stanovanja ali poslovnega prostora. Stanovanje hišnika oz. osebe, ki upravlja hišniška opravila, mora biti označeno na vhodnih vratih z besedo »hišnik«. Če hiša nima hišnika, lahko sporazumno izbere hišni svet osebo, ki jo zadolži za hišniška opravila. - III. UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE 6. člen Stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši s pripadajočimi objekti in njeni neposredni okolici, skrbno gospodariti s stanovanji in prostori ter skupnimi deli in napravami stanovanjske hiše, jih redno vzdrževati in jih varovati pred okvarami in poškod- i bami. 7. člen Stanovalci so dolžni zlasti: 1. Uporabljati stanovanja in poslovne prostore na tak način, da drugih stanovalcev ne ovirajo v mirni uporabi njihovih stanovanjskih in poslovnih prostorov ter skupnih prostorov; 2. Paziti na red in čistočo ter redno vzdrževanje v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih ter na zemljišču, ki pripada hiši; 3. Zaklepati vhodna vrata med 22.00 in 6.00 uro; 4. Parkirati motorna vozila na mestih, ki so za to določena; 5. Paziti na racionalno porabo elektrike in druge energije. 8. člen Stanovalci so dolžni tudi: 1. takoj sporočiti hišniku ali hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare na instalacijskih in drugih napravah v stanovanjih ter drugih prostorih, v kolikor niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odstraniti; 2. sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali podnajemnikov ter drugih oseb; 3. odstranjevati sneg in led s pločnikov in drugih javnih površin, kot je to potrebno za uporabo stavbe in odstranjevati sneg in led s streh in napuščev; 4. poučiti mladoletne otroke o dejanjih, ki so po tem odloku prepovedana in jih tudi drugače odvračati od takih dejanj. 9. člen Stanovalci ne smejo: 1. kakorkoli povzročati v stanovanju, v skupnih prostorih ali zunaj hiše prekomernega hrupa ali ropota, 2. posedovati ali rediti domačih in drugih živali v stanovnaju, stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici v nasprotju z veljavnimi predpisi brez soglasja zbora stanovalcev ali hišnega sveta, 3. igrati se na mestih, ki za to niso primerna, ogrožajo varnost in kje se z igranjem povzroča škoda, 4. poškodovati ali onesnažiti stanovanjsko hišo oz. dopuščati, da psi in druge domače živali onesnažujejo skupne prostore, hiše in njeno okolico, 5. povzročati in razširjati smrad, plin ali prah, ki moti ali neprijetno vpliva na stanovalce, 6. odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena, 7. metati v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale odpadke, ki tja ne sodijo in bi zaradi tega lahko nastala škoda, 8. zanemarjati osebno čistočo ali snego v stanovanju in skupnih prostorih, v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča zgražanje ali utegne škoditi zdravju ljudi, 9. stepati preproge in druge predmete v hodnikih ter na oknih, balkonih in ravnih strehah, razen na mestih, ki so za to določena, 10. pisati ali pritrjevati objave, plakate in obvestila na mestih, ki niso za to določena, » 11. zastavljati hodnike, stopnišča, dvorišča ter druge skupne prostore z raznimi predmeti, 12. postavljati na okna in balkone nezavarovane cvetlične lončke, kakor tudi zalivati dvetlice v lončkih tako, da voda odteka po zidu ali na pločnik ali karkoli odmetavati z balkona ali skozi okno, 13. uporabljati vodovodne, električne, ogrevalne, plinske, sanitarne in druge naprave v nasprotju z navodili in na način, ki lahko povzroči okvare ali nevarnost požara, 14. puščati vključene električne in plinske naprave v stanovanju brez nadzorstva, 15. v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih odstraniti, predelati ali popravljati obstoječe naprave, katere sme popravljati le strokovno usposobljena oseba, 16. postavljati na strehi televizijske in radijske antene v nasprotju s predpisi in s sklepi zbora stanovalcev ali hišnega sveta, 17. kaliti mir in počitek stanovalcev, zlasti med 22.00 in 6.00 uro. 18. onesnaževati ozračje s kurjenjem odpadkov in smeti ali drugih snovi (gume, plastični predmeti in podobno), 19. shranjevati v stanovanju, poslovnem prostoru ali skupnih prostorih vnetljive, eksplozivne in druge nevarne tekočine in snovi, v nasprotju s protipožarnimi in drugimi predpisi in navodili hišnega sveta, 20. puščati otroka do šestih let starosti brez nadzorstva v stanovanju, 21. uporabljati lahko vnetljive snovi za pranje perila, 22. 'postavljati gorljive predmete ob dimnikih ali ob dimniških vratcih. 10. člen Imetniki stanovanjske pravice, lastniki stanovanj, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov so dolžni dopustiti, da se opravijo v njihovem stanovanju oz. poslovnem prostoru dela, ki so potrebna, da se odpravijo okvare v hiši ali izvršijo koristne izboljšave, katerih drugje ni mogoče izvršiti ali pa le z nesorazmernimi stroški. Hišni svet in izvajalec mora poskrbeti, da se dela iz prvega odstavka tega člena opravijo v najkrajšem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo stanovalce. 11. člen Imetniki stanovanjske pravice, lastniki stanovanj, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov morajo po prenehanju stanovanjske pogodbe oz. pred izselitvijo izročiti stanovanje stanodajalcu oz. skupnosti stanovalcev. Način prodaje stanovanja določi skupnost stanovalcev oz. lastnik stanovanj. 12. člen Imetniki stanovanjske pravice, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov ne smejo izvrševati sprememb na stanovanjskih ali poslovnih prostorih, odstraniti ali predelati opremo in obstoječe naprave v stanovanju brez uporabnega dovoljenja, kadar je to potrebno in brez prejšnjega soglasja stanodajalca in skupnosti stanovalcev, če je prostor v družbeni lastnini oz. brez soglasja lastnika, če je stanovanje v lasti občana. Določila prejšnjega odstavka se nanašajo tudi na balkone stanovanj. ' 13. člen Da se zagotovi izvajanje zakonskih in drugih predpisov, opravlja hišni svet poleg drugih tudi naslednje naloge: 1. skrbi za vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, 2. skrbi, da stanovalci vzdržujejo in uporabljajo stanovanje in poslovne prostore v skladu s predpisi, normativi, hišnim redom in sklepi zbora stanovalcev, 3. skrbi za smotrno uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in način njihove uporabe (pralnice, sušilnice, centralna kurjava in podobno) in odloča o povračilu stroškov za tako uporabo, 4. skrbi za urejanje zemljišča, ki je potrebno ali namenjeno za redno uporabo stanovanjske hiše, 5. skrbi, da se ne kvarijo vodovodne, električne, ogrevalne, gasilne naprave ter skupna oprema za civilno zaščito, 6. skrbi, da so na stanovanjskem objektu nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki, strešne kritine, fasadni omet in podobne naprave, 7. prisljanjati kolo, kolo z motorjem ali motor k steni stanovanjske hiše in drugih objektov, odmika hodnikov za pešce ali kraj, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet, 8. skrbi za odstranjevanje snega s pločnikov in dostopnih poti, ki je zapadel ponoči ali podnevi sproti, pluži zapadli_ sneg, kakor tudi za odstranjevanje snega s streh in ledenih sveč z napuščev, 9. skrbi za redne preglede in za vzdrževanje vseh instalacij (toplotne postaje, kurilnice, dvigala in podobno) požarno varnostnih naprav in opreme za civilno zaščito, 10. skrbi za izvajanje požarno varnostnih ukrepov v stanovanjski hiši, 11. skrbi za izvrševanje pregledov instalacij v stanovanjski hiši, ki jih opravi strokovna oseba v prisotnosti člana hišnega sveta in stanovalca, 12. skrbi za osnažitev važnejših mest instalacijskih razvodnih postaj in ventilov v stanovanjski hiši, 13. skrbi, da se ob državnih in republiških praznikih ter drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave, 14. določi osebi, ki hrani ključe skupnih delov in naprav, 15. vlaga prijave pri organu za vodenje postopka o prekršku zoper kršilce določil tega odloka, 16. opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, statut skupnosti stanovalcev ter drugi predpisi in splošni akti stanovanjske skupnosti. 14. člen Zbori stanovalcev ter hišni sveti skrbijo za delovanje civilne zaščite v stanovanjskih stavbah, s katerimi upravljajo. Zbor stanovalcev usmerja delovanje stanovalcev v samozaščiti, hišni svet pa skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite ter v sodelovanju s pristojnim štabom za civilno zaščito krajevne skupnosti oz. samoupravne stanovanjske skupnosti skrbi za organiziranje, opremljanje in pripravljenost enot civilne zaščite v stavbi. 15. člen Skupni prostori in skupne naprave morajo biti dostopni vsem stanovalcem v hiši na enakopravni podlagi in v skladu njihovim imenom. Dostop v skupne prostore, v katerih so kotlovnice, strojnice in posebne naprave, imajo le s strani hišnega sveta pooblaščene oz. zadolžene osebe. Čas in način uporabe skupnih prostorov in naprav določi hišni oz. lastniki stanovanjske hiše ali njenega dela v sporazumu z imetniki stanovanjske pravice. IV. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo od 50 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor krši prepovedi iz 9. člena tega odloka. V. KONČNE DOLOČBE 17. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o hišnem redu na območju občine Kamnik (Ur. vestnik gorenjske št. 020-56/68-3 z dne 18. 11. 1969). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi. Štev.: Datum: Predsednik Skupščine občine Kamnik: IPAVIC Anton, dipl. iur. OBRAZLOŽITEV ODLOK O SPLOŠNIH POGOJIH IN VZAJEMNIH RAZMERJIH MED ETAŽNIMI LASTNIKI je izvedbeni odlok zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Z njim so opredeljena medsebojna razmerja, pravice in obveznosti in način finančnega pokrivanja nastalih stroškov v stanovanjskem bloku med etažnimi lastniki in skupnostjo stanovalcev. TURISTIČNA POSLOVNA SKUPNOST KAMNIK VABI NA NOVOLETNI SEJEM OD 22. 12- 30. 12. 1984 VSAK DAN OD 10. DO 21. URE NA TITOVEM TRGU V KAMNIKU .PRODAJA: - izdelki drobnega gospodarstva - oprema za zimske športe - pletenine, konfekcija, frotir - darila, spominki, knjige, plošče - igrače, gospodinjske potrebščine - novoletne smrečice - čebelarski izdelki - gostinska in slaščičarska ponudba SODELUJEJO: Kočna, Svilanit, Metalka, Slovenijašport Kamnik in zasebni proizvajalci OBISK DEDKA MRAZA BO NA TITOVEM TRGU 23, 29. in 30. 12. 1984 TURISTIČNA POSLOVNA SKUPNOST KAMNIK Nogomet v kamniško-domžalski ligi V jesenskem delu tekmovalne sezone 1984/85 so moštva medobčinske zveze Domžale - Kamnik igrala v obeh slovenskih ligah in kamniško-domžalski ligi. Prvenstvo je bilo vzorno pripravljeno, tako v množičnosti kot v kvaliteti je povsem uspelo. To pa je dobra spodbuda za naprej, saj nosilca piramidnega sistema v obeh občinah Stol in Domžale računata tudi na igralce kamniško-domžal-skega področja v medobčinski ligi. V članski ligi je nastopilo 12 moštev. Prvo mesto so osvojile Občni zbor kamniških zmaja rje v V prostorih planinskega društva Kamnik smo se kamniški zmajarji že drugič zbrali na občnem zboru, da bi pregledali delovanje naše sekcije v letu 1984 in postavili plan za leto 1985. Ugotovili smo, da je bila naša sekcija v tem letu zelo aktivna, s tem si je pridobila veliko avtoriteto med zmajarskimi klubi. Udeležili smo se vseh tekmovanj pri nas ter enega zunaj naše meje. Zupana nam je bila organizacija državnega prvenstva, ki smo ga uspešno opravili in opravičili zaupanje. Ob tej priložnosti smo izdali tudi bilten, ki je eden prvih pri nas. S pomočjo delovnih organizacij in zasebnikov, ki so nam finančno pomagali pri organizaciji državnega prvenstva, ter našimi akcijami, vključno z organizacijo zmajarske veselice z mitingom, ki smo ga imeli v Tuhinju pod Kostavsko planino, smo si nabrali nekaj denarja. Kupili smo si kombi, katerega potrebujemo za udeleževanje na tek- mah, vseh skupinskih poletih in delovnih akcij. Naredili.smo vzletno rampo na Kasni planini, oz. na Kunš-perskem vrhu, ter rampo na Ši-mnovcu in Veliki planini. Že drugič smo organizirali zmajarsko šolo, za katero je veliko zanimanje. Od lani oz. od lanskoletne šole so trije že opravili izpit za pilota. Na področju letenja z motornim zmajem je bil Lojze Rems, član našega odseka, izbran na drugem mestu pri izboru za zma-jarja leta 1984. Osem članov je opravljalo radioamaterski tečaj, in ga uspešno tudi opravilo. V naslednjem letu se imamo namen udeležiti vseh domačih tekmovanj, dva člana bosta zastopala državno reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Ko snu v Avstriji, ki bo od 20. maja do 9. junija, seveda če bomo finančno zmogli. Upamo na pomoč delovnih organizacij, da bi nas podprli v tem atraktivnem športu. Zaupana nam je organizacija republiškega prvenstva, ki bo na Veliki planini in bo trajalo tri dni. Tekmovanje bi združili tudi z zmajarsko veselico. Za te dni imamo že vnaprej naročeno lepo vreme. Zmajarje - začetnike, ki so obiskovali letošnjo šolo, bomo izšolali za pripravnike za pilota, potem pa še za pilota, ob dovolj nalctcnih urah in številu poletov. Izvolili smo tudi nove člane predsedstva, ki bomo delovali v odseku za prosto letenje in sicer: načelnik: Franc Vettorazzi, tajnik: Breda Homar, blagajnik: Frenk Kališnik, vodja šole: Dušan Podbevšek in propagandist: Srečko Žagar. Upamo, da bo naslednje leto še bolj uspešno od tega, saj nam v vremenskih pogojih ni najbolje ustrezalo. Bodimo optimisti in se veselimo dežja, kajti za dežjem vedno posije sonce. Odsek za prosto letenje »KAVKA« Radomlje pred Mengšem, ki zaostaja za tri točke. Po rezultatu sodeč sta tudi edina kandidata za končni naslov, kajti ostala moštva že preveč zaostajajo. Lanski jesenski prvak Kamnik je zasedel peto mesto. Presenetila je Komenda, ki se je po treh letih ponovno vrnila v ligo in za začetek dosegla kar tretje mesto. Najvišjo zmago je v 9 kolu dosegla Lukovica, ko je odpravila Vir z 12:0. Neodigrani tekmi Ihan-Kamnik in Lukovica-Men-geš bosta na sporedu pred prvim spomladanskim kolom. Domžale imajo najboljše kadete. Vse tekme so odločili v svojo korist, pri tem pa prejeli samo tri zadetke. Po dolgem Zlata selekcija Kamnik '84 Vabimo vas na ogled nogometne tekme »Zlata selekcija '84«. Tekma bo v četrtek, 27. decembra 1984 ob 18. uri v športni dvorani OŠ Frana Albrehta. Za Kamnik bodo nastopali: dr. Janez Bogataj, Marjan Urh, Boris Bavčar, Emil Kropivšek, Marjan Grilje, Ivo Grilje, Peter Sitar, Lado Podbevšek, Darko Domade-nikin Janez Zobavnik. Vstopnina 100 din. Prihodek bo podarjen društvu pa-raplegikov. Vabljeni! času imajo tudi v Domžalah obetaven rod mladih igralcev. Strokovnim delavcem 'klubov tega ski prvak Kamnik je na drugem mestu. Varovanci trenerja Slap-ničarja so izgubili neposreden člani Kamniško - Domžalska liga 1. RADOMLJE 2. MENGEŠ 3. KOMENDA 4. LUKOVICA 5. KAMNIK 6. IHAN 7. INDUPLATI 8. ENOTNOST 9. MORAVČE 10. VIR 11. DOMŽALE 12. DOB Kamniško - Domžalska liga 1. DOMŽALE 2. RADOMLJE 3. VIRTUS 4. KOMENDA 5. MENGEŠ 6. DOB 7. IHAN 8. ENOTNOST Kamniško - Domžalska liga - pionirji 11 10 1 0 58 - 11 21 točk 10 9 0 1 35 - 8 18 točk 11 6 3 2 25 - 21 15 točk 10 6 2 2 34 - 18 14 točk 10 4 3 3 22 - 27 11 točk 10 4 2 4 25 - 20 10 točk 11 5 0 6 34 - 36 10 točk 11 4 0 7 19 - 31 8 točk u 3 1 7 24 - 29 7 točk 11 3 1 7 14 - 42 7 točk 11 1 2 8 9 - 33 4 točke 11 1 1 9 17 - 40 3 točke kadeti 7 7 0 0 25 - 3 14 točk 7 6 0 1 18 - 7 12 točk 7 4 1 2 19 - 8 9 točk 7 3 2 2 22 - 11 8 točk 7 3 0 4 15 - 22 6 točk 7 2 0 5 14 - 18 4 točke 7 1 0 6 4 - 21 2 točki 7 0 1 6 7 -34. 1 točka 1. DOMŽALE 11 11 0 0 57 - 4 22 točk 2. KAMNIK 11 9 1 1 47 - 12 19 točk 3. RADOMLJE 11 8 (J 3 44 - 15 16 točk 4. MORAVČE 11 7 0 4 61 - 14 14 točk 5. DOB 11 5 2 4 36 - 2« 12 ločk 6. KOMENDA 1 1 5 (1 fi 24 - 17 10 točk 7. ENOTNOST 1 1 4 1 6 17 - 22 9 ločk 8. IHAN 11 4 1 6 18 - 38 9 točk 9. VIRTUS 10 3 0 7 16 - 49 6 točk K). MENGEŠ 10 2 0 9 21 - 38 4 točke 1 1. VIR 11 2 0 9 5 - 68 4 točke 12. INDUPLATI 11 1 I 9 10- 61 3 točke področja pa ostaja še dosti dela pri pravilnem usmerjanju in izpopolnjevanju igralcev. Virtus in Komenda na lestvici loči le točka. Prvič se je letos prijavila tudi Enotnost. Zasedla je zadnje mesto z igralci, ki so bili precej mlajši od drugih ekip. Tudi pri pionirjih so Domžale prve brez izgubljene točke. Lan- dvoboj z Domžalami v gos teh, zato zaradi lažjega razporeda v-nadaljevanju čakajo svojo priložnost. Ostala moštva kamniške občine Komenda, Enotnost, Virtus so pristala na sredini lestvice. Neodigrana tekma Virtus-Men-gešbo spomladi. Andrej Perčič Zaključek sindikalnih športnih iger Planinski kotiček Ob zaključku sindikalnih športnih iger 1984 je komisija za špot, rekreacijo in oddih pri Občinskem sindikalnem svetu Kamnik organizirala IGRE BREZ MEJA '84. Žal so se na igre, kljub temu da so imeli možnost prijavile le štiri delovne organizacije in sicer: TITAN, SVILANIT, UTOK in GRADITELJ. Igre je spremljalo veliko gledalcev, ki so glasno spodbujali nastopajoče ekipe. Igre brez meja so potekale v dveh delih: igre in kviz. V obeh »disciplinah« so tekmovalke in tekmovalci pokazali obilo spretnosti in tudi znanja, kajti odgovarjati so morali na vprašanja iz zgodovine Kamnika, o pobratenih občinah in zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu ter letnih v. Los Ange-lesu. Nastopajoče in gledalce je v imenu Občinskega sindikalnega sveta Kamnik pozdravil predsednik komisije za šport, rekreacijo in oddih Slavko Vrhovnik, ki je poudaril pomen sindikalnih športnih iger s poudarkom na množičnosti. Vključevanje delovnih ljudi in občanov v te vrste udejstvovanja je pri razvijanju in krepitvi tovarištva izrednega pomena, obenem pa vpliva na povečano delovno sposobnost tistih, ki se aktivno ukvarjajo s športno rekreacijo. Tudi spoznavanju med delavci različnih delovnih organizacij so dale športne igre, predvsem pa zaključek teh iger, poseben prispevek. Res je, da nekatere športne panoge ne zbujajo prevelikega zanimanja, kljub temu pa v različne oblike rekreacije privlačijo kar najširši krog ljudi. V igrah brez meja je prvo mesto osvojila ekipa TITANA, ki je na obeh področjih pokazala največ znanja in spretnosti. Naslednja mesta so osvojili: ekipa Svilanit, Utok in Graditelj. Ob koncu iger je predsednik Občinskega sindikalnega sveta Kamnik Franc Sikošek najboljši ekipi podelil nagrado za, zmago na igrah brez meja. Podelil je tudi prehodni pokal ekipi Titana za uspešnost na sin- Oglejte si naše treninge November je bil za kamniške karateiste zelo deloven in zelo uspešen. Udeležili so se karate turnirja v Jaršah, sodelovali so na kvizu v S( KM ter se udeležili seminarja, iti ga je pripravila Karate zveza Slovenije; udeležila sta se ga trenerja Sulejman Alagič in Vladimir Stanič. Dvodnevni seminar je bil v šoli za miličnike v Ljubljani. Prvi dan seminarja je bil teoretični, udeleženci so si ogledali spremembe pri sojenju, razvoj karateja in prvo pomoč pri morebitnih poškodbah na tekmovanju. Drugi dan je bil namenjen praktičnemu znanju in izpitom, ki sta jih oba uspešno opravila in dobila naziv regijskega sodnika. Na kvizu so karateisti pokazali svoje znanje in tehnike, s tem pa poskušali pritegniti čim več mladih za trening karateja. Pokazali so par borbenih vaj, udarcev z nogo, na koncu trener Stanič še tako imenovano tehniko lomljenja, ki je bila tudi uspešna. . Na karate turnirju v Jaršah so tekmovali v treh kategorijah: moški srednja kategorija, moški nižja kategorija in pionirji - kate. Rezultati po kategorijah: - srednja: Arif Alagič (Kamnik), Ernest Knez (Forum Lj.), Jele Trunkelj (Iv. Gorica), Hasan Muratovič (Hrastnik) - nižja kategorija: Pestotnik, Trent, Rode in Pire. - pionirji - kate: Mojca Boskovič (Forum LJ.), Sani Petanič (Forum), Gregor Hajdenkumer (Maribor). Člani kluba še vedno niso zadovoljni z zanimanjem mladih za karate. Še vedno jih veliko misli, da je karate groba veščina, kar pa ni res. Zato vas vabijo, da si ogledate treninge in se o tem prepričate. KKK dikalnih športnih igrah '84. Sekretar OSS Božidar Spruk pa je podelil prehodni pokal za množičnost ekipi KIK-a. - Uspešnost: 1. Titan, 1324 točk, 2. KIK 947, 3. Stol 802, 4. Svilanit 766, 5.Utok 711, 6. Zarja 580 točk. - Množičnost: 1. KIK 200 točk, 2. Titan 186, 3. Stol 156, 4. Utok 143, 5. Svijana* 140 in 6. Zarja s 112 točkami. Po zaključku športnih iger se je gledalcem v dvorani predstavil državni prvak v umetnostnem ' kotalkanju Iztok Kuret. Gledalci so ga pozdravili z navdušenim aplavzom. Kljub omejenim možnostim za dokaz vseh sposobnosti in znanja (dvorana- sred- nješolskega centra ni primerna za tak nastop) pa je Iztok Kuret dokazal, da ni slučajno v vrhu našega kotalkanja, in da dosega odlične rezultate tudi zunaj naših meja. Škoda je le, da se mora za rezultate zahvaliti predvsem, svojemu talentu in volji ter staršem: da pa med športnimi delavci ni dobil podpore za to zvrst športa. Za prijeten večer se moramo zahvaliti tudi povezovalcema -Nataši Dolenc in Francu Pestot-niku, ki sta vodila program. Vsekakor so sindikalne športne igre dosegle svoj namen. V bodoče bo treba te igre še razširiti na druge delovne organizacije, predvsem manjše. Joie Arko Smučarji tekači so dobili teptalec snega Kot povsod po domovini, tudi v naši občini smučarski tek postaja vse bolj popularen. Poleg smučarskega kluba Kamnik, ki goji tekmovalni smučarski tek, se s tem lepim, zdravim, a sorazme-roma cenenim športom veliko ukvarjajo na Dupljci in v Mostah. Stolova smučarska sekcija, je pred leti nabavila deset parov smuči za posojanje delavcem Stola. Skoraj vsak, ki si smuči sposodi, se odloči za nabavo svojih smuči. Letos mineva dve leti, odkar so v Mostah prvič z motornimi sankami steptali tekaške proge in priredili tekmovanje, ki se ga je takrat udeležilo 36 krajanov. Lani je mladina iz Most strasira-la progo od Most ob potoku Tu-njica, proti Tunjicam.' Ta proga, ki poteka po neokrnjeni dolini, je lani pritegnila poleg smučarjev iz Most tudi smučarje iz drugih krajev, predvsem Duplice, Kamnika, pa tudi iz Mengša in Domžal. Muhasto vreme v lanski zimi je prineslo spoznanje, da je osnova bodočega razvoja tega športa v občini, lastni teptaini stroj. KO SZDL Moste je organizirala nabavo teptalca za tekaške proge. Pri finansiranju pa so, oziroma bodo sodelovali poleg KS Moste, ki bo upravljalec stroja, tudi Stolova smučarska sekcija in STKS Kamnik. S proizvajalcem stroja smo se po pogodbi domenili, da bomo stroj ob prvem snegu preizkusili in prevzeli. Upamo, da bo stroj odgovarjal zahtevam. Predstavniki investitorjev so si delo stroja žp ogledali na Kneža-ku, takrat so bili nad njegovim delovanjem sicer na suhem terenu, navdušeni. Mini teptaini stroj je izdelal Danilo Gašperšič in ga za svoje namene uporablja že dve leti. Letos ga je razstavil na celjskem obrtniškem sejmu in ga začel izdelovati v manjših serijah. Stroj poganja Tomosov motor in dosega hitrost 18 km/ uro, tepta meter široko progo in lahko premaguje strmine do 45%. Opremljen je z dodatkom za vrezovanje smučine in z vlečnico. V. O. Plezalna šola Čeprav je letos v plezalni šoli manj tečajnikov kakor prejšnja leta, je dejavnost šole precejšnja in pestra. Tečajniki so se udeležili številnih plezalnih tur, saj so Vida Pavlic, Stane Osolnik in Andrej Balantič preplezali že Mihovo grapo in Desno grapo v Kalški gori, Nedeljsko smer v Planjavi in to še v letnih razmerah. Vida in Stane pa sta se na skupni turi alpinističnega odseka, ki je bila ob 29. novembru, spoznala tudi z uporabo cepina in derez ter varovanja v snegu. Skupaj z drugimi člani AO pa sta pristopila tudi na Malo Rinko, Skuto, Štruco in Tursko goro. Do sedaj so bili obdelane že naslednje teme: zgodovina, vsebina in pomen planinstva in alpinizma, letna plezalna tehnika, orientacija, vrvna tehnika in vre-menoslovje. Na zimskih plezalnih turah bodo utrjevali znanje in kondicijo, ki jo nabirajo tudi na rednih treningih v telovadnici. V Cankarjevem domu so si ogledali serijo alpinističnih filmov ter skupaj z drugimi člani AO premagali v povratni tekmi v košarki AO Domžale. Frane Sprejem med alpiniste V soboto, 15. decembra letos, so člani AO Kamnik priredili tradicionalno srečanje v Kamniški Bbistrici, združeno s sprejemom novih članov med alpiniste. Na tem srečanju so si najprej ogledali nekaj diapozitivov s tur letošnjega leta in podelili spominska klina članu in Članici AO, ki sta v letu 1984 naredila največ vzponov. To priznanje sta si priplezala Darja Jenko in Danilo Golob. Nato je sledila osrednja točka tega srečanja. Dva kandidata sta stopila pred stroge člane komisije, da še tu, z odgovori na šaljiva vprašanja in z mirnim prenašanjem po zadnji plati dobljenih kazni dokažeta, da sta sposobna prenašati tudi take vrste težave in za dosego cilja žrtvovati tudi nekaj svoje trme ali ponosa. Potrebno znanje sta pa že prej do- kazala na izpitu, ki je trajal kar nekaj dni, saj je bilo riotrebno preveriti tako teoretično kakor tudi praktično znanje. No, ta zadnji, za njiju - »bridki«, za prisotno občinstvo pa veseli del končnega izpita, je trajal le dobro uro in tako ima kamniški AO dva nova, polnopravna člana in sicer Marjeto Brnot in Eda Pavlic. Trimski planinski pohodi Planinsko društvo Kamnik je tudi v letu 1984 skupaj z ZTKO Kamnik organiziralo 4 trimske planinske pohode in sicer na Veliko planino, Kamniško in Kokr-sko sedlo ter Pohod po poteh II. Grupe odredov. Žal je slabo vreme zelo zmanjšalo število udeležencev pohoda na Kamniško sedlo in po poteh II. Grupe odredov, zato sta pa bila druga dve pohoda številno obiskana. In sedaj, v skladu s pravili teh pohodov, poziva PD Kamnik tiste udeležence trimskih planinskih pohodov, ki imajo žige z najmanj petih pohodov, da se najpozneje do srede januarja javijo PD, da jim bo lahko podelilo zasluženo značko. • ' Bojč Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob-20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.