Izhajajo 1. ill 15. vsacega mesecu. Cena jim je za celo ( gld., za ptil kta 50 kr. — Niivoèiiino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, dojiisf pa urediiîàtTO. Novice. Kdor želi kako oznaollo v „Doleryske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 Itr. Shod „Kat. polit, društva*' v Novem Hestu. izvanredno flîovesiio se je zvrstil (î. í. m. shod katolibko političnega društva v Novem mestu. Se-Sio se je 3000—40(t0 vrlih I.tolenjcev od veeh strani. Skoro vse bližnje in duljiie obřiiie so bile zastopane po svojih i;u]>anih in oliciiiakili svetovalci!). Bilo je nmo»o celo [akih, ki .-^o prišli po 8 ur dalťř k shodu. V.sa iast jim ! Sprva se je nameravalo, da se shod ne bo vršil na javnem prosioru ; a ř-adnje din' pred shodom je obveljalo, da bo shod vsakemu [iristopen. Vežba-liaie pred nekdjiiijo vojašnico je za ,sbod jako primeren; čeprav je ta prostor precej obisreii, vendar je bil «koro popolnoma poni Za govornike in nťkat<;ro drug^o ^fpodo je bil prirejen lepo okrasen oder; poslusiilei pa so sts-li pred iijim na prostem, liilo se je bati, da bo deževno vreme marsikaj preprečilo, ker prejsno noć je silno lilo; toda livala Wuga, lepŠeg"!! vremena si iiisnnt mogli Želeti. Dasi je bilo oiilaínoi, veiidar deževalo ni, telo soliice je jiektiliko posvetilo. A kmalu po shodu pa se je vIjIm plolia. Kmalu po 3 uri oivoi'i podjivetiseilnik „Kat. pol. društva" i^osp po.slance f'ovže/.borovanje z iskrenim pozdravom vsenrj ziiorovalerm. Nato pozdravi g. dr. Papež />hor v imenu deitehiega glavarja O. Delele, kar jo zbudilo med vsemi veliko nauduseiije Takoj poiem preřiía pred.sednik pri-Pravljalnpjfa odbora k phodn v Novem Mesto n'. tir. Marinko dosle brzojavne pozdrave shodu, Tem potom so pozdravili shod med druffimi novo-^eèki mil. prost IJrb iz Kamnika, kjer so ee '^ilravili, uredništvo „Slovenca" in Jlomo-'j uba", ,Konservativno obrtno druitvo' vLjubljani, 'i^tol. društvo rokotj. pomočnikov v St. Vidu nad '^Oiibljano, veô odliínib i^ospodov iz Ljubljane itd. Potem naprosi voditelj zborovanja PovSe dr. V. Orefiorira, n«j spregovori o narodni ^rg-anizaciji. Razniotrival je, kaj je organizacija, '^iiko nam je potreiuiik. hvriíiti se mora na te-^Delju kaioliSkih iiaid, katera morajo veljati ne le ^^ posameznike, temvcií tudi za celo človeško dni- Ljudstvo se je oddaljilo od teh nacel, zato je Današnjemu listu so priloženi govori na zapazilo v vsakovrstne nesreiSe. Sedaj se odpirijo že ljudem oíi, obraía se na bolje. Med Slovenci je lanski i. k>itoliški shod spravil vso stvar odločno v drugi tok. Po njegovem vzoru se sedaj snujejo taki polltiini shodi na raznih krajih po deželi, da dramijo ljudstvo in bude pravo katoliěko narodno zavest, — Ker smo Slovenci sami preslabi, d:i bi kaj dosegli, treba nam zaveznikov. Te pa dobimo v zavednih katoliških možeh drugih narodnosti, ki nas bodo vedno podpirali v vseh naših opravičenih težnjah. — DandanaŠiyi učini med narodi mnogo zla prenapeta narodnostna ideja, ki seje le mržnjo med ljudi, ker ne priznava vsem jednakih pravic, Se več zla provzročuje pa ka-ptal, ker le nekateri bogaté, drugi pa pri vseh svLijih naporih ie ginejo. Vzrok vsemu temu je le pomaiijkanje vere Zato pa katoliška narodna organizacija stavi vero katoliško vedno na prvo mesto. Tako je bilo nekako ogrodje izbornega tega govora. Opomniti moramo takoj pri tej priložnosti, da trovori se ne smejo le iitati, temveô treba jih tudi premišljevati, da dobi èlo-vek kaj naukov iz njih. Vsi ti goTori izidejo kot pniogii „Dol Novicam", Potem je nastopil naš vrli. neumorni in neustrašeni deželni in državni poslanec g V. P fe i fer, ki je govoril o naíih goíípodarskih jo političiiih razmerah. Omenjal je, koliko škoduje na^l deželi inižana carina lahkega vina, zlata valuta itd. Dolgovi so vedno veČji, katerih sedaj že ni mogoče več zmagovati. Mnogo zla napravi pri nas tudi prosta ženitev. KoneČno je omenjal nevarnosti, ki Žugajo v novejšem času nam Slovencem. Za tem je nastopil rojak novomeški, deželni po,slane(; in deželnega glavarja namestnik g, dr. Papež, ki je predlagal novo „KatoliSko politično društvo" za Dolenjsko, da izvrèi sklepe katoliškega shoda. Izvrstno je začrtal osnovo tega društva, ki je silno potrebno, da se vvede edinostno delovanje in postopanje v vseh dnevnih vprašanjih Tako druStvo hi razmotrivalo vse težave dolenjskega oratarja, v njem naj bi imel v.sak Dolenjec ne-liako zavetiài^'e i:i pomoč. Edinosti treba Dolenje-em slasti sedaj, ko se otvori dolenjska železnica. Privedla bo seboj gotovo mnogo tujcev, ki bodo vse shodu „Kat. pol, društva" v Novem Mestu. preplavili s svojo kupÔijo, ako se Dolenjci tie združijo in zedinijo. — V probujenje kotoliSke narodne zavesti v ljudstvu pomag^a. miiog-n tudi Časnikarstvo. V tej priloiuosti je govoril g*, g'o-Toriiik tudi o našem listu doslovno; „Dolenjske Novice" eo si priborile trdno staliiíe tako upliyuo, da izrekamo željo, naj bo fa list sodelavec ali glasilo aoveça poliliřncga druítva; ostane naj pa v sedanjem obsejçu, da je lahko pristopen Ijud-stvu. Ta list naj deluje vsporedno z ljubljanskim „Slovencem", v kolikor se gre za vzajemne zadeve deželne ali vesolno katoliške", Nalog-a temu novemu društvu naj bi bila tudi, da bi pospeševalo tesnejšo zvezo med dulioviiiki in posvetnjiiki. Liberalci so lo zvezo razbili; treba jo je zopet vvesti. Z božjo pomoijo se bo vse dalo izvr-iiti Nato je govoril topliski g. župnik .). Habiuk o narodno-g-ospodarskili razmerah na Dolenjskem. V jako poljudnem, mikavnem in izvrstno sestavljenem g-ovoru je našteval glavne vzroke propada našega kmetijstva: 1. raztie nezgode n. pr. suĚa, povodenj, toía, trtna uě itd. 2. premalo zaiiimanjii za napredek v kmetijstvu in vinarstvu, 3. prehudi davki, 4. pomanjkanje delavnih mocSi, 5 izselje-Tanje v Ameriko, fi. prestroga šolska pravila. Kot duhovnik je gospod govornik koncem govora odloèno povdarjal, češ, da brezdoHiovinec iti noben slovenski duliovaik. [>uhovniki živé in trpé med ljudstvom, znane so jim vse njegove nadloge in težave. On ima pa tudi srce za ljudstvo, iz katerega je on sam izšel. Ganljiv je bil trenutek, ko je g, govornik koncem govora opetovano slovesno vprašal: „AH nam zaupate?" in ljudstvo je glasno odgovorilo: „Zaupamo!" Potem je g. predsednik zboru Povše vprašal, boče-li še kak ud kat. politiáiiega društva kaj govoriti. Oglasil se je dr. Krek, šenkiavški kapela» v Ljubljani, ki je že dopoludne v kapiteljski cerkvi imel izvrsten, času primeren govor o znakih pravega moža, kakorinih mož je Fcdaj tako treba, a jili je bore mfilo. Tu pri sliodn pa je dr. Krek zahvalil poslušalce za izrečeno zaupanje in slovesno ugovarjal očitanju. Češ, da slovenski duhovniki nimajo prave ljubezni in skrbi za svoje rojiike. Slovenski duhovnik v svojem poslu brez-domovinec niti ne more biti. Nato je g. P o vse v kratkih besedah zaključil zborovanje, opominjajoč k delu in zaupanju v Boga in svojo moč. Vsakdo naj odnese h shoda prijazen spomin in navdušenost, katere naj zaneti povsod, kamor pride. Sklenil je s trikratnim „ži-vijo"-klicem papežu in cesarju. Za njim je novomeški g. Žnpan Perko zahvalil društvo za ta zbor; dr. Marinko pa je zahvalil g. Povseta za tako vrlo vodstvo med zborovanjem. S presrčnim „Z Rogom!" je zaključil predsednik Povše ta shod. Gospodarske stvari. Naprava ćešpljevega mozga ali povidla. Ker je letos [lo Dolenjskem v mnogih krajih prav dobra letina za česplje ali slive, opozorili smo že v st. 13. „Dol. Novic" naše gospodarje na pravilno napravo slivovke. Danes opozoriti hočemo naše gospodarje na neko drugo uporabo češ-pelj, katera se ve da nikakor ni tako važna, tako liasnovita, kakor ona za napravo slivovke, pa vendar toliko, da zasluži splošno upeljavo. V mislih imamo napravo češpljevega mozga ali povidla. Na Češkem napravljajo čeSpljev mozeg v veliki, d;i, reči se sme jako veliki nieri. Ni je hiae, v kateri bi se lie iiapravljal za domaČo rabo, vrhu tega ga gre pa iz večjih gospodarstev sam liog ve koliko vsako leto v promet ; na Riisko, Xem-sko itd. ga izvažajo v sodili. Za doniiiČo reč napravljajo Cehi èeâpljev mozeg, da ga potem skozi re!o leto, osobito pa v zimskem času za napravo raznih močnatih jedi uporabljajo. Po gosposkih kuhinjah iiapravljajo s pomočjo Češpijevega mo/.ga tinejše mo(-iiate jedi, kakor ; bubte, kolače, štruklje, itd., po kniečkih pa pro-stejše. Na kmetih uporabljajo češpijev mozeg tudi za polivko na žganjce, rezanice, cmoke. Skratka, Čehom zaleže čespljev mozeg y gosposki kakor tudi v kmeČki kubinji toliko, da si češke kuhinje, bodi si fuie ali pa priproste Itrez zadostne vsakoletni; zaloge češpljevrga mozga, ali kakor oni velijo, povidla, niti misliti ne moreirio. In kar je češpljevi mo^eg v čeííkib kuhlnjab, to postane tudi lahko pri nas, in to veliko ko-rifit gospodarstvu, osobito i oziroiu na prihranjenje zabele. Koliko kaj okusnih, osobito postnih gosposkih ii) kmečkih jedi bi se tudi pri nan lahko ua-pravljalo, ako bi bila naprava češjiljevega moiga v splo8[ii navadi. Tako pa vidimo, da se pri nas le v čeških druiiinah Češpljevi mozeg napravlja ter uporaldja. Vsak, kdor te jedi pokuša, pripoznati morit, da so prav dobre, prav okusne, tečne. Vrhu lega so pa Še prav po ceni, ker prilično le malo zabele zahtevajo. Da se češpijev mozeg uživa lahko še celo brez vse zabele, kar na kruh, posehiio sorščni, namazan, kar prav dobro di.?i, osobito otrokom. Koliko bolja, ceneja in teČneja iciala južina bi za naše otroke ne bil kos sorščuega kruîia namazan s čeŠpljevim mozgom, kakor pa kuva z udrohljc-nim belim posebno pekovskim kruhom y Ker bi bilo istinito prav gospodarsko, da se tudi pri nas naprava ter uporaba češpljevega mozga sploli uvčde, bodi si po kmečkih kakor gosposkih ku- liiiijali, povedati tiočemo, kak» ae riapravlja na Ćeiikt'iii. Popoliiorra zrelť, najholjïe že nekoliko ove-nele nfi ubero, v iiisti vodi oplalmejo tťr kosi'^Jc III pecljev op['o-;ié. Tako pripravljene zmečejo se Y t>akíen koteî ali pa kako drugo veliko, najboljše počinjeno posodo , v katero se na dno tudi nekoliko vode zlije. Med vediiini mešanjem se kuhajo potfiri toliko casa, da se popolnonm razkubajo. Itazkubiiiie oproaté se kožic s tem, da se s kiiliavni('.o, sko/J ne preredko pa tudi ne pre-gosto žiciia[o sito, rešeto, prellařJjo — kîikor naže ítuhariťe velijo. T^ko ko^if opro.í^en, pa ře kaj redek mozeg' fiene sh 7,opet v koiel, doda se mu pa še nekoliko dišav v podobi zelenih orehovili inpin, <'vet>iřov, sladke skorje. Koliko se ji diâav dodá, ne more ne dolomiti, to nři skušnja osobito îta okus. Z (iiàavanii napojen, pa se dosti pre-redek, torej se dosti prevoden rao/eg, kuha se potem pri večkratnem pomesunji se dalje in sicer toliko iasa, dokler se ne přižne lesene žlice ali pa knhoviiice v jjodohi prav g-ostega močnika prijemati. Kakor hitro je ntozeg zadosti zgoŠcen — ukuhan — pobero se oreliove lupine ter sladka skorja iz njega. pUříti se, da se popolnoma ohladi in ohlajen se natlaři koneíno v lonce, kible ali pa se celo y sodrke, katere se mora kar le mogoče dobro zakrili, V loncih zakrije se pač najboljši, jiko se hz lonee. pergamemni papir kar le mogoče dobro napne ter priveze. Sicer zadostuje pa tudi popolnoma, da se vrh polnih, na police postavljenih loncuv dilce poloíé ter te z kamenjem obieže. Tako riapravljen in shranjen mozeg ohrani se celo leto, se ve plesnivoga, da se preřiČem. Kake gospo,'otnorria gorak postal. Gorak mozeg ptjiij čez ajdove ali koruzne žgancse, ali rezanice kaj okusna jed brez yse ziibele je gotova. Ako jo bočes zabeliti, toliko boljša bode. 'J. N'apiavi tevsío iz ajdove ali pa pšenične ^loke. liazvleci ga kakor za štrukelj, potem ga iianiaii z segretim mozgom, kateremu nekoliko •iruaiiih drobtinic lahko primešaš Zvij koneČno skupaj v obliko Řiniklja, katerega potem lahko V prtu skuhal;, ali p:i v peči spečeň. 3. Napravi navadite krušne cmoke in daj z Korkim nekoliko zabeljenim mozgom na mizo. Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani. Letošnji občili zbor družbe sv, Cirila in Metoda je bil sv. Ane dan v Sežani blizu Trsta. Seiaua je nekak raj sredi puščobnega Krasa in: je največja slovenska vas. Imenovani dan je priálo k zboru na stotine skupščinarjev iz vseh slovenskih pokrajin, h Ljubljane se je odpeljal za to družbo poseben vlak, ki je peljal Kranjce, Korošce in Štajerce. Na kolodvoru v Sežani so jih tamoânji domačini in že prej doSli gostje slovesno vspre-jeli. Vsa Sežana je bila praznično oblečena ta dan. Nřid krasnim slavolokom pri vhodu v vas seje blestel napis: „Vam, ki ste naši!" Ob 10. uri je bila sv. maša, katera se je zaključila s slavospevoni v čast sv. Cirila In Metoda. Po sv. maši se je vrnilo zborovanje iia vrtii g, župana sežanskega in deželnega poslanca M ah o r č i č a. Vodja družbi g. T. Zupa n je pozdravil skupsčinarje iti označil smer delovanja družbliiega. O tem je poročal g. tajnik kurat. Z logar, jako iiatanČno in vestno sestavljeno poročilo o druž-binem delovanju v preteklem letu. Za tijim pa je družbiii blagajnik dr. Voânjak poročalo denarnem stanju družbinem, ki se sme imenovati po-voljen. Troškov je imela družba v prošlém letu 1:5258 gold. 9 kr. ; dohodkov pa 15i)52 gld, 80 kr, ; torej je prebitka 2704 gld. 7! kr. Vsega imetja ima družba sedaj v gotovini 14(>97 gld. Otl lu-. Oružba deluje zlasti na Primorskem. Svoje ■Šole ima v Trstu, Rojanu, na Greti,^ v Gorici, Pevmi, Podgori, Ločniku in v Celju na Štajerskem. Pri tem zboru so sklettili, da se ustanovi slovenska šola tudi v Velikovcu na Koroškem, Hvala Bogu, da dobe tudi Korošci svojo slovensko .šolo, da se vsaj nekoliko zastavi jez nasilslvn besnih Nemcev, Predsednikom je bil zopet izvóljetr T. Z u pan. Sploli je ostal ves stari odbor, le namesto odsto-pivšega dr, J. Tavčarja je izvoljen kurat in arhivar A. K o bi ar Slovenci ne smemo zanemariti přepotřebné Šolske dru/.be sv. Cirila in Metoda. Na laški in nemški meji je ta druiba edina pomoČ, edin branik, da se slovenski otroci ne izneverijo milemu materinskemu jeziku eloveitskemu. Doslej je družba ée vedno vrlo delovala v prospeh i katoliški i narodni zavesti, kateri sta uam tako silno potrebni. Upamo, da ohrani slavna družba i v bodoče odločno svoj prist it o slovenski, katoliško - na rod ni značaj, ker le potem bo pro-cvitala in mogla uspešno delovati v prospeh in slavo cele Slovenije. .Nadejajoč se, da ostane slavna druiba zvesta svojemu apostolskemu poklicu med milini nam narodom, da bo odbijala vsak^ napad i na vero in Jia narodnost naío, priporočamo jo kar najgorkejše vsemu slovenskemu obíÍD8tva. Živi, rasti, cveti slavna družba pod okriljem svetih svojih zavetnikov Cirila iit Metoda 1 KtO j« novega po avstrijskem cesarstvu? Neki nemSki časnik je priobčil novico, da bo na jesen razpužřen državni zbor, k^r vlada ne more dobiti za-se stalue veiiiie. Torej bodo zopet volitve, ako se to res zgodi. Liberalcem nemèkim in drugim to seveda ni vesela vest, ker se boje, da z novimi volitvami njih pristaM zgube marsikje svoje mandate in bodo morali zapustiti državno zbornico. Konservativno - slovenski stranki se teh volitev pais ni treba bati. V zadnjem času pretehtujejo nuiogi Časniki, kaj bo z Bosno in Hercegovino. Maxarji jo nikakor ne prepuste Avstriji, ker bi jim zaradi lega menda krona padla z glave. Toda v zadregi so vsekako. Ako pa jo združijo z Ogrskim, boje se, da dobe tam Slovani večino nad njimi. Hrvati in Slovaki združeni z Rusini in Rumuni bi res utegnili stisniti mažarski napuh. Zato nekaj modrujejo, naj se Bosna in Hercegovina združita z Dalmacijo V eno kronovino. Mažarji nikjer in nikdar ne morejo zatajiti svojega pokoljenja tartarskega. To se je zopet pokazalo nedavno, ko so Slovaki z drugimi Slovani praznovali stoletnico rojstva slavnega pesnika Kollarja. V njegovem rojstnem kraju so hoteli njegovi rojaki z drugimi Slovani vred prirediti lepo slavnost, toda ogerska vlada je vse prepovedala. Doslo je mnogo gostov, ki pa bo bili v nevarnosti, da bi jih „po sub" domov poslali. TamoAnji hiŠni posestniki so dobili namreč povelje, da morajo vsakega gosta eno uro po dohodu naznaniti ob-lastvu, sicer jih doleti kazen od 5—100 gold. Ko bi se kak posestnik le nekoliko spozabil, poslala bi vlada gotovo takega nesrečneža domov ^ spremstvu ifcandarjev. Ko so malo dni pomeje hoteli nekateri ljudje ogledati si dom Kollarjev, ob-stopili BO žandaiji hišo in tujce razpodili. Vidi se, da se MaŽatji Slovanov bolj boje kakor kuge. Oliko se pri njih ne bomo nČili, Hotento;je so se v desetih letih, odkar delujejo med njimi trapisti, več olike naučili nego Mažarji v tisoč letih, MaŽar ostaue Mažari Mladočehi 60 si vedno hujše v laseh. Dva njih prvaka sta si ustanovila vsak svojo stranko, ki sedaj druga na drugo meče blato. Tako se godi strankam, ki izbacnejo vero. Da bi vsaj to Češkim kmetom odprlo oČil Kaj je novega po Širokem svetu? Pruski Poljaki so silno razljučeni nad svojimi poslanci, ki so glasovali v nemškem državnem zboru za vojaško predlogo, V Pozjm se je vršil 27. julija volilni shod jako burno. Ljudstvo je glasno kričalo, žvižgalo in klelo nad svojimi poslanci. Ouli so se celo klici: „Na vislice ž njim!" Tako se godi tistim, ki premalo pomislijo, komu glas dajo. Ko bi bile sediij volitve, volili bi gotovo vse drugačne može. Na Bolgarskem so se vršile 80. julija volitve v sobranje. Volitev se je vršila hrez vsakega vladnega vpliva. Ministerski predsednik je celo ukazal, da se oblastva ne smejo vtikati v volitve ; policija sme vmes poseči le na povelje volilne komisije. Kako pa je pri niis, zlasti na Ogfirskem? Ňa Angleškem štrajka okoli ÍÍO 000 rudniških delavcev. Več továren je moralo zaradi tega prenehati i. delom. V južni Ameriki so neprestani nemiri. Prevrat sledi prevratu. Ljudje pa se koljejo med seboj. Nemški šulferajn propada vedtio boij. Med njegovimi udi je razširjena misel, da si firustveni odborniki premastno plačujejo svoje delovanje. PiŘe se nam: Iz Dolenjskega. (Občinska volitev v Št. llu-pertu.) — Gospod urednik! mislim, đa ue bodete hudi, če Vam jmdpiMani sltuež par vrstic zabavnega berila, za Vaše radovedne niiročnike pošljem. — Torej tam gori v ňt. Knpertu imeh so preteĚeni mesec občinsko volitev, iska) sem poročila 6 njej po listih, toda zaman, vse molči; pa zakaj — ne vétii, morajo že svoje vzroke imeti ! — Do zdaj je tam gori že veSkrat vladala „.slovensko občino" liemčursko-liberalna stranka, in da bi se ta odpravila, zbrala se je vendar enkrat slovenska ati'anka, katera bi bila r;id9 oratArju Šent-ruperškema k zmagi čez neničurstvo pripomogla, Pn volitvi volilnih mož posrečilo se je novi stranki, da je zmai^ala z 19 možmi od 30 odbornikov, kar je pa povzročilo strastno agitacijo iiemčin-ske stranke. Pride dan volitve župana, dan ropota, t/)da ue zračnega, ka-koršeu je letos v navadi, ampak ropota .strank. Stara garda se vsede v svojej mogočnosti v volilno komisijo in župan g. grajSčak Dolar „je štel ghive svojih dnigih in glejte, nobeden mu ni manjkal !" Celo kočije so pridrdrale na bojišče. Da bi bila pa zmaga nemčnrske stranke še gotovejsa, je mož, katerega je slovenska strankn kandidirala, odklonil glasove in sicer v večo čast Tovtonije, in t;iko je nemčurski župan zmagal menda z 24 'glasovi, kajti slovenski stranki ostalo je od li) mož le 6 značajnih, drugi ostali so kukavice, žalostne kukavice. Pa bodete g. urednik prasali; Kako je to mogoče, da je dolenjski oratar tako omahljiv? Zato, ker tam gori oratar še vedno spi spanje tlake, ter boža trda kopita grajšaka. Pripoveduje se tudi, odo pregrešnim kobilicam enake prilezle z železnico, pokončajo pridelek tvojih žuljaviii rok in te poženó z otroci vred z doma, s sedeža predragih očetov ivojih! Teh se varuj, ljudstvo dolenjsko — teh, ki te derejo brez noža — duhovnike svoje pa, ki s teboj trpé in delajo, se poté in trudijo — te v časti imej ^akor do sedaj —• in srečno bos na srečnfim domu svojem ! Domačo Tostl. (Darila.) Kranjska hranilnicA je darovala SOfi Kld, kmetijski podružnici v Krškem za vzdržavanje obdelovanje njenih nasadov ameriških trt. — Go»j)a "J- Hoče var je va je naklonila 50 gld. podpore meščanski šoli v Krškem. (Duhovske preraembe na Dolenjskem.) ^ot kapelani pridejo čč. gg.: Venceslav Vondrášek ^ i^t. Jernej, France Indof v Prečino, Janez Je-lenec v Podzemelj, France Cesarek v Metliko, ^nton Šmid na Vinico, Matevž Rihar v Lašče, Viktor Koeehler v BoŠtanj, Janez Legat v Kri-ževo pri Kostanjevici, Franca Dimnik v Leskoviie pri Krškem, Aaton Medved, nd. v Mimo Peč, Via-cencij Čibašek na Mirno, Alojzy Jaklič v Stari Log na Kočevskem, Karol Jaklič v Faro pri Kostrfn, France Juvan na Dole. (Zlata maša.) Na Veliki Slevici pri V. Laščah v prelepi podružnici Matere Božje, ao 23. julij» prav spodbudno obhajati zlato mašo tukajšnji rojf^ Č- g. Jakob Gruden, umirovljeni župnik v Turjaku, Vsa soseska se je redke slavnosti veselila, toliko bolj ker se ne spominja, da bi se^ bila v tej cerkvi že kedaj taka slavnost obhajala. Že prej ts dao so nar znanovali z streljanjem topičev, da se bode drugi daa nekaj nenavadnega obhajalo. Pri slovesnosti sami j« je v nedoljo dopoldan v cerkvi navdušeno govoril zla.v-nostni govor preč. gosp. Lovro Gerjol, župnik VeL Laéki,* sveto opravilo, katero je povišalo lepo petje, se se izvršilo v najlepšem redu ; tako, da nam ta dan ne pride kinalu iz spomina. Naj omenim še, da bo preč. g. zlatomašnik za spomin tukajšni podružnici zvon za 207 k. podarili, za kar se sosesčai^e hvaležno zahvaljujemo in želimo, da bi preč. g. zlato-iiiašnik še dijemantno mašo v tej cerkvi obhajali, (Program konjske dirke v trab 1. 1893), katero priredi konjerejski odsek c. kr. kmetijske družtw kranjske v pondeljek II. septembra 1.1, v St. Jarněji na Dolenjskem in sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmetske posestnike, t. j. take, ki svoja zemljišča tudi sami obdelujejo, v drugih oddelkih za vse brez izjeme. Dirka bode dné 11. septembra (v dan premovanja konj) popoludne ob 2. uri v Šent-Jarneji, in sicer na novo prirejenem dii'kališči ~ I, Dirka tri- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobiL Daljava 1600 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec , dobi prv. jainmrja ISTI* drž. «ak, st. 11:1, ter Jr 8C izreËo uiiifcuje bě Mtwliřčft krnjeviiiU iiitertSBiřv gledí ntiOrta spre-uimijyuega vodntoka pii posnýi Trelmjy, [iToge Ljubljaim-tíro-suijlje, Hudolfuvo-Stroíii dolenjskih železnic iti du se ob enem vráú obravnave gleilé razgldíiitve dan na 5. seplembra 1893 ob 9. uri dopoludne nft lieu H^nařenega prustura. PoilniUm iiaírti ín zeinljeoilkupm ÍTl.eii Bta )iri íiipaiistvu v Trebnjem v ía,™ od Iři, 3 0. avgnítíi 1.1. vsakomur v pogled, U tem se o\ivt!Btijo udeležfiin;! ti priatavbom, dii jim je pronto, ilfi iiaiioveiW iirl tej kumigiji pruti iiameraviini raila.sUtvi ugovore ali pa opomine priti sUvljiiiem iiačrtn o tijegoveiii pi>iueuu. Zn izvrSiteT omenjene obravnave je tul vis. c. kr. deželne vlade v Ljubljani odiokota z ilui 1, avgUKta 1. 1. lOOiil ud-loćeu podpisani r.. kr, okrajni jilavar, C, kr. okrajno sluvarstvo Rudolfovo, ilué 11. avj^usta 1893. C. kr. okrajni plii^r: Oto vitez Vesteneck, s. r. IKražhoiio naznanilo. Preložitev okrajne ceste v Žužemberku bode se potom zmanjševal ne dražbe oddajala dne 3. septembra 1893 pri okrajnocestnem odboru v Žužemberku od 2. do 4. ure popoludne. Po načrtu znaša preložitvi odmei'iena proga fiSO"» ali 3ÏÎ7 sežnjev ; troški za to preložitev pa so odmerjeni na 4936 gld. n;» kr. K tej dražbi vabijo se podjetniki s tem pristav-kom, da so jirn dotični načrti, p)'fudarki tmškov in drugi stavbinski pogiiji na razpidago v pisarni okrajno-cestnega odbora v Žiižemlierku h. èt 91 vsak dan ob navadnih uradnih urali. Kdor želi, vdeležiti se di-ažbe, ima položiti pred njenim pričetkom 5% (240 gld.} varáčine, katero bode moral prejemnih povišati po konČanej dražbi in zaključku zapisnika na 10%; vfiem drugim se bode pa vrnila takoj. Pravilno sestavljene in zapečatene pismene ponudbe (oferte). koleknvane a kolekoTn 50 kr., katerim je priložena 10% varščina, polagati je najkasneje do dne 3. septembra 1893 pred [iričetkom ustne zmaiy-še valne draž he. Okrajnocestni odbor Žužemberk, diié 8. avgusta 1893. Fran Walland, {17S i) prvomtífittiik. Kuharica isce službo, vešča vsega gospodarskega in poljskega posla. Pí»' nudbe naj se pošiljajo na Marijo Lukše, kuharica ^ Granasint pošta Maksimir pri Zagrebu. (IHS O Zahvala. Za mnogobrojne častitke k moji zlati maai, izrekam vsim pryat«ljem in znancem avojo najsrčnejšo zahvalo in se líriporoíana v prijazni spomin in molitev. Turjak, (inè 10. avgusta 1S93. (iM) Jakob Gruden. Haspis. 1) dni' 7. avfrusta 189,'J, Logiirji sc sprejmejo. Isti morajo biti trdnega zdravja, zmožni ř sîovenskftga in nemSkega jezika, ter imsti ved-^ nosti ljudske šole, L«tne plače dobijo 180 gld., prosto stanovanje, drva in uekaj zemlje v užitek. Odsluženi vojaki imajo prednost. — Ponudbe naj se pošiljajo knez Auerapergovemu gnztlarskemu uradu v Sotesko, pošta Dvor pri Žužemberku. (loi-i) St, 7390 Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski soli na Grmu pri Novem Mestu, — z dveletnim pouiSevanjem in slovenskim učnim jezikom, ~ izpraznenib je 9 deželnih ustanov za priliodnje Šolsko leto 1893/94, katero se prične 3. novembra ISÍ13. Pravico do teli ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepefja vedenja in so z dobrim vspe-Iiom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost, imajo taki kmetski sinovi, od katerih je u]»ati, da se bodo pottju» na Bvojeni domu s kmetijstvom, vino tn sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, Stanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati, V šolo sprejemajo se tudi; 1. Plačujoči učenci, kateri plačuiejo po 30 kr. tla dan za hrano tn stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto in eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo tiiti kolekOTane s kolekom 60 kr., se imajo do 15. septembra 1893 "sročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarska in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu. Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene (juriske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji, in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu, priložiti je "■evera ali obvezno pismo staiišev, oziroma vaiulia Zai'adi vzdiževanja učenca. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dobro ohranjen, je na prodaj. Veři pové ûpravniStvo „Do!. Noyic". (i93-i> V prodajalnico z specarijskim blagom in železnino- se sprejme t,akoj 'm Isti mora biti dobrega zdravja, I«pega vedenja in je moral 1. gimnazijo ali v«aj ljudsko .šolo prav dobnr ' Franc KasteliCf {197—1) v Kandiji pri Novem Mest«, Izvrstno crno vino (1H4) Ima na prodaj grajsko oskrtiniáivo Raka. Dva uÊcuca se prejmeta takoj v prodajalnico z mešanim blagom v Kostanjevici pri (líH)) Alojziju Gatsch. Grajščinska kovačija na Raki se dá na več let v najem v podkovstvu iz-prašanemu kovaču. Tudi bi lahko imel gostilno ravno tam. A"eč se i/.vt^ pri grajskem oskrbnistvu na Rakř. Uceuec, ^^ je zmožen nemškega in slovenskega jezika in dobrih ®Wiàev, ae sprejme takoj v prodajalnico z mešanim •"agom pri m Naročila na izvrstne amerikanske trte Fè-anr Tlranikarjti, v Lii.šiteiii Trji»!. (k'koreninčenej posebno Portaiis in Salonis, pa tudi navadne Riparie vrste, sprejema (i93-t) grajsko oskrbnîâtvo na Raki. ^ Na prodaj ^ Posestvo s petimi vinogradi, zidauiœ in vinsko posodo, Niyami za 2b mernikov posetve in nekaj senožet za »ošnjo. HiSno poslopje obstoji iz dveh sob, poda in tistim klet. bl^-va za živino, treh svinjakov jn ko-^Itia s štirimi šfanti. Ve6 se izve pri Janez Nahtigal-u, Posestniku v Bajliovcu pri Trebelnem p. Mokronog. r^ Prostori sedanje pošte i ^ ua glavnem tr^u, pripravni za prodajalnico ali IM gostilno se oddajo v najem. Natančneje poyé lastnica pl. Ficlitenau. fiàl J? DOLENJSKE NOVICE. áter. lí>. Krojaški pomoÊnîk, kateri je vajen prirezovanja, ima delo proti ugodnemu plaftilu po dogoyoru pri (189-1) Ani Schweiger v Čniomljl, V graščini Votavče pri St Jerneji je nn prodaj 50 veder izvrstnega belega vina, po nizki ceni in v vsaki množini. Ko vaëuico di v najem za veř let Anton Pirnai, posestuik v Gra-dacu pri Metliki. Orodje je vse novo in za dva ognja pripravljeno. Vpraša se lahko do 10, avgusta t. 1., dragi pogoji se zvedo ravuo tam. (j8i-2) (ovcek z usnenimi uzor (Musterkoffer) je izgubljen ná Litijski pošti med Novomestom, Trebnjem in Litijo. — Kovèek je za vsacega brez vrednosti, lastnik« je pa veliko na. njem ležeče, torej naj ^K pošlje, kdor ga je našel, gospodu Jos. Seunik-u v i-jubijano, Slonove uiice. Tam dobi tudi za to dostojno plačilo. (177-2) Hiša na prodaj, VSodražici nasproti pošte na glavnem trgu, št. 33 prej imenovano pri „Plutu", kjer je bila Stacuna in krČKia, je iz proste roke na prodaj in sicer; Pod hišnim podstrešjem je 6 sob, 2 kuhinji, 1 6umnata in velika vinska klet, dalje je s sadnim drevjem obsajen vrt in na vrtu skeden, dva živinska hleva in drvarnica. Ako želi kupec imeti áe zraven t«ga njivo, košenico ali pašnik, dobi tndi laliko in po jako nizki ceni. Natančneje se zvé pri lastnikili, oziroma pri Jože Vesel-u, (179—2) T ZaiLOstefin pri Soiliažiti Na prodaj jo la tri gatteržage vsa železnina, 1 žaga za tavolete, vsakovrstne kolesa za remenje íu kolesa za hitri tek (Schwuiîgriider) zobna kolesa, vsakovrstna tečaja (Lager), osi (Wellen); dobi se tako ždezje i»o nizki eeui in novo ali malo rabljeno vsake vrste za mline m žage pri janfizu Lenard u, (140—6) v Rajlienlmrfru. Ograja iz litega železa <178-3) se cenó dobi pri G. ToDTiies-u T Ljnbijani, ^ Fotografije ^^ tlolenjskth mest in krajev ima na prodaj J. Krajec v Novom mestu. g: v Ameriko H se pride iz Ljubljane v Nju-Jark skozi Basel, Farîz, Havre v jtdnajdih dneh za i06 ^old. Na ladijo se vstopi vsako saboto v Havru, iz Basela 8e odhaja vaaki éctrkk, — Kedor želi todi potovati, nnj se ob'-ne na Zwiícheniarta v Basel (Schweiz), (Í66~3) Na prodaj je nov mlin, s tremi tečaji, prav dobro narejen, voda visoka ter jo je zmirom dosti, v dobrem kraju eno uro od železnice, pri cesti in je y obližji tudi preniogokop. Pri najemu so tudi njive in travniki. Plačati je^jeden del takoj, o.stalo pa se lahko plačuje v letnih obrokih. Več se izve pri Janezu Lenardu, v Rajlieuburgu na Štajerskem. (139—6) V kavarno v Novem Mestu se Hárejme ^ëoïie®, "lp® kteri je vsaj Ijndsko solo dovršil in ima veselje do te obrti. — Več se izvé pri ]a.stniku (184-1) Janez Schmidt-u. v Dol. Podborštu, pošta Mirnapeč se iz pi-oste roke prodá. posestvo v dobrem stanu, obstoječe iz zidane hiše in vsega gospodarskega poslopja, njiv za 25 mernikov posetve, T Va orala travnikov in ilveli oralov hoste. — Ceno pove lastnik (185-1) Matija Žagar. prodaj je posestvo s skupno soseskino hosto in tremi njivami za 600 glđ-, z Štirimi njivami (in za 700 gold. Natančneje pové J, Cvelbar v Dol. Stari vasi št. 34. pošta St. Jernej. Tmt ie eea eoè. Pravljice iz jutrovih dežel. Za slov. ljudstvo priredil F. Haderlap. Te pravljice f^o sedaj popolnoma v 51. zvezkih na svitlo priŘIe, in se dolnjo při založniik« J. Krajcu in po vseh fllov. btikvarnah. NoTOmeeto; Odgovorni urednik Joaip BenkovlÓ. - Iziln,jatelj, snUoiuik in ti»kw 1. Krajeo.