SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 8 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 13 de marzo - 13. marca 2008 ODNOS DO DRUŽBE HrvaŠka prodaja slovensko zemljo? IVAN KUKAR Slovenija je v samem evropskem vrhu po stopnji samoreprodukcije družbene elite. Po domače to pomeni, da otroci vplivnih staršev postanejo enako ali se bolj vplivni in premožni kot njihovi starši. Otroci ostalih staršev pa so obsojeni na življenje podobno svojim staršem, in to ne glede na njihove sposobnosti, delo in trud Zaradi tega se na odgovornih mestih v gospodarstvu, v medijih, v javnem sektorju in v politiki pojavljajo eni in isti ljudje oziroma njihovi potomci. Vrhunec te sprevrženosti pa predstavlja miselnost, da je to nekaj povsem samoumevnega in celo edino pravilno. Ker gre za nenaravno in krivično stanje, smo dolžni poiskati vzroke zanj in jih začeti odpravljati. Tisti, ki so si v času komunizma prisvojili družbeno in ekonomsko moč, so sistematično uničili ali oslabili vse družbene mehanizme s katerimi se bi se lahko zahtevala odgovornost za njihova dejanja. Zato ni presenetljivo, da v preteklih desetletjih ni nihče odgovarjal za povojne poboje, krajo izvedeno s privatizacijskimi certifikati in delnicami, korupcijo, davčne utaje, zgrešeno vodenje državnih in lokalnih ustanov in podjetij, itd. Navedeno je povzročilo tako veliko in nenormalno razslojenost, ki pa ni ustvarjena z delom in sposobnostjo, temveč z goljufijo. Zaradi takšnega stanja nas ne sme presenečati, da so pri nas stanovanja, ceste in celo hrana bistveno dražji, kot v državah z dvakrat višjim standardom. Ukoreninjenost opisane fev-dalistične ureditve je nenazadnje lepo razvidna tudi pri našem pokojninskem sistemu, ko mora delavec z nekaj sto evri plače podpirati (med ostalim tudi) upokojence s 1.500 ali več evri pokojnine. Sistematičen izgon odgovornosti iz Slovenije se žal kaže tudi v našem vsakdanjem življenju kot nizka rodnost, kot generacije razvajenčkov, kot nizka stopnja sklepanja zakonskih zvez in visoka stopnja razvez, kot zanemarjanje starostnikov, kršenje predpisov in moralnih norm ter še na marsikateri drugi način. Zavedati se moramo, da brez sprejemanja in doslednega uveljavljanja odgovornosti pri najbolj vplivnih posameznikih ni ne pravičnosti, ne napredka, niti miru v družbi. Če želimo sebi, slovenski družbi in svojim potomcem dobro, smo dolžni obuditi besedo ODGOVORNOST in dosledno ter glasno zahtevati njeno uveljavljanje tako pri sebi, kot tudi pri drugih. In to še posebej pri tistih, ki uživajo največ pravic. (Pio Premiera Slovenija in Hrvaške, Janez Janša in Ivo Sanader sta se v telefonskem pogovoru dogovorila za sestanek mešane komisije, do katerega naj bi po besedah tiskovnega predstavnika slovenske vlade prišlo v najkrajšem možnem času. Natančnejšega datuma sestanka mešane komisije, ki naj bi določila sporne točke ob meji med državama in pravni okvir za iskanje rešitve pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, tiskovni predstavnik slovenske vlade ni omenil. ,,Premiera sta se dogovorila, da pride do sestanka takoj, se pravi v najkrajšem možnem času, in pričakujem, da se bo to tudi zgodilo," je dejal. Glede izjave hrvaškega premiera Iva Sanaderja, da gre pri sredinem protestu premiera Janše pri hrvaškem kolegu zaradi posegov na parcelah ob Dragonji ,,morda za pritisk nekaterih koalicijskih partnerjev ali opozicije", je tiskovni predstavnik slovenske vlade na vprašanje odgovoril, da ,,če to drži, morate vprašati hrvaškega premierja Sanaderja". ,,S prodajo zemljišč ob Dragonji Hrvaška dejansko prodaja slovensko ozemlje, krši brionski sporazum o izogibanju incidentom, s tem pa se ustvarjajo nova dejstva, ki bodo relevantna pri morebitni mednarodni presoji o državni meji," je še dodal. S prodajo zemljišč ob Dragonji so Hrvati nehote privolili v Drnovšek-Račanov sporazum, saj je ta predvidel, da ta zemljišča res postanejo hrvaška. Nerodnost je samo v tem, ker Hrvaška iz tega sporazuma in od Badinterjevega pravila jemlje samo tisto, kar ji ustreza, piše ljubljanski dnevnik Delo. Slovenski premier Janez Janša je poklical hrvaškega kolega Iva Sanaderja in mu izrazil protest zaradi posegov v lastninsko pravico parcel na levem bregu Dragonje. Kot je povedal, ga je opozoril, da je zadeva resna in da gre za kršenje tako brionske deklaracije iz leta 2005 o izogibanju incidentov kot tudi blejskega dogovora lani. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Janša, bo v primeru nadaljevanja tovrstnih dejanj s strani Hrvaške predlagal zamrznitev dogovora med premieroma, ki sta ga lani dosegla na Bledu, da bosta državi rešitev iskali s pomočjo tretjega in da bo rešitve iskala mešana komisija. Povedal je še, da sta se zdaj s Sanaderjem dogovori a za takojšnji sestanek mešane komisije, ki naj bi določila sporne točke na meji. ANGLEŽI PA POZNAJO! V zvezi s tem omenimo, da je britanski tabloid The Sun je pred kratkim objavil reportažo o Hrvaški. Področje med Zagrebom in Dubrovnikom so novinarji omenjenega časopisa opisali za ,,raj na zemlji" in britanskim turistom toplo priporočili, da obiščejo Hrvaško. Zapletlo pa se je pri geografskem umeščanju Slovenije. Na zemljevidu, ki so ga za priložili za lažjo predstavo, so kot prvo severno sosedo Hrvaške označili Avstrijo. Slovenije pa na zemljevidu sploh ni. Zemljevid, kot ga je objavil londonski The Sun. Ob tem je bil zanimiv komentar enega izmed bralcev na spletni strani Dela. Takole je zapisal: ,,Pa so Hrvatom polepšali dan; končno imajo mejo z Avstrijo. Saj v anketah tipa 'kdo je vaš najljubši sosed' redno navajajo Avstrijo. In imajo z njimi 0,000 kilometra meje. Razen če se ne bodo počasi, meter za metrom, pregrizli do avstrijske meje. Tako kot to delajo na Dragonji, pa v Prekmurju Slovenija je priznala Kosovo O komunističnem nasilju Državni zbor je na izredni seji v sredo 5. marca s 57 glasovi za in štirimi proti od navzočih 67 poslancev sprejel sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Kosova. S tem je Slovenija priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Proti priznanju so glasovali poslanci SNS in vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Sašo Peče. Rupel je zavrnil očitek, da bi pri priznanju Kosova šlo za direktivo ZDA. Dokaz, da ni šlo za direktivo, je tudi v tem, da Slovenija ni med prvimi priznala nove države. Zavrnil e tudi ,,naivni protiamerikanizem", ki se je porajal v razpravi. Očitek, da bi s priznanjem Kosova Slovenija kršila mednarodno pravo, pa je označil za absurdnega, saj ga ,,potem krši praktično cel civiliziran svet". V imenu predlagatelja je pred tem Rupel pojasnil, da je vlado pri sprejemu predloga za priznanje vodila ugotovitev pogajalske trojke, da nadaljevanje pogajanj med Prištino in Beogradom ne bi prineslo nove rešitve in da je bila deklaracija o neodvisnosti Kosova 17. februarja legitimen izraz volje velike večine prebivalcev Kosova. Vlada je upoštevala tudi posebne zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je primer Kosova edinstven, je dejal. Vlado pa so vodile tudi pravica narodov do samoodločbe, na katero se je oprla tudi Slovenija pri svoji osamosvojitvi. Vodila jo je tudi odločenost, da skrajneži, ki so razdejali slovensko veleposlaništvo v Beogradu, in grožnje s povračilnimi ukrepi ne morejo diktirati slovenske zunanje politike, je dodal Rupel in poudaril, da ne gre za odločitev, ki bi bila uperjena proti Srbiji, ampak da jo Slovenija sprejema v okviru politike EU oziroma politike mednarodne skupnosti. Miran Potrč je v imenu poslanske Premier Janez Janša skupine SD menil, da gre za pomembno odločitev, pred katero pa so postavljeni zaradi odločitve koalicija, ki je zahtevala izredno sejo. SD bi si želela kompromisne rešitve za Kosovo, kljub temu pa je podprla priznanje v upanju, da bo prispevalo k ohranjanju miru in razvoja v Srbiji in na Kosovu ter da ne bo privedla do poslabšanja odnosov z obema. Državam, ki so doslej priznale neodvisnost Kosova, sta se še pridružili Švedska in Nizozemska. Skupno je to doslej storilo že več kot 20 držav, med njimi ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija. janSa zahteval opravičilo Slovenski premier in predsedujoči Evropskemu svetu Janez Janša je od Srbije vnovič zahteval formalno opravičilo za napad in razdejanje slovenskega veleposlaništva v Beogradu po razglasitvi neodvisnosti Kosova. Pri tem pa je izrazil tudi upanje, da ne bo prišlo do potez, ki bi lahko ogrozile medsebojno sodelovanje. Kot je dejal, formalnega opravičila s strani srbske vlade za napad na slovensko veleposlaništvo Ljubljana še ni dobila. ,,Ga pa pričakujemo in ga bomo tudi terjali. Tako kot tudi plačilo škode in kaznovanje tistih, ki so vandalsko vdrli v slovensko veleposlaništvo," je dejal slovenski premier. Ministrstvo za pravosodje je na spletni strani objavilo bazo člankov o komunističnem nasilju v Sloveniji ter bazo tajnih uradnih listov SFRJ in SRS. V prvi bazi so zbrani prispevki o komunističnem nasilju v Sloveniji, ki so bili objavljeni v slovenskih tiskanih medijih. Baza še nastaja, saj članke dnevno dodajajo, je zapisano na spletni strani. Za vsak članek v bazi člankov o komunističnem nasilju v Sloveniji so navedene tudi informacije o avtorju, mediju, v katerem je bil članek objavljen, in datumu objave. V drugi bazi pa so zbrane vse v RS dostopne številke zveznih in republiških tajnih uradnih listov ter pomembnejša takratna zakonodaja, ki je urejala izdajanje tajnih uradnih listov, in s tematiko povezana članka. Podatke o tej bazi je objavil sektor za popravo krivic in za narodno spravo, saj želijo na ministrstvu s tem omogočiti dostop vsakega posameznika do v takratnem času obsežnega dela pravnega urejanja oziroma vzporednega pravnega sistema. Na spletni strani so objavili tudi del zakonodaje, ki je urejala področje izdajanja tajnih uradnih listov, in članka ministra za pravosodje Lovra Šturma o fenomenu tajne zakonodaje SFRJ in kršitvi človekovih pravic v novejši slovenski zgodovini. Lani 6,1-odstotna gospodarska rast ,,Slovenija je v zadnjem četrtletju lani zabeležila na letni ravni 4,7-odstotno gospodarsko rast. Leto 2007 je bilo v gospodarskem smislu izjemno uspešno. Gospodarska rast je bila najvišja v samostojni Sloveniji, torej v obdobju po letu 1991," je povedala vodja sektorja za nacionalne račune v državnem statističnem uradu Karmen Hren. Bruto domači proizvod (BDP) je lani v tekočih cenah znašal 33.542 milijonov evrov (10,2 odstotka več kot v letu 2006) oz. 16.616 evrov na prebivalca (9,6 odstotka več kot v letu 2006). ,,To je bilo leto izjemnih dosežkov in rekordnih rezultatov," je povzela Karmen Hren. Obdobje stabilne in raz- meroma visoke rasti se je po njenih besedah začelo z vstopom Slovenije v EU. V prvem četrtletju 2007 se je gospodarska rast zavihtela na najvišjo raven (7,2 odstotka), nato pa se v zadnjem četrtletju 2007 občutno znižala (4,7 odstotka). ,,Rast se je precej spustila in se vrnila na ravni pred letom 2006," je dejala. ,,S tem se je obdobje visoke gospodarske rasti verjetno končalo. Gibanje je zaskrbljujoče, saj kaže na precejšnje ohladitve," je poudarila Hrenova. Po njenih navedbah to potrjujejo podatki iz zunanjega okolja, zniževanje rasti pa kaže zniževanje pri vseh dejavnikih. Stran 2 13. marca 2008 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Po očetovih in dedovih stopinjah TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA). Ker sem se pogovarjal s Francijem Jermanom iz Bariloč, bi moral resnici na ljubo napisati ,,po smučinah", ker je Franci tudi ljubitelj teka na smučeh. V pravi zimski idili -kar je v letošnji slovenski zimi prava redkost - sva se pogovarjala o njegovi športni turneji po Evropi. Pravzaprav bi moral govoriti v dvojini, ker se je turneje udeležil tudi Bojan Magister. Kje sta pravzaprav bila? Franci Jerman: Prišla sva 1. januarja in ostala do 18. Trenirala sva na več krajih, ker je manjkalo snega: nekaj na Rogli, nekaj na Pokljuki, pa še v Avstriji. 18. sva šla na Češko, v Liberec. Tam sva imela na razpolago dva tedna FIS treninga (FIS: Mednarodna smučarska federacija)^in tudi tekmovala. Od tam sva se preselila - še vedno na Češkem - v Horni Misečky, kjer sva tudi trenirala dobra dva tedna in se spet vrnila v Slovenijo. Odpotovali smo v Italijo, v Malles-Mals v Val Venosta, kjer je bilo svetovno mladinsko (junior) prvenstvo v teku na smučeh. To je bil pravi razlog, da sta prišla v Evropo. FJ: Ja, vse priprave so potekale za to, da se prvič udeleživa tega prvenstva, da spoznava, kako poteka tako tekmovanje, zato tudi nismo pričakovali kakih posebnih rezultatov, čeprav sva dala vse od sebe. - Po svetovnem prvenstvu sem še en teden smučal v Val di Fiemme. Na tekmovanju ju je spremljal Francijev stric Marko Jerman, ki se je v svojih mladih letih tudi udeležil tekega prvenstva in v podobnih pogojih. Od njega sem zvedel, da bi moralo biti to prvenstvo na Poljskem, a so ga zaradi pomanjkanja snega morali prestaviti na Južno Tirolsko. Kdo vaju je poslal in koga sta zastopala? Zakaj vaju? FJ: Prišla sva pod okriljem FASA (Federacion Argentina de Ski y Andinismo) na FIS trening v Liberec in na svetovno mladinsko prvenstvo, jaz pa še v Val di Fiemme. V Sloveniji smo si pa sami uredili. Zastopala sva Argentino. - Lansko leto nas je na argentinskem prvenstvu tekmovalo pet. Jaz sem bil enkrat prvi, Bojan pa enkrat drugi in enkrat tretji. Od ostalih dva trenirata z vojaško biatlonsko ekipo, zato so naju poslali v Liberec in na prvenstvo. Kako trenirata? FJ: Pozimi imamo klubske treninge in tekmovanja, poleti pa sama trenirava odbojko in predvsem triatlon (tek, plavanje, kolesarjenje), s čimer si nabirava kondicijo. Sam gojim tudi orientacijski šport, ki ima različne discipline, kot so tek, kolesarjenje, veslanje, plezanje in vsaka tekma lahko traja dva dni ali še več. Kakšni so bili občutki, izkušnje, ko sta trenirala in tekmovala z drugimi ekipami? FJ: Bilo je zanimivo. Že na treningih v Sloveniji sva videla, kakšen bo nivo. Na tekmovanjih nama ni šlo dobro, a sva se naučila, kako je treba tekmovati. Naš nivo v Argentini je veliko nižji. Zakaj je nižji? FJ: Največji problem je to, da ni konkurence, ker tek na smučeh ni popularen. Že v Sloveniji mora najboljši mladinec premagati kar precej tekmovalcev, medtem ko mi v Argentini, če malo več treniramo in premagamo štiri druge, smo lahko prvaki. Se pozna tudi, da imajo v Sloveniji tudi nekaj znanih imen na tekmah za svetovni pokal, kot n.pr. Petra Majdič in to sigurno tudi spodbuja, da imajo več tekačev. Če bi primerjal po rezultatih, kako bi izgledalo? FJ: Na svetovnem prvenstvu sem bil dve minuti za Bojan in Franci v družbi z zmagovalcem velikega globusa Čehom Lukašom Bauerjem. Franci in Bojan z nekdanjim mladincem Markom Jermanom. zadnjim od petih slovenskih tekmovalcev in pet minut za prvim. Lahko sta tudi primerjala s kakšnimi ekipami se prvenstva udeležijo druge države. Vidva sta bila sama na prvenstvu (z njima je bil Marko Jerman, a le kot neuradni spremljevalec in svetovalec; op. p.); kako pa drugi? FJ: Odvisno od nivoja. N. pr. Norvežani imajo s seboj zdravnika, maserja, potem serviserja, da namaže smuči. itd. Drugi imajo vsaj trenerja, ki tudi poskrbi za smuči. Midva sva si pomagala tako, da sva pri štantu, ki je prodajal produkte za mazanje smuči vprašala, katera maža je prava za tisto priliko in seveda sama namazala smuči. Kategorija mladincev obsega starosti od 16 do 20 let, zato je možno, da prideta v bodoče še na katero prvenstvo. Vsaj Franci (18 let) tako načrtuje, da se bo eno leto posvetil resnemu treningu in naslednje leto spet tekmoval, medtem se učil kakega jezika, kasneje pa se po sestrinih stopinjah vrgel v študij medicine. Dve leti je predvsem delal na izboljšanju kondicije, zaradi potovanja z lansko Rastjo pa je zamudil nekaj prilike, da bi več tekel na smučeh. S pridobljenimi izkušnjami na evropskih smučiščih bo lahko izpopolnil dosedanje priprave. Ne nazadnje ima tudi podporo doma, predvsem pri očetu Matjažu, ki je že dal skozi tovrstne treninge in tekmovanja in je vesel, da ima tudi sin veselje s smuškim tekom. Veliko sreče, vztrajnosti in - nasvidenje! GB Varstvo kulturne I I «v v« dediščine Preteklo soboto, 1. marca je stopil v veljavo novi zakon o varstvu kulturne dediščine. Njegov namen je predvsem dograditi in posodobiti obstoječi sistem varstva kulturne dediščine ter odpraviti nekatere pomanjkljivosti doslej veljavnega zakona iz leta 1999, ki so se izkazale v praksi. Ena od novosti zakona je širitev varstva tudi na t.i. živo dediščino. Novi zakon, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo, bolj od doslej veljavnega ščiti lastnike in uporabnike dediščine, natančneje določa pravice javnosti pri razglašanju spomenikov in nasploh v postopkih varstva dediščine, natančneje definira predkupno pravico in razlastitev dediščine ter vzpostavlja enotni register dediščine, v katerega se vpisuje nepremična, premična in nematerialna oziroma ,,živa" dediščina. Novost zakona je, da širi varstvo na nematerialno, nesnovno dediščino, poimenovano živa dedi- ščina. Pri tem se ne omejuje le na tisti del nematerialne dediščine, ki je povezan z materialno dediščino (znanja, tradicionalne obrti in veščine, ljudska ustvarjalnost), temveč upošteva tudi z njo povezane predmete in prostore. Zakon omogoča registracijo žive dediščine v registru kulturne dediščine in razglasitev žive dediščine za kulturni spomenik. Na področju nepremične dediščine med drugim jasneje opredeljuje razlike v varstvu nepremične dediščine in kulturnih spomenikov ter poenostavlja razglašanje nepremičnih spomenikov tako, da odpravlja izdajanje odločb lastnikom na podlagi aktov o razglasitvi. Poleg tega omogoča enotno zavarovanje kulturne dediščine in narave v primeru območja, ki poleg izjemnih vrednot vsebuje tudi vrednote narave, ter ustvarja podlago za ohranjanje in varovanje še ne določenih in neregistriranih arheoloških ostalin. Med političnimi manevri in socialnimi zapleti poteka v Argentini ta tretji mesec Gospodovega leta dva tisoč osmega. Peronizem se utrjuje. Brez notranjih nasprotovanj je potekel kongres (konvencija) justicialistične stranke, s katerim se je formalno začel prevzem peronistične strukture s strani bivšega predsednika Kirchnerja. Zanimivo je, kako to gibanje (po svoji naravi dejansko ni stranka, čeprav nastopa kot taka) niha med levico in desnico, in kako se tudi njeni člani prilagajajo trenutnemu vodji, ne glede na njegove ideološke usmeritve, in celo ne glede na stare, skoraj ,,večne" ideološke postavke peronis-tične doktrine. Kako daleč je strankarska himna ,,Los muchachos ki je v poetični obliki ponazarjala ideale peronizma! Težko bi tudi ugotovili, kdo bi bil bolj oddaljen od tistega besedila, če prej Menem ali sedaj Kirchner. Te misli so se piscu porajale, ko je stari Antonio Cafiero (,,Kje so tiste stezice^") otvoril konvencijo in jo vodil kratkih 45 minut, kolikor je trajala. Saj več tudi ni bilo potrebno. Formalno so sklicali strankarske volitve, ki naj se izvedejo 18. maja. In če ne bo druge liste kot le uradna, bo Kirchner avtomatično postal predsednik peronizma. Moč in sijaj. Pravzaprav bi lahko zatrdili, da ta postopek predstavlja za Kir-chnerja neke vrste poraz. Ves čas svojega predsedni-kovanja se je branil prevzeti peronizem kot lastno politično strukturo. Poizkušal je na vse mile viže, da bi ustanovil lastno gibanje, na podlagi ideje ,,transverzal-nosti", ki naj bi bolj čisto predstavljala njegovo idejo prihodnosti argentinske politike. Ni mu uspelo. Pero-nizem je zid, in skozi se ne da z glavo. Podreti ga pa danes ne more, niti skoraj vsemogočni bivši^ predsednik. Po geslu: ,,Če jih ne moreš premagati, združi se z njimi" se je končno vdal in sedel ob krmilo, ki mu nikdar ni prav dišalo. A oportunizem je oportuni-zem in rodi bogate sadove. Ob koncu junija bo Kirchner imel v rokah oblast, o kateri sanjajo vsi argentinski politiki. Brez oblaka na obzorju. Če bo šlo tako naprej, lahko trdimo, da imajo bivši predsednik in njegov klan, kar lepo prihodnost. Trenutno na obzorju ni videti oblaka, ki bi jim lahko zakril sonce uspešnosti. Dandanes peronizem obvlada večino resorjev oblasti, in nobena izmed opozicijskih strank nima možnosti uspeha. Radikalizem je razbit in večji del njegovih guvernerjev je prešlo na vladno stran. Celo skupina teh guvernerjev (ki jih Kirchner niti ni formalno po- vabil, naj se vključijo v peronizem) se sprašuje, ali naj ostane v radikalizmu, ali naj ustanovi novo stranko. Socialisti se tudi nočejo pridružiti vladi, a se ne odločijo za povezavo z Eliso Carrio. Njihov najbolj viden in uspešen predstavnik Binner, guverner province Santa Fe, plava med dvema tokovoma: noče se vdati Kirchnerju, a se mu tudi ne odločno postaviti nasproti: preveč je potreben fondov vladne blagajne. Macri sam stalno misli na leto 2011, a se dan za dnem srečuje s težavami vladanje prestolnice. Njegovi spopadi z vlado so običajni in mu jemljejo moči, da bi se lahko posvečal političnim spletkam. V takem stanju je ,,tretje zgodovinsko gibanje" skoraj zagotovljeno, čeprav pod grbom peronizma in pod fotografijami Perona in Evite. Ni vse zlato. Če dobro premislimo, Kirchnerizmu najbolj grozijo njegova lastna nasprotja, oziroma pomanjkljivosti. Ob vsej uspešnosti, ki jo navidezno kaže na gospodarskem polju, ima grozne težave z naravo domačega trga. Inflacija, ki jo z dekreti in poneverbami statistik zanikajo, počasi začenja zajedati temelje družbenega življenja. Kot smo zadnjič zapisali: v hudi bolezni se lahko bolniku nekaj časa vročina zbija z umetnimi posegi, a če gre stvar tako naprej, bo bolnik umrl -seveda brez vročine! To se je te dni jasno pokazalo, ko je cena mesa kar dvakrat poskočila. Sledeči dogovor s proizvajalci in predstavniki trgovske verige ni prinesel optimizma. Podpis o novih cena se bo zrušil ob prvem sunku, čeprav tega seveda vlada ne bo priznala. Po drugi strani pa že pripravljajo praznovanje za trenutek, ko bo državni devizni sklad dosegel 50.000 milijonov dolarjev. Taka devizna podlaga in tako krhek položaj trga pa je eno samo protislovje. A prav to je značilno za Argentino, deželo nasprotij in skrajnosti. Kratko. Vsaj omemba dveh izstopajočih točk. Vodja vlade prestolnega mesta, Mauricio Macri, ima rastoče težave. Po povodnji se je znova vrgel v zadevo lastne policije. Sedaj napoveduje ustanovitev te varnostne sile, tudi če mu vlada ne da fondov. Seveda nanj nenehno padajo strele iz vladnega neba. Cerkev se je znova oglasila. To pot ostro obsoja, kako se je razpasla sla po hazardnem igranju, ki ogroža posameznike in družine. Vlado prosi, naj ustavi nenehno rast igralnic in iger. Država in družba rasteta z delom in naporom, ne pa z igranjem in zapravljanjem. Glas vpijočega v puščavi ^ Tomaževa proslava v Mariboru Tradicionalna Tomaževa proslava je bila letos v ponedeljek, 3. marca 2008 v Mariboru. Mariborska Enota Teološke fakultete namreč letos obhaja 40. obletnico odkar je ponovno zaživela teološka šola kot znanstvena ustanova v Slomškovem mestu. Pred skoraj 150. leti je bl. škof Anton Martin Slojmšek, ob prestavitvi škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor, tu ustanovil teološko šolo in s tem začel visokošolski študij v Mariboru. Njegova šola je nemoteno delovala do druge svetovne vojne (1941), ko je bila ob nastopu komunizma nasilno prekinjena in prestavljena v Ljubljano. A pred 40. leti je mariborsko enoto slovenske Teološke fakultete obudil škof dr. Maksimilijan Držeč-nik. Slovesnost se je začela z bogoslužjem v mariborski stolnici pod vodstvom mariborskega nadškofa in metropolita dr. Franca Krambergerja, ki so se mu pridružili še Veliki kancler Teološke fakultete ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran, in drugi škofje. Ob visokih predstavnikih univerzitetnega, političnega, družbenega in kulturnega življenja, je prepeval Mešani mladinski pevski zbor Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška. V homiliji je nadškof Kramberger spregovoril o Tomažu Akvninskem kot o služabniku veri in Cerkvi, obenem pa tudi pokazal na bl. Slomška kot ustanovitelja teološkega študija v Mariboru. Osvetlil je poslanstvo Teološke fakultete, ki je kot svetilnik, ki pomaga pri iskanju in spoznanju resnice. Pri tem študiju gre predvsem za „osvetljevanje vere z lučjo časa in razsvetljevanje časa z lučjo vere". Po slovesni maši je drugi del prireditve potekal v Slomškovi dvorani. Slavnostni akademiji ob podelitvi diplom študentom teologije, ki so končali študij v letošnjem letu, so poseben ton dali številni visoki gostje. Spregovorili so tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, in drugi. Letos so bile podeljene diplome 90 študentom, kar je rekord v zgodovini Teološke fakultete. Gre za diplomante različnih programov, dodiplomskih in podiplomskih, s področja specializacije in tudi magistrskega študija. Na proslavi so sodelovali mladi pevci škofijske gimnazije A. M. Slomška, ki so peli tako v cerkvi kot v dvorani, kjer so sodelovali tudi študentje in študentke Teološke fakultete, Glasbene šole ptujskega minoritskega samostana in študent Teološke fakultete in pevec Peter Januš. Izšel zbornik o ljubljanski stolnici Pri celjski Mohorjevi družbi je izšla monografija o stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. Gre za zbornik prispevkov z lanskega simpozija ob 300-letnici stolnice. Stolnico v tej knjigi po mnenju urednika Metoda Benedika vidimo v luči umetnin, ki jo krasijo, v lepoti glasbe, ki v njej odmeva, posebni poudarki pa so namenjeni njenemu poslanstvu. Zbornik, ki ga je uredil cerkveni zgodovinar Metod Benedik, osvetljuje stolnico z različnih vidikov. Knjiga po njegovih besedah predstavi najprej Ljubljano z bogato znanstveno in kulturno dejavnostjo, posebni poudarki pa so namenjeni poslanstvu stolnice, ki je še posebej po prizadevanjih generalnega vikarja Janeza Antona Dolničarja vse bolj izrazito postajala izrazito središče škofije, njene pastoralne dejavnosti, njenega bogoslužja in njenega oznanjevanja. Skozi perspektivo te dejavnosti so stolnico predstavili posamezni avtorji, obenem pa osvetlili vlogo osebnosti, ki so bili nosilci teh dejavnosti - škofi, stolni kapitelj skupaj s proštom in dekanom. Zbornik uvede Bene-dikov prispevek z naslovom Z novo stolnico v nov čas, France M. Dolinar opisuje ljubljanske škofe v času zidave nove stolnice, Lilijana Žnidaršič Go-lec stolni kapitelj v letu posvetitve nove stolnice, Matjaž Am-brožič predstavi usta- novitve zasebnih kanonikatov stolnega kapitlja ter njegove prošte, dekane in kanonike. Prispevek Rafka Valenčiča se os-redotoča na pastoralna vprašanja časa in prostora, Marijan Smolik se v svojem besedilu posveča bogosluž-nim obredom in knjigam ob posvetitvi, Matija Ogrin retorski ^prozi na začetku 18. stoletja, Edo Škulj (naš argentinski rojak) glasbi ob posvetitvi stolnice, Luka Vidmar primerjavi med ljubljansko stolnico in baziliko sv. Petra v Rimu, Ana Lavrič umetnostni podobi stolnice ob posvetitvi, Rado Zoubek oboku kot nosilcu Qaglieve poslikave, Barbka Gosar Hirci pa konservatorsko-restavrator-skim posegom na sliki Pietra Liberija Sv. Miklavž med sv. Mohorjem in Fortunatom. Referatom sta priloženi še dve pridigi ob začetku bogoslužja v novi stolnici. Ob tem je celjska Mohorjeva družba v ponedeljek, 10. t.m. predstavila še dve prevodni deli: komentar Matejevega evangelija italijanskega biblicista Silvana Faustija z naslovom Skupnost bere Matejev evangelij, prevedla ga je Mihaela Kavčič, ter knjigo Jožefmarije Es-crive de Balaguera Jezus prihaja mimo, ki vsebuje 18 pridig ob pomembnejših praznikih liturgične-ga leta. Prevedla sta jo Gregor Batagelj (tudi naš rojak in dopisnik Sv. Sl.) in Maja Žumer. G. JOŽE RAZMIŠLJA Veliki petek: Kristusovo in naše trpljenje Ta dan je bil potreben. Jezusova daritev, Njegovo trpljenje in smrt, pa tudi vstajenje za odrešenje in zveličanje vsega človeštva. Tako hudo smo bili zadolženi pred Bogom. A, ker On noče smrti grešnika, ampak, da se spreobrne in živi, je to Jezusovo darovanje sprejel. Tudi naše trpljenje je potrebno. Malo je ljudi, ali sploh nikogar, ki bi ne poznal trpljenja, telesnega in še hujše, duševnega. Z njim se srečamo, pa naj nam bo to všeč, ali ne. Trpljenje je križ, ki ga nosi vsakdo. Niso važna leta. Že mnogi otroci morajo preživeti mesece v bolnišnicah, kjer njihovi starši iščejo zdravja zanje. In starejši morda še huje. Torej smo temu zapisani vsi. Vsi nosimo posledice izvirnega greha, vsi moramo zadoščevati in vsi moramo vsak dan postajati Kristusu bolj podobni. Trpljenje nas očiščuje in posvečuje. V tem je njega velik pomen. Ni samo in vedno kazen za greh. Kristus ni imel greha, pa je trpel za vse človeštvo. Ta je edina pot, ki nas vodi v nebesa. Je ozka, pa tudi široka. Po njej hodimo vsi, ker in če hočemo priti tja. Jezus je rekel: Jaz sem pot. On in vse njegovo življenje. V njem seveda tudi Njegovo trpljenje. Mnogo je ljudi, ki ravno na bolniški postelji ponovno najdejo pot, se vrnejo v Očetovo hišo in si zagotovijo zveličanje. Zato moramo vsi biti Bogu hvaležni za trpljenje. Za Kristusovo in za naše. Če je že Njegovo imelo tako velik pomen in uspeh, bo tudi naše, če ga bomo posnemali, koristilo nam in našim bližnjim. Ne bomo zanj prosili, ker nam Bog sam naloži ta križ, ali pa si ga sami, ali pa morda še drugi ljudje. Prav pa je, da prosimo za božjo pomoč, da bi nam in vsem drugim, bilo v korist in ne v še večjo škodo. Obvestilo Veleposlaništva Republike Slovenije V času od 14. 03. do 21. 03. 2008 se bo na obisku v Argentini in Urugvaju mudila tričlanska delegacija sestavljena iz^ dveh predstavnic Ministrstva za notranje zadeve in ene predstavnice Urada. Članice delegacije so: ga. Metka Lumbar (MNZ), ga. Tjaša Škedelj ( MNZ) in ga. Suzana Martinez (Urad). V okviru teh obiskov se bo slovensko skupnost informiralo o spremenjeni zakonodaji glede pridobivanja slovenskega državljanstva in o evidenci volilne pravice oziroma pomenu obveščanja Republike Slovenije o spremembah glede osebnih stanj. Na vseh krajih bodo članice delegacije tudi sprejemale posamezne stranke za urejanje postopkov (razen poprave krivic). Program obiska je sledeči: V soboto, 15. marca 2008, od 16. do 19. ure v Slovenski hiši, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires V nedeljo 16. marca 2008, od 16. do 20. ure v Slovenskem Podpornem Društvu Triglav, M. Porcel de Peralta 1458, Buenos Aires. (ob 13. kosilo). V ponedeljek, 17. marca 2008 ob 21. uri predavanje v Slovenskem domu v Mendozi, Urquiza 339, Mendoza ter urejanje postopkov v pisarni častnega konzula ing. Jožeta Šmona (od 18. do 20.). V torek, 18. marca 2008 ob 20. uri predavanje v Slovenskem stanu, 9 de Julio 700, Bariloche, urejanje postopkov v pisarni častnega konzula RS dr. Roberta Eiletza. V sredo, 19. marca in v četrtek 20. marca v Prvem slovenskem prekmurskem društvu v Montevideu, po dogovoru. LOJZKA FRANČIČ-BERDENOVA IZ DOLENJE STARE VASI (1) Zgodba strašnih dni ZA UVOD Dragi šentjernejski farani, dragi sorodniki naših mučencev. Starši naših žrtev se gotovo v veliki večini že veselijo v nebeški slavi s svojimi sinovi. Priporočajte se našim fantom v težavah in zahvalite se jim, da so bili nekoč med nami. Predvsem jih prosite, da boste znali kot oni odpuščati, saj so hoteli biti tudi na zadnji poti na Kalvarijo skupaj. Bili so pravi cvet naše prelepe šentjernejske doline. Naj ne bodo nikoli pozabljeni! 54 let sem v srcu nosila obljubo, da prenesem zadnje pozdrave naših mučen-cev sokrajanom. Danes je obljuba izpolnjena. Vsem, ki so vam bili pozdravi namenjeni, pa ta izpolnjena obljuba postavlja novo zavezo: zavezo spomina! Poskrbite, da bodo naši mučenci živeli v spominu vaših otrok in vnukov. Vzgajajte jih v duhu sprave, da ne bo nikoli več brat moril Slovenca brata! Sotrpinka Lojzka V Martjancih, oktobra 1999. MOJA ZGODBA Osmega maja 1945 sem odpotovala iz Novega mesta z ambulanto, ki je delala v Pavčičevi vili za obolele domobrance (ne ranjence) v prepričanju, da se najkasneje v 14 dneh vrnemo z Angleži. V decembru 1944. leta se je prekinil pouk na novomeški gimnaziji in vse dijakinje zadnjih razredov smo morale na kopanje strelskih jarkov, ali se zaposliti pri vojaški saniteti, po odredbi okupatorja. (Fantje so bili že vsi mobilizirani.) Ko je komandant Stamenkoviž 9. maja v Radečah pri Zidanem Mostu izrekel tisti strašen stavek: ,,Vsak naj gre, kamor ve in zna" in odjahal na belcu, je nastal strašen kaos. Nekateri vojaki so poljubljali orožje, drugi ga^ zopet uničevali, metali proč in jokali. Čez nekaj časa si lahko opazil posamezne skupine, ki so posedle po tleh in se posvetovale. Tako se je tudi nekaj osebja naše ambulante priključilo eni izmed tistih, ki se je odločila nadaljevati pot do Angležev. Pričela se je dolga, težka pot, saj smo šele 24. maja prišli v Vetrinje. Ranjenca, hvala Bogu, vso pot nismo imeli, izgubili pa smo domobranca Lojzeta Host-nika, bogoslovca. Poslan je bil opozorit domobrance, ki so bili dosti višje nad nami, pa se ni več vrnil. V knjigi Palme mučeništva sem zasledila, da so ga znanci videli nazadnje v Kočevju. V Železni Kapli so mene poslali na župnišče vprašat, če je kaj znanega o Angležih. Gospod župnik mi je prijazno povedal, naj gremo do Vetrinja. Dal mi je tudi Marijino svetinjico z besedami: ,,Naj vas Ona varno vodi." Po hudih ovirah, ko več dni nismo mogli preko mosta na Dravi, smo 24. maja utrujeni in izčrpani prišli v Vetrinje. Kako veselo je bilo snidenje z znanci in prijatelji. Že po štirih dneh so pričeli transportirati naše predhodnike z obljubo, da gredo v Italijo. Že drugi dan, ko sem prišla v Vetrinje, sem videla v partizansjki uniformi Franceta Pirkoviča-Čorta iz Šentjerneja, kako se je pogovarjal z Angleškim oficirjem. Po nekaj dneh so se pričele širiti govorice, da vračajo domobrance v roke partizanom. Pojavili so se plakati, da bo vsak, ki bo širil take laži - ustreljen. 30. maja mi je sošolec, ki je bil delal v informativni pisarni v Novem mestu povedal, da bodo ponoči študentje vzeli puške, še vedno so ležale na kupu ob jezeru in zbežali, ker so potrjene vesti, da domo- brance vračajo partizanom. Odpeljal me je k družini Mimice Žukovec iz Novega mesta, da tam počakam, dokler oni ne pridejo do varnega kraja. Proti večeru sem se sestala z našimi fanti - vaščani. Bili so že o vsem obveščeni Rekli so, kamor so šli ostali, gremo še mi. Kaj bi se še naprej klatili po svetu, doma nas čaka toliko dela, pa še košnja se bo pričela. Tudi če pridemo partizanom v roke, nas bodo pustili domov. Tako sem se od njih poslovila. Naslednji dan 31. maja je bil praznik sv. Rešnjega telesa. Vsi vojaki so imeli že zjutraj mašo. Jaz sem šla z Mimico Žu-kovčevo k poznejši maši. Domov grede sem ji rekla, da grem pogledat, če so se domobranci že odpeljali in potem pridem k njim. Res so bili že vsi na tovornjakih, povedali so mi, da so Angleži vsakega popisali, tako vedo, da se jim ne more nič zgoditi. Pričeli so me nagovarjati, naj grem z njimi, kaj bom sama v tujini. In ko so tovornjaki zabrneli, sem dvignila roke in potegnili so me na tovornjak. Jaz nisem bila nič popisana. Odpeljali smo se skupaj, veseli, vendar tudi rahlo zaskrbljeni. S kompasi so ugotavljali smeri vožnje in ko so videli, da se peljemo v napačno, so rekli: Angleži lahko vozijo, kjer hočejo, gotovo jim je tukaj bližje. (Dalje prihodnjič) KONCERT SKUPINE EQE Noč romantike Na festivalu v Bogota Dvorana društva Slovenska vas je bila v soboto, 23. februarja, spremenjena v koncertno dvorano. Povabljeni smo bili na predstavitev prve plošče skupine EQE. Lepo doživetje, saj pri svojih tridesetih nisem bil priča takega dogodka rock glasbe v slovenski skupnosti. EQE-jevci so lepo poskrbeli, da so njihove družine sledile koncertu na primernem balkonu dvorane. Lepo priznanje staršem, v znak zahvale za vso podporo in potrpljenje. Publika je bila raznovrstna: družine z majhni- mi otroci, mladina, pa tudi kak starejši striček. Ometi moram, da je bilo zelo malo mladine iz drugih domov. Mladina in starši: podpirati moramo taka dogajanja; prosim, kaj takega se ne dobi takoj za vogalom. Oder je bil podaljšan proti publiki in primerno razsvetljen, kot se spodobi za tako predstavo. Na „slepiču" odra so stali Štofljc (solo kitara), Stric (orgljica in tolkala), Štoflček (ritem kitara), Luka (nisem zaključil v kakšnem smislu naj preveden tvoj ,,sobrenombre" Kardo) (bas kitara). Za njimi sta se na odru „skrivala" Sušnikova brata Blondinka in Toba z bobni in klaviaturo. Koncert je začel ,,malo/precej" po napovedani uri z mogočno, s polno energije in jakosti Mis penas, s katero so pokazali, da jim predstava paše in da vedo kam in kaj hočejo. To so dokazali pri izvedbi projekta; hvale vredno za tako težko stvar. Ogromno ur vaj, besedil, priredb, katere so preživeli ob prijetni družbi in trenutkih, a niso manjkale grenke izkušnje katere mora vsaka skupina s pametjo in solidarnost odstranit, da lahko doseže cilje, npr. izdati ploščo. Po prvem komadu so sledile Cartas vacias, I think I can fly, Encadenado, Desfile, ter solo kitara Silvija Rozine. Poudariti moram njegov čisti glas in sigurnost pri igranju in petju. S časom bi lahko on prevzel večjo vlogo, še posebej pri petju. Prvi del so zaključili s chacarero Sereno sin soledad, poštena in pristna iz naših pamp. Tako kot Silvio so tudi Aleksander, Martin in Tomaž zaigrali svoje solo dele. Odkrili so nam kako na EQE vplivajo Queen, Deep Purple, Led Zeppelin, Clapton in še drugi. Po odmoru so nam predstavili še Quien murio por amor, Princesa de fuego, Estado febril, I have the hope, Rostros sin luz, Sol y misterio. Pri tej so potrdili slovenske korenine, ko so začeli pesem s štiriglasnim uvodom. Ne bom opisal vsake pesmi posebej, vsebina plošče je v glavnem ljubezensko a i romantično usmerjena; predlagam in priporočam, da naj si vsak poskrbi svojo ploščo pri EQE-jevcih. Se razume, da ne boste jemali pesmi dol s spleta iz www.nebod'škrt-kupiploščo.com.si Fantje, znova čestitam za vaše delo in trud. Vedite, da se to pozna na plošči: lepo oblikovanje dizajna, lepe slikice; ko sem doma poslušal z avrikularjem sem zasledil da ste se spravili v delo; ^oblikovali ste pesmi, dodali akorde, olepšali melodije. Želim vam veliko vztrajnosti, potrpljenja in dela kakor ste sami zaključili zadnjo pesem v plošči; ... si el camino se empina y es devorador, no le digamos que no. Grega Na XI. iberoameriškem gledališkem festivalu, ki se je 7. marca začel v kolumbijski prestolnici Bogota in bo trajal do Velike noči, 23. marca, bo Slovenija predstavljena kar trikrat. Festival bodo hkrati v dveh različnih gledališčih začeli člani Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane in slovenski režiser Tomaž Pandur, ki tokrat zastopa Španijo. Slovensko mladinsko gledališče bo petkrat uprizorilo predstavo Somrak bogov v režiji Diega de Bree, Tomaž Pandur pa bo s skupino Teatro Fernan Gomez iz Madrida prav tako petkrat uprizoril svojo zadnjo uspešnico Barok. Po odhodu ljubljanskega gledališča in Pandurja bodo v kolumbijsko prestolnico prišli še člani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki bodo festival zaključili s petimi uprizoritvami Letoviščarjev v režiji Pao-la Magellija. Slovenija je na največjem gledališkem festivalu na svetu prvič sodelovala leta 1992 s Pandurjevo Šeherezado v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. Od tedaj je Slovensko mladinsko gledališče reden gost festivala, Tomaž Pandur pa je na njem leta 2002 sodeloval še kot režiser In-fierna v izvedbi nemškega gledališča Thalia Theater, leta 2004 pa s predstavo 100 minut, ki jo je pripravil s svojim gledališčem Pandur Theaters. Novogoriško gledališče na festivalu sodeluje prvič. Na letošnjem festivalu sodeluje 1200 gledališčni-kov iz 45 držav sveta, ki bodo uprizorili več kot 650 predstav. Orkester skladateljev v Nemčiji Na povabilo veleposlaništva RS v Berlinu in generalnega konzulata RS v Münchnu je Komorni orkester solistov Društva slovenskih skladateljev izvedel dva koncerta: 8. marca v Freisingu in 10. marca v Berlinu. Predstavil se je izključno z deli slovenskih skladateljev, dirigiral je Jürgen Bruns. Ansambel je poustvaril dela Roka Goloba, Iva Petriža, Nenada Firšta, Črta Sojarja Voglarja, Pavla Mihelčiča in Marka Mihevca. Komorni orkester solistov Društva slovenskih skladateljev je bil ustanovljen leta 2004 na pobudo skladatelja in profesorja Marka Mihevca, ki je tudi njegov umetniški vodja. Orkester, ki lahko deluje tudi kot komorni ansambel, so ustanovili z namenom, da se posvetijo predvsem prvim izvedbam novih komornih in orkestralnih del domačih skladateljev. Sestavljajo ga priznani slovenski poustvarjalci, ki se vseskozi ukvarjajo s sodobno glasbo in so pogosto pobudniki nastanka novih glasbenih del. Prvič se je orkester predstavil aprila 2004 na Evropski noči slovenskih skladateljev, ko je krstno izvedel šest slovenskih novitet. Doslej je nastopil pod taktirkami dirigentov Marka Hribernika, Marka Muniha, Antona Nanuta, Davida de Villiersa, Marka Vatovca, Gianluca Marciana, Michelleja Trentija in Nenada Firšta. IZ SLOVENIJE V ARGENTINI Vokalna skupina Perpetuum Jazzile Vokalni ansambel Perpetuum Jazzile (PJ) je edini pevski zbor v slovenskem glasbenem prostoru, ki ima jazzovsko in popularno glasbo za svojo prvo strast in glavno programsko usmeritev. V kompleksnih jazzovskih harmonijah in ritmih pevke in pevci PJ uživajo že štiriindvajseto leto. PJ je svoj prvi diskografski korak storil leta 2000 z zgoščenko z naslovom Ko boš prišla na Bled, tej je leta 2003 sledil drugi CD album z naslovom Pozabi, da se ti mudi, jeseni 2006 pa je PJ javnosti predstavil že svoj tretji, še bogatejši premierni album z naslovom Čudna noč. Skupino sicer že sedmo leto vodi akademski glasbenik, producent in član vokalne skupine New Swing Quartet Tomaž Kozlevčar. S PJ redno sodelujejo vrhunski slovenski jazzisti Big Banda RTVs - bobnar Ratko Divjak, kontrabasist Aleš Avbelj in pianist Blaž Jurjevčič, tem pa so se pridružili tudi že drugi mladi slovenski jazzovski glasbeniki in znana imena slovenske popular^ne glasbe, kot so Alenka Godec, 6pack Čukur, Alya, Oto Pestner in drugi. PJ goji širok spekter jazzovskih stilov -od skladb zvrsti close harmony po vzoru Gena Puerlinga in Singers Unlimited, za katere so značilna kompleksna in gosta harmonska sozvočja, skladb zvrsti scat singing po zgledih The Swingle Singers, kakor poimenujemo petje na jazzovske zloge, do vokaliziranja, ki ponuja avtentično imitacijo značilnih učinkov jazzovskih instrumentov. Za repertoar PJ sta zelo značilna ritmična brazilska bossa nova in swing, del repertoarja pa posega tudi k bolj posredno z jazzom povezanim funku, gos-pelu in popu. Vokalni ansambel svojo glasbo izvaja tako a cappella - ob spremljavi izjemnih vokalnih tolkal Saša Vrabiča -Multitaska, ki je bil spomladi 2006 na svetovnem spletnem portalu www.humanbeatbox.com izbran za beat-boxerja meseca -, kot tudi skupaj z jazzov-skim triom. Iz nedavne in aktualne zgodovine PJ velja omeniti organizacijo in izvedbo seminarja vokalnega jazza z maestrom Wardom Swinglom v Ljubljani, več priznanj strokov- nih žirij in nagrad občinstva z mednarodnih tekmovanj jazzovske vokalne glasbe Vokal.Total v avstrijskem Gradcu in iVgF v nizozemskem Tilburgu. Ob tem ne smemo spustiti več koncertov PJ na tujih in domačih jazzovskih festivalih, vrste sodelovanj s tujimi in domačimi skladatelji in aranžerji vokalne jazzovske glasbe, big bandi, tujimi in domačimi nacionalnimi televizijami in radii ptd. Delovanje PJ pa iz leta v leto pomembneje zaznamuje že tradicionalna organizacija atraktivnih celovečernih koncertov v Cankarjevem domu pod lastno blagovno znamko ,,Vokal Xtravaganzza", ki slovenski prostor vokalne jazzovske in popularne glasbe redno bogati z novostmi in z vrhunskimi tujimi vokalnimi gosti. V sezoni 2006 je svojo energijo usmeril zlasti v dokončanje in izdajo novega CD albuma ,,Čudna noč", ki ga je septembra v lastni produkciji izdal prek založbe Dallas Records. Dobra dva tedna kasneje pa je PJ v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma priredil novi izjemno odmeven koncertni spektakel v seriji Vokal Xtravaganzza -tokrat skupaj z enim najboljših a cappella jazz sekstetom na svetu ManSound iz Kijeva, ki je na slovenskih odrih nastopil prvič. Decembra 2006 je PJ na slovenskih televi- zijah objavil tudi svoj prvi visoko-produk- cijski videospot naslovne skladbe s svojega novega albuma ,,Cudna noč". Uspešnice z albuma so se uvrstile v vrhove lestvic najpomembnejših radijskih postaj po Sloveniji, album sam pa je za nekaj tednov zavihtel tudi med prvo deseterico najbolj prodajanih. Za več svežih informacij o Perpetuum Jazzile vas vabimo, da obiščete spletno stran www.perpetuumjazzile.si Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu in Slovenski dom San Mart^n jim bodo organizirali koncert v teatru ND/Ateneo (Paraguay 918, Buenos Aires) v torek 1. aprila. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI naraščanje rakavih bolezni Na časnikarski konferenci, ki je ob začetku tedna boja proti raku potekala na Onkološkem inštitutu (OI), je predsednik Zveze slovenskih društev za boj proti raku Borut Štabuc dejal, da število rakavih bolezni iz leta v leto narašča, žal pa ob tem tudi umrljivost. V letošnjem tednu boja proti raku je dan poseben poudarek presejalnim programom, ki so namenjeni zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in začetnih stopenj bolezni pri navidezno zdravih ljudeh. Programu ZORA (za rak materničnega vratu) naj bi se v kratkem pridružila še programa DORA (za rak dojk) in SVIT (za rak na debelem črevesu in danki). KAKO JE S STAVKO? Pogajalski skupini sindikatov in delodajalcev sta nadaljevali pogajanja o stavkovnih zahtevah. Ali so bliže rešitvi, ni znano, saj so se dogovorili, da poteka pogajanj ne bodo komentirali. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je povedal, da so na pogajalsko mizo dobili šele tretjino stavkovnih zahtev. Če do 11. marca ne bo dogovora, bodo sindikati dan pozneje izvedli napovedano splošno stavko. NAGRADA ČASNIKARJEM MAGA V Narodni galeriji v Ljubljani so podelili nagrade Sklada Josipa Jurčiča namenjene novinarjem, svobodnim publicistom in urednikom. Nagrado so pjejeli nekdanji v.d. odgovornega urednika Maga Silvester Šurla ter časnikarji Igor Kršinar, Nenad Glücks, Biserka Karneža Cerjak in Brigita Ferlič Žgajnar. Kot so v obrazložitvi zapisali organizatorji, je tednik Mag dolga leta pomenil pomembno vsebinsko obogatitev slovenskega medijskega prostora. ,,V letih slovenske politične in ekonomske tranzicije je postal sinonim za drugačnost sredi kontinuitete tukajšnjega novinarstva. Njegovo raziskovalno delo, ki je razkrivalo raznovrstno politično in ekonomsko polaščanje, njegova kritika tranzicijskih pojavov in analitično komentiranje družbenih procesov je prinašalo v tukajšnje razmere - obremenjene z dediščino nedemokratičnega režima in novinarske nesvobode - svežino, pogum in jasnost," piše v obrazložitvi. EGIPT V CANKARJEVEM DOMU V Cankarjevem domu je 20. julija odprta razstava Faraonska renesansa, prva egipčanska razstava v Sloveniji. Na ogled je 140 eksponatov iz najpomembnejših evropskih muzejskih zbirk, izstopa ,,kamen iz Palerma", ki velja za enega ključnih virov za zgodovinsko rekonstrukcijo starega Egipta. PO SVETU ŠPANIJA JE VOLILA Zmagovalci nedeljskih parlamentarnih volitev v Španiji so socialisti zdajšnjega premierja Zapatera. Po preštetju skoraj vseh glasov so po začasnih podatkih dobili 169 od skupno 350 poslanskih mandatov, kar je pet poslanskih mandatov več kot na prejšnjih volitvah. Ljudska stranka je prav tako dobila pet poslanskih mest več in jih bo imela v novem parlamentu 135. Tretja najmočnejša stranka v španskem parlamentu so katalonski nacionalisti z 11-imi poslanci. Volilna udeležba je bila 75,3 odstotna. NOVI PREDSEDNIK Ruska volilna komisija je preštela vse glasovnice s preteklih nedeljskih predsedniških volitev, na katerih je s 70,28 odstotka glasov zmagal dosedanji prvi namestnik ruskega premiera Dmitrij Medvedjev. Kot so še sporočili iz ruske volilne komisije, se je volitev udeležilo 69,78 odstotka volilnih upravičencev. IZRAELSKA BLOKADA Izraelska vojska je odpravila minuli ponedeljek blokado Zahodnega brega. Kot je znano, so jo uvedli po nedavnem napadu palestinskih skrajnežev na judovsko versko šolo v Jeruzalemu, v katerem je umrlo osem mladostnikov. Izraelski premier Ehud Olmert je obenem vojski ukazal prekinitev zračnih napadov na Zahodni breg. S tem želi omogočiti Egiptu, da kot posrednik sodeluje v mirovnih pogajanjih z gibanjem Hamas, ki nadzoruje območje Gaze. PRODI V ITALIJI Romano Prodi je napovedal, da se bo po italijanskih parlamentarnih volitvah, ki bodo sredi aprila, umaknil iz politike. Možnosti, da bi postal opazovalec Združenih narodov, še ni izključil. Prodi, ki je obenem tudi nekdanji predsednik Evropske komisije, je skupaj s Silviom Berlus-conijem eden izmed ključnih akterjev italijanske politike že več kot štiri desetletja. RAZPUSTITEV SRBSKE VLADE Srbska vlada je po pričakovanjih sprejela odločitev o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev. Te MLADINSKI ŠPORTNI NASTOPI V OKVIRU III. SLOVENSKEGA DNEVA Lep dan je pripomogel, da je mnogo gledalcev obiskalo otvoritveno prireditev III. Slovenskega dne v Našem domu v San Justo. Čeprav so tekmovanje šele v drugič, zgleda, da že prihajajo v tradicijo, da naša mladina pokaže svoje delo tudi v športu. Ta otvoritveni dan je predstavil slovenskemu občinstvu tudi mladince (v odbojki) in članice v namiznem tenisu in odbojki. ,,Naš Dom" se je lepo pripravil na ta dan. Pa se tudi vidi, da pridno deluje, kajti prijetno iznenadi že kar lepo urejeno igrišče, ob strani pa popolnoma izdelano ogrodje iz železobetona za kegljišče, katerega streha služi za tribuno. ... Pred začetkom je predsednik Našega doma sprejemal goste športnike ... Nastopajoči so potem strumno pozdravili argentinsko in slovensko zastavo ... Sledil je pozdravni govor predsednika Našega Doma g. Lojzeta Zakrajška, ki se je zahvalil vsem, ki so prihiteli na prireditev. ... Na to je govoril namesto zadržanega predsednika Društva Slovencev podpredsednik g. dr. J. Savelli. Poudaril je, da si šteje v čast, da more že v drugo pozdraviti vse nastopajoče in gledalce na prvi letošnji športni prireditvi, ki je uvod v III. Slovenski dan. Dejal je, da mora pozdraviti vse, zlasti nastopajoče, ki bude mladini veselje do športa in obenem krepijo zavest do slovenske skupnosti; dolžnost občinstva pa je podpreti delo športnikov. ... Vse športne prireditve, ki bodo še sledile, so uvod v Slovenski dan. Svoj pomen pa imajo, če bomo znali prav dojeti bistvo športa. Ne gre tu za čast in slavo, še manj za denar; geslo bodi že staro, a važno načelo: Zdrav duh v zdravem telesu. In ta zdravi duh naj pride tudi v vso slovensko skupnost. Takoj po otvoritvenem govoru so se pričele tekme. ... Tekme so bile res lep uvod v III. Slovenski dan, in vsem je lahko žal, če niso mogli priti in bodriti svoje, pa naj pridejo na ostale športne dneve, in s tem podprejo napore naše mladine. B. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Osebne movice Prihod novih Slovencev. Dne 4. marca 1958 so prišli iz Ljubljane v Buenos Airesu ga. Anica Buda s hčerko Lidijo in sinovoma Marijanom in Petrom. Po dolgih letih se je tako združila družina g. Stanislava Bude, uradnika ministrstva za javna dela in stanu-jočega v mestu Cuidad Belgrano na Ezeizi. Novodošlim želimo v Argentini vso srečo in veliko osebnega zadovoljstva. Družinska sreča. V družini Janka Zakrajška in njegove žene ge. Marice, roj. Skedelj v San Justu se je rodil sin. Srečni družini naše čestitke. Svobodna Slovenija, 13. marca 1958 - št. 11 RESUMEN DE ESTA EDICION bodo predvidoma 11. maja letos. Vlada premierja Vojisla-va Koštunice se je znašla v hudi krizi, potem ko se ni poenotila glede vprašanja Kosova. Del ministrov na čelu s premierjem Koštunico se je zavzel za sprejetje resolucije, ki predvideva zamrznitev približevanja Srbije Evropski uniji, če ta ne prizna njene ozemeljske celovitosti, kar pomeni Kosovo kot del države. Ker se je večina ministrov, ki so bližje politiki predsednika Tadiža, izrekla proti temu dokumentu, je Koštunica v soboto, 8. marca odstopil. Vlada je v predlogu za razpustitev narodne skupščine zapisala, da nima več enotne in skupne politike, kar ji v skladu z ustavo onemogoča opravljanje temeljne funkcije vodenja države. Po mnenju političnih analitikov bodo predčasne volitve tudi izrekanje o tem, kakšno prihodnost si želijo srbski volivci: bližjo Evropski uniji ali pa precejšnjo mednarodno izolacijo. ESLOVENIA CRECE El crecimiento economico de Eslovenia para el ano 2007 fue del 6,1 %. La direccion nacional de cuentas en el depar-tamento de estad^sticas afirmo que esta cifra fue la mas alta registrada en el pa^s luego de la independencia en 1991. El producto bruto se calculo en 33.542 millones de euros, un 10,2% mas alto que en 2006, lo que representa 16.616 euros por habitante (9,6% mas que en 2006). (Pag. 1) PROMESAS DEL DEPORTE Nuestro corresponsal en Eslovenia mantuvo una charla con el esquiador Franci Jerman de Bariloche, que se encontraba junto con Bojan Magister entrenando para participar por primera vez de las competencias en la nieve europea. Ambos fueron a conocer las condiciones en las cuales deben competir y concluyeron que el nivel es mucho mas exigente que en la Argentina. Al mundial de jovenes esquiadores fueron bajo la orbita de la Federacion Argentina de Ski y Andinismo y representaron a la Argentina. Franci proviene de una familia ligada fuertemente a la nieve y proyecta entrenar duro para volver a participar del mundial y luego seguir la carrera de medicina. (Pag. 2) DELEGACIÖN ESLOVENA DE VISITA La embajada de la Republica de Eslovenia informa que del 14 de marzo al 21 de marzo de 2008 estara de visita por la Argentina y el Uruguay una delegacion conformada por dos representantes del Ministerio de relaciones interiores de Eslovenia - sra. Metka Lumbar y sra. Tjaša Škedelj - y una representante de la Oficina de eslovenos por el mundo - sra. Suzana Martinez. En el marco de esta visita, se le informara a la colectividad eslovena en ambos pa^ses sobre los cambios en las leyes para la obtencion de la ciudadan^a eslovena. En los lugares prefijados para los encuentros, las representantes tambien resolveran las dudas sobre los procedimientos de los tramites y tenderan a agilizarlos, con excepcion del tema de la reparacion de las injusticias. Programa de la delegacion: El 15 de marzo de 16 a 19 h. en el Centro esloveno, Ramon Falcon 4158, Cdad. de Bs. As. El 16 de marzo de 16 a 20 h. en la Asociacion Mutual Eslovena Triglav, cita en M. Porcel de Peralta 1458, Bs. As. (Almuerzo a las 13 h.) El 17 de marzo explicaran a las 21 h. en el Centro esloveno de Mendoza; Urquiza 339. De 18 a 20 h. recibiran las dudas sobre los tramites, en la oficina del consul honorario ing. Jože Šmon. El 18 de marzo a las 20 h. se presentaran en el Centro esloveno Bariloche, en 9 de Julio 700. Las dudas seran recibidas en la oficina del consul honorario Roberto Eiletz. El 19 y 20 de marzo la delegacion eslovena estara en la Primera Sociedad Eslovena Transmurana en Montevideo, horario a confirmar. (Pag. 3) JAZZ DE LUJO Desde Eslovenia viene a la Argentina el grupo de jazz vocal Perpetuum Jazzile. Desde su creacion, hace 25 anos, los integrantes del grupo disfrutan de las complejas ar-mon^as y ritmos del jazz. Su primer album lo editaron en 2000 con el nombre Ko boš prišla na Bled (Cuando vengas a Bled). El segundo fue en 2003 Pozabi, da se ti mudi (Olvida que ten^as prisa) y en otono de 2006 presentaron al publico su tercer Cd Čudna noč (Extrana noche). Perpetuum Jazzile esta bajo la direccion de Tomaž Kozlevčar (integrante y productor del popular conjunto New Swing Quartet). Su repertorio representa una atractiva seleccion de jazz vocal y canciones populares, que abarca desde la bossa nova, swing, estilo close harmony, scat singing, funk, gospel y pop. Su estilo de canto es a capella, aunque muchas veces acompanado por reconocidos inter-pretes instrumentales de jazz. Para los amantes del jazz, el grupo realizara tres presentaciones en la Argentina. El jueves 27 de marzo se presentara en el centro esloveno de San Justo a las 21 h. El sabado 29 de marzo hara lo propio en el centro esloveno de San Martin. En tanto que el 1° de abril se presentara en el ND Ateneo (Paraguay 918 - Cdad. Bs. As.) a las 21 h. Las entradas estan en venta en el teatro de lunes a sabado de 12 a 20 o por Ticketek. Invitan la embajada de la republica de Eslovenia y el centro esloveno de San Mart^n. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Lojzka Frančič Berdenova in Gregor Modic. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (54-II) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O