PRIMk ■\\\» r.. iv Al rvO ‘ oKI DNEVNIK Abb paštafenaiV - Cena 35 lir Leta XVI. - St. 293 (4756) TRST, četrtek 8. decembra 1960 Umik enot FLRJ, Z AR in Cejlona iz Konga! l\ i j j ycA7M Lagailla Španiji Uolga razprava o dnevnem redu v V o UZjN ------- Jugoslovanska vlada noče biti soodgovorna za vse tisto, kar se v imenu OZN počenja v Kongu - Na dnevnem redu VS je na prvem mestu poročilo gen. tajnika OZN, na drugem pa sovjetski dokument - Posebna delegacija OZN bo obiskala Kongo, da bi poskušala osvoboditi Lumumbo - Razprava o kolonializmu Atteriški delegat Wads-je Pripomnil, da je Pre(is?dnik Zorin pred-v v* >da se ta točka vnese j.®6’™ red VS, in dejal, . seji ne more pred-i»°Vati, vse dokler traja «Prava o Kongu. Wads- Vi.M je Pri tem obtožil Sola f‘° zvezo> da ie «stori-0da bi ovirala akcijo CdV-?°nsu». Ko je Wads' 2i°raL, i^išnjo soboto ISjj- obtožil Zorina, da je >..™W1 pravice predsednika trav*^’J 'u,Jol:o med razijo 0 sprejetju Mavreta-tišk V je Zorin ame- • *eKa delegata prekinil in ve n da so nj®g°ve i^-iftn iernljive Pred spre- 1- - orn predloga dnevnega J liti0/'?8 ie v tem podprl polj-Hj «re2at Boahan Lewandov-.^rancoski delegat Armand je nato pripomnil, da red ne nosi naslova Wv/8J ,v rePubliki Kongo« je nato pripomnil, da ^ TPfl rto nnai naclnvn A?? da gre za sovjetski » ,ti^ent’ ki Je bil predložen »ost„ ■ ki ni dostojen Var-j*.o i”ega sveta«. Podobno izja-liV, j Podal nato tudi italijau-I.; Ie*egat Egidio Ortona, ki Utilala-- a®ai spremembo for-jH«J:ile dnevnega reda. v ka-jjt.fn?.. nai bi imelo prednost generalnega tajnika !ve,i 0 Položaju v Kongu v s sovjetskim dokumen- I . : 5Alia-.Pa 3e bila razprava ‘iti v *j'’ k> bi se morala v-kžen Političnem odboru, pre-1» v8 zafadi nujnega sestan-(d arnostnega sveta o Kon- l'bhvt.0Iln ko bml?..1 dnevnega reda v se je razpiava u 1« ^^toem svetu nadaljeva |n’ij0!|a_. delegaciji Gvineje in J®w YORK, 7. — Vlade Jugoslavije, ZAR in Cejlo 3jo sklenile umakniti svoje kontingente iz Konga. J a FLRJ je že izročila v tej zvezi posebno spomeni-,, .prieralnemu tajniku OZN, medtem ko je vest o jniku bataljona ZAR objavil kairski dnevnik «A1 A-(Memorandum FLRJ objavljamo posebej op. ur.). C7\?iica v ,da Jugoslavija kot (i »t združenih narodov ne •Worn n?ben način deliti od-st' za to. kar se danes ,8aja sil • su v k°nKU 0b navzočno-Ihjgju Združenih narodov in !k« vi-,j0rl>anov. Jugoslovanki 0r) da je zato sklenila ta ? svd?-0,t'icati iz Leopoldvil- !lvaVole diplomatsko zastop-Wbje svnje pilote in ostalo Sko’ga ie P°slala v v8n*u zahtevo OZN. JugO' Kon„ vlada smatra, da je >kaa ugled in avtorite'a i°v rt„Iache. združenih nar> 1! ašdai bud udarec in ua .btiojtj Juvanje nezakonite ak-|(jih J",'1'1,0 Pripeljale še do 5 'k svV?2 dlc za mir v tem Jl^ eta za OZN in za njen •‘fiju v mednarodnem živ j' ^'"'0vanska vlada poudan kr, se kriza v Kongu ne ) ')'laroa8ni brez opore ne i, ue sile, brez popo) legajo"1 ? Belgijcev, ki z» . kij, Položaje v raznih vo rs|)o'(i,Podjetjih, v upravi, v vv&h °rstVu lil drugih usta eltebni da Je Prvi ln nuJn,> i>H]i' Pogoj za sleherno J1 h.,, :|jo razmer v tej de ?v j^dvzemanje hitrih ukr « a dti,-;”Svoboditev Lumumye i./bta ; klanov vlade, pari* i,; Dol!*?- osebnosti iz javneg* n t>0‘ Cn,ega življenja Kon 't vlod miS'jeuju jugoslovao- jejo, da se nadaljuje tuja intervencija v Kongu, da se nt samo onemogoča delo zakonite vlade in parlamenta, temveč da se mirno gleda na_ delovanje uzurpatorskega režima Mobutuja, ki zapira in ogroža življenje vodilnih osebnost« Konga. »Ob navzočnosti in pod okriljem čet OZN je v Kongu popolnoma spremenjen ustavni in politični položaj«, ugotavlja jugoslovanska vlada. »Medtem so posebno vlogo odigrale oborožene skupine pod vodstvom Mobutuja, ki kršijo de-mokratične pravice, izganjajo diplomatska zastopstva držav, ki so brez pridržkov poslale svoje čete „v Kongo za zaščito njegove neodvisnosti in celovitosti, napadajo osebje in lastnino OZN in se, kot kaže, da likvidirajo ............................... Rešitev vprašanja krajevnih uprav in trdnost Fanfanijeve vlade Krščanska demokracija pred odločitvijo ki bi utegnila^povzročiti Na zasedanju vodstva PSI Nenni pozval PSDI in PRI, naj se upreta izsiljevanju KD - Vladni zakonski predlog o šestmesečnem podaljšanju veljavnosti sedanjega zakona o filmski cenzuri pripravljajo, zrane voditelje poiuicnegg 111 nacionalnega življenja Konga«. (Od našega dopisnika) RIM 7 — Upravne volitve preteklega 6. novembra, oziroma njih rezultati, so postavili na dnevni red vprašanje sodelovanja med Krščansko demokracijo in socialisti. To vprašanje je sicer obstajalo že prej in predsednik republike je že preteklo pomlad skušal sestaviti vlado ki naj bi mogla računati s posredno podporo socialistov 9 je ta njegov poskus naletel takrat na odpor desničarskih krogov KD, katoliške akcije in visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Spričo dejstva, da so se socialdemokrati in republikanci uprli dotedanjim cen-.trjstičnira vladnim koalicir jam z liberalci in bili dejansko v opoaioiji, se je KD odločila za enobarvno u-pravno vlado s Tambroni-jem, ki je zaradi podpore fašistov povzročila val ?pro-testov in številne tragične dogodke v raznih mestih, kar je prisililo KD, da je Tambronija odslovila in zopet poklicala Fanfanija. Fanfaoi je sestavil vlado de-mokristjanske enotnosti, ki so jo podpirali socialdemokrati, republikanci ip liberalci,, nasprotovali pa ji niso niti socialisti niti monarhisti. Ta vlada bi morala, imeti prehoden značaj: poskrbeti bi morala ^a odobritev državnih proračunov in razpiskti 'šplcšne upravne volitve, nakar naj bi ugotovili možnost: za sestavo nove; vla« de, v kateri naj bi sodelovali neposredno tudi socialdemokrati io republikanci na podlagi določenega programa gospodarskih in šocnilitih reform, ki jih ni moč več odložili. Državne proračune so odobri- li, upravne volitve so se vršile, vendar se je izkazalo, da KD trenutno ne vidi nobene možnosti za sestavo vlade, ki bi bila drugačna od sedanje enobarvne vlade KD. In tako je nastal paradoks: o usodi sedanje vlade odločajo prav tisti liberalci, ki bi se jih radi znebili tako socialdemokrati, kot republikanci, pa tudi sedanje vodstvo KD, ki je neštetokrat izjavilo, da KD v desno ne mo-re. Toda liberalcev se ni moč znebiti, ne da bi se hkrati odločili za sodelovanje s socialisti. Za tako sodelovanje pa je KD danes še nesposobna, ker še ni premagala notranjin protislovij in ker ni v stanju osvoboditi se pritiska konservativnih sil in protiustavnega pritiska cerkvene in verske hierarhije. Zato KD teži za tem, da bi sedanjo Fanfanijevo vlado, ob podpori socialdemokratov, republikancev in liberalcev podaljšali v nedogled, v pričakovanju »boljših časov*. Za tako rčšitev so brez pomislekov seveda tudi liberalci, pa tudi sc- ■itiiiiiinniiniiiiiiHiMimiinmiiiimiiiiiiiiiiinii Umik ameriških iz Karibskega Sestanek Kennedy-Hanimarskjoeld - Nov tajnik za notranje zadeve - 19 držav ne bo prejemalo več ameriške pomoči S ajjde je skrajni čas, da »»• ? *1 v 3 v '2 da se delovanje », Kon„°ngu usmeri tako, aa ---------------- in sklepi Varnostneg« generalne skupščin- . Vrn« na pot ustav n Je in,°Poinega likvidiranja V* in c’ie’ obnavljanj« i,, neori2altonilosti in ohrunit-, vitc»?‘8P-08,i. enotnosti in kUSo*i3li Kor-Ša-i n‘CV?naka vlada ugotav-. ssir« da Je Jugoslavija it .b?U 8a začetka krize v t d?°sl Je.Jugoslavija ž- , ; z globokim zanim«- li'f8zV(,iZas*tl'blienostjo sledi- »l in n Položaja v tej de ti, »osi°p,?zaijala na negativ ®6ov utce neizpolnjevanja tJjtau arnos:nega sveta ,n v>vad® skupščire OZN. Ju-iiNla 8 vluda *e je za-©8li : Za rešitev krize v Je n;,?, daln na razpolago Je n > tehnike in drugo ilSlinv na »■‘OvpjT. zahtevo OZN, toda V8 inf dog?d'ti in objek- *kle acije potrjujejo. Pl OZN ne spoštu- WASHINGTON, 7. — Pred« stavnik Bele hiše je danes izjavil, da »so površinske ladje 'in letalske enote«, ki jih ja ameriška vlada poslala v Karibsko morje »zaradi zaščito Gvatemale in Nikarague pred intervencijo komunistov«, pre. jele ukaz. naj se vrnejo k • svojim normalnim operaci« jam«. Predstavnik je dodal, da sta vladi obeh omenjenih držav obvestili ZDA, da je »potreba, ki ju je prisilila, da a.) zaprosile za ameriške enote, sedaj prenehala obstajati« Novi predsednik ZDA John Kennedy je povabil na kosilo generalnega tajnika OZN Doga Hammarskjoelda v hotelu «Carlyle», kjer stanuje. Ken-nedy je danes imenoval novega tajnika za notranje zadev«, demokratičnega poslanca »z Arizone, Stevvarda Udalla.Ste. ward Udall je star 40 let, je član kongresa od leta 19f njegov oče je bil sodnik, sam pa je solastnik neke dru: be v Arizoni. Kennedy je i javil da bo Udall prinesi »rove ideje in nov polet p izvajanju važne naloge razv ja obširnih prirodnih bogastev v državi« ter je za to uglfc rien strokovnjak. . Medtem pa se živahno komentira sklep državnega d«, partmaja o izključitvi 18 dr- žav iz seznama tistih, ki prejemajo naročila, ki jih kredi- tira ICA (International Coope. ration Administration). Te države spadajo med najbolj industrijsko razvite in najnaprednejše na Zahodu. Trdi se, da gre za začasni kompromis ameriške politike svobodne izmenjave, ki ga narekuje nujnost obrambe dolarja in za zmanjšanje primanjkljaja v mednarodni plačilni bilanci ZDA. Kljub temu pa učinek ne bo velik: od 870 milijonov dolarjev naročil, ki jih letos finansira ICA, so potrošili okrog 3f0 milijonov dolarjev za ZDA, 520 pa v inozemstvu io od teh 400 milijonov v 19 omenjenih državah. Toda nikakor ne bodo mogli prihraniti teh 400 milijonov, tako da bi se to poznalo pri plačilni bilanci, ker bodo omenjane države našle način, da se bodo- vsaj delno Izognile posledicam ameriških ukrepov. Celo aami finančni krogi ameriške vlade so mnenja, da bo prihranek dosegel komaj 200 milijonov dolarjev, kar pa Je tudi nekaj. Za letos se namreč predvideva primanjkljaj štirih milijard dolarjev, kljub povečanju izvoza blaga. Tudi zlate rezerve ZDA so se zmanjšale prvič v dvajsetih letih, tako da znašajo manj kot 18 mili-jrrd dolarjev. Drugi razlog za ameriški ukrep, ki ga ameriška vlada pred enim letom ni hotela sprejeti pa je v tem, da hoče povedati vlada ZDA, ki je po vojni potrosila za industrijsko obnovo raznih držav več deset milijard dolarje«, da je prišel čas, ko morajo te države prevzeti m.se precejšnji del finansiranja pomoči tistim državam, ki so jo potrebne, namesto da pričakujejo finansiranje svojega izvoza od ZDA. Skupina 82 znanih ameriških iindikalnih predstavnikov, p-satelj'ev in verskih osebnosti, ao podpisali izjavo, v kateri se poziva ameriška vlada, naj podpre predlog o plebiscitu v Alžiriji ki bi bil pod nadzorstvom OZN. Ta izjava pravi med drugim: »Novo odlaganje bi pomenilo vmešavanje Francije in pobudnikov resolucije. Ce bi pa ravnali kot prijatelji, tako do Francije kakor tuli do ostalih afriških narodov, ki podpirajo neodvisnost Alžirije, bi ZDA mogle igrati veliko in konstruktivno vlogo. Med podpisniki izjave so sindikalni eksponenti Walter Ruter in F. Randolph, pisatelj Conrad A' ken, Rex Stout Ehil in teolog Reinhold Niebucher. cialdemokrati jn republikanci ji ne nasprotujejo, ker so mnenja, da v sedanjem položaju ni drugega izhoda in da je treba storiti vse. da ne bi prišlo do nove vladne krize, ki bi pomenila skok v neznano. Vendar pa imamo tu krajevne u-prave. kjer je treba sestaviti nove občinske in pokrajinske upravne odbore. Glede tega vprašanja se socialdemokrati in republikanci potegujejo za sestavo odborov levega centra od KD do PSI, brez liberalcev, zlasti v vseh tistih primerih (in tu gre za nekatera med največjimi italijansikimi mesti, n. pr. Rim, Milan, Firence, Genova, Benetke itd.), kjer ni moč sestaviti krajevnih uprav brez socialistov. Liberalci > a so odločno proti taki rešitvi. Zaradi tega KD niha in cinca: ker potrebuje socialdemokrate in republikance, jim bo pač morala ustreči v nekaterih primerih; ker pa hkrati potrebuje tudi liberalce, mora ustreči tudi njim. Seveda bi to u-tegnil biti le račun brez krčmarja, ker je tak kompromis odvisen predvsem od stališča socialistov. Na današnjem zasedanju vodstva PSI je Nenni poudaril, da se mora KD izjasniti, če namerava v desne, če namerava sestaviti manjšinske upravne odbore ali če namerava napraviti korak naprej in ustvariti nekaj novega kakor je izjavljala v preteklih tednih. Ce pomislimo na to, kar se dogaja na Siciliji, kjer je KD podprla vlado Majorane, ki se vzdrzuje s fašističnimi glasovi, potem ni dvoma, da to predstavlja hud udarec za vse one, ki so pričakovali, da bo KD sprejela neko načelno odločitev glede upravnih odborov. Ce bomo v velikih mestih in v vseh občinah, kjer je sestava upravnih odborov težavna, imeli komisarske uprave, in če morejo fašisti sedeti v deželni vladi na Siciliji, odgovornost za to pade na KD — pribija Nenni in ponovno poziva socialdemokrate in republikance, naj s , svoje strani store svojo dolžnost, Na zasedanju poslanske zbornice so bila na dnevnem redu razna vprašanja in interpelacije, med katerimi je zlasti zanimiva interpelacija poslanca Barbierija (KPI) v zvezi s trgovsko dejavnostjo, ki jo vrše katoliške organizacije in nekateri župniki. Državni podtajnik za turizem in prireditve Hefter je dejal, da manjkajo statistični podatki o trgovski dejavnosti verskih organizacij, vendar pa je zanikal, da bi župnišča razpolagala s 15.000 dvoranami za kinematografske predstave kakor je to zatrjeval Bar-bieri — in dejal, da jih je bilo v januarju letos okrog 3.000, da pa ne uživajo nobenih posebnih davčnih olajšav V teh dvoranah predvajajo le filme, ki jih odobri cerkvena oblast, v glavnem le ob nedeljah in praznikih, ne več kot trikrat v tednu. Glede značaja take dejavnosti verskih organizacij je Hefler za trjeval, da ne gre pri tem nikoli za pridobitne namene; v primerih, ko gre za pridobitni značaj podobnih dejav-nosti, pa da so podvržene enakim obveznostim kot vsa ka druga trgovska dejavnost. V senatu je minister za javna dela Zaccagnini odgovoril na tri interpelacije v zvezi z vprašanjem izliva reke Pad, kjer prihaja vsako leto do poplav večjega ali manjšega obsega. Priznal je, da smo pred tem vprašanjem brez moči in da se resno pečajo z mislijo, da bi povsem opustili celotno področje, ker se tla pogrezajo povprečno 15 centimetrov na leto, v nekaterih krajih pa celo 40 centimetrov na leto. To pogrezanje pospešuje ali baje celo neposredno povzroča črpanje ze. meljskega plina. Na popoldanskem zasedanju so med drugim začeli z diskusijo o zakonskem predlogu, ki predvideva, da se veljavnost sedanjega zakona o filmski proizvodnji podaljša do 30. junija prihodnjega leta, kr« baje ni časa za odobritev novega zakona o filmski cenzuri. Sedanji zakon namreč zapade z 31. decembrom letos. Diskusijo o tem predlogu bo-ao nadaljevali prihodnji po nedeljek. A. P. Nov delegat FLRJ pri OZN BEOGRAD, 7. — Za novega stalnega delegata Jugoslavije v OZN je bil imenovan veleposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Miša Favičevič. Dosedanji stalni zastopnik Jugoslavije v OZN Dobrivoje Vidič se vrača na PARIZ, 7. — Jutri se bo sestal ministrski svet na izredno zasedanje, o katerem piše pariški tisk, da bo zelo pomembno in ki bo pripravljalnega značaja pred odhodom generala de Gaulla v Alžir. Ministri bodo določili dokončni datum referenduma, ki bo skoraj gotovo 3. januarja in točno določili besedilo vprašanja, katero bodo zastavili volivcem ob začasni ureditvi Alžirije in pravici alžirskega prebivalstva do samoodločbe. Potrjuje se, da bodo morali odgovoriti na eno samo vprašanje, ki se bo glasilo približno takole: «Se strinjate, da odloči alžirsko prebivalstvo svobodno o svoji usodi in v pričakovanju na to, da se javna oblast v Alžiriji začasno uredi v skladu z vladnim zakonskim načrtom. Vsi francoski državljani vključno oni, ki prebivajo na prekomorskih področjih, bodo prejeli uradno dokumentacijo glede referenduma in bodo i-meli pravico glasovanja. Pet ali šest velikih strank, katerih seznam bo določil ustavni svet, pa bo pooblaščenih, da se poslužijo radia za njihovo kampanjo, medtem ko je bilo 1958. leta pooblaščenih okoli 20 strank. Volilna kampanja se bo pričela 19. decembra, še prej pa bo govoril, verjetno v petek 16. decembra, de« Gaulle. Nič točnega se ne ve glede programa prvega dneva de Gaullovega obiska v Alžiru. Znano je samo, da bo general de Gaulle odpotoval iz Pariza z letalom v Tlemcen preko Orana in nato s helikopterjem v Ain - Temouchent ter da bo prenočeval v Olem-cenu. Uradno so potrdili, da bo de Gaulle v Alžiru od 9. do 14. in da se bo ustavil tudi v nekaterih večjih mestih : v Alžiru, Oranu in Co-stantini. V narodni skupščini se je pričela dolgotrajna debata o zakonskem načrtu o referendumu, med katero je uvodoma izjavil ministrski predsednik Debre, da zakonski osnutek še ni določen, ker je vlada hotela prej poslušati mnenje skupščine, tako da bo lahko upoštevala pripombe in priporočila. Vendar pa skupščina ne bo v ničemer glasovala. Predvideva se, da se bo debata zavlekla do jutrišnjih zgodnjih ur, ker se je vpisalo kar 67 govornikov. Debre je v bistvu ponovil znana stališča, da je bistveni pogoj za samoodločbo obnovitev varnosti in miru v Alžiru. Dodal pa je, da je Francija pripravljena na razgovore z vsemi alžirskimi skupinami, vključno z »uporniki«, toda pod pogojem, da »se z zasedami in napadi preneha*. Izjavil je, da naj zakon o alžirski politiki, ki ga bo de Gaulle predložil na referendumu, zasleduje dva cilja: svečano proglasitev načela samoodločbe, brž ko bo varnost v Alžiriji ponovno zagotovljena; med tem časom pa je treba urediti decentralizacijo javne oblasti. Dejal je tudi, da bodo francoske oblasti, ko se bo izvajala samoodločba, zagotovile javni red in bodo nadzorovale glasovanja. Pojasnil je, da ni mogoče določiti datuma in drugih podrobnosti o glasovanju za samoodločbo, dokler ne bo obnovljen mir in ne bo minil čas, da se strasti poležejo. Glede novih lokalnih uprav v Alžiriji pa je Debre dejal, da bodo temeljile na treh načelih: 1. Obstajali bodo al- žirski organizmi, ki bodo odločali in upravljali celotno področje, kot tudi drugi organizmi za posamezna področja, ki pa ne bodo okrnili suverenosti republike. 2. Zagotoviti je treba obstoj skupnosti in njihovo sodelovanje pri skupni upravi alžirskih vprašanj. 3. Urediti je treba sodelovanje med prebivalci Francije in Alžirije s skupnimi odločilnimi organizmi za področja, kjer pomaga Francija Alžiriji. Skrajna desnica je večkrat prekinila Debrejeva izvajanja, medtem ko so poslanci UNR in MRP govor pozdravili, neodvisni, socialisti in komunisti pa so molčali. Iz Madrida se je vrnil odv. Tixier Vignancourt, ki je bil pooblaščen od vseh odvetnikov obrambe, da prepriča La- Pierre Lagaillarde, fotografiran pred dnevi, ko ga je francosko vojaško sodišče izpustilo ra svobodo. Toda junaka ni več na »procesu barikada, ker je raje pobegnil v Španijo. Svoji k svojim gaillarda, da naj se predsta vi pred vojaškim sodiščem, kjer se vrši proces o krvavem uporu v Alžiriji v januarju. Odvetnik je med današnjo razpravo izjavil, da so ga v Španiji zelo lepo sprejeli, mimo grede počastil Petaina in nato dejal, da se je v Madridu sestal z Lagaillar-dom ter dejal, da Lagaillarde ni zapustil Francije samovoljno. Dodal je, da bo v prihodnjih dneh podrobno pojasnil, zakaj je Lagaillarde tako postopal. Ta izjava je lan, bivši poveljnik francoskih oboroženih sil v Alžiriji. Znano je, da se je že pred časom general Salan priključil skrajno desničarskim alžirskim predstavnikom in da nasprotuje generalu de Gaul-lu, tako da so mu celo prepovedali povratek v Alžir. Politični opazovalci v Franciji pravijo, da vse kaže, da je general Salan načelnik organizacije, ki je ukazala La-gaillardu in drugim, da naj zbeže v Španijo. Sprašujejo se tudi, kdo vse sodeluje v tej organizaciji in če se organizacija pripravlja, da bi napravila neke vrste vlade v Alžiriji. Izjava Tixier Vignan-courta, da bo čez nekaj dni vse pojasnil, daje misliti o možnosti, da namerava ta organizacija odkrito nastopiti med obiskom generala Charlesa de Gaulla v Alžiru. Posebna parlamentarna komisija, ki je bila pooblaščena, da razpravlja o odvzemu poslanske nedotakljivosti Pier-ru Lagaillardu, se je soglasno izrazila v prid te zahteve, ki jo je predložila vlada. Nacionalna skupščina je z 242 glasovi proti 21 nato odvzela Lagaillardu poslansko nedotakljivost. V začetku današnjega procesa o »barikadah« je odvetnik Gallot sporočil, da ne bo več zagovarjal Lagaillaida. V bližini španske meje pri Tarbesu so aretirali Fernan-da Ferala, bivšega predsednika alžirske organizacije »pomoč in zaščita«, ki je prav tako obtožen na procesu o »barikadah«. Feral se je zatekel v neki samostan, kjer naj bi ga patri prepričali, da se je javil orožnikom. Trije Alžirci so bili včeraj zvečer hudo ranjeni med napadom, do katerega je prišlo v mestu Bethune v Severni Franciji. V Ouledu blizu Bat- povzročila številne komentar- ne (Vzhodna Alžirija) pa so je, zlasti v zvezi s tem, ker I likvidirali muslimanskega žu-je v Španiji tudi general Sa-1 pana- »iiiiMiiiiiHiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinnitiiuiiimiiiiiiiimniiiiimiiiiiiiinniiiiiiiliiilhim Nikita Hruščev zbolel Zaradi gripe je ie pet dni v postelji Zborovanje na iast kitajske delegacije MOSKVA, 7. — Prvi podpredsednik vlade Anastazij Mikojan je izjavil, da je Hruščev zbolel in da ima gripo. T;> izjavo je dal Mikojan na sprejemu v čast kitajski delegaciji. »Tovariš Hruščev je naročil, naj nazdravim velikemu in neomajnemu kitajsko-sovjetskemu prijateljstvu in tovarišem Mau, Liu in Cuen-laju«, je dejal Mikojan in nato izvršil njegovo željo. Govori se, da je Hruščev bolan že pet dni, toda njegovo stanje ne povzroča zaskrbljenosti. Zadnjič se je pojavil v javnosti v petek zvečer na predstavi kubanskega baleta Vest o bolezni Hruščeva je potrdil tudi ameriški industri-jec Eaton, ki je pred svojim odhodom iz Moskve izjavil tudi, da se ameriška rezerva zlata vedno bolj manjša «bolj kot smo mislili, in če bi se tako nadaljevalo, bomo zaprosili Sovjetsko zvezo v tej ali drugi obliki, naj to rezervo vzpostavi.* Eaton je sodeloval na sestanku «Pugvash» o razorožitvi in o mednarodni var- nov položaj v Jugoslavijo. ................................................. Upor vzhodne pokrajine Konga Ameriški senatorji pri poveljniku čet OZN ■ Kennedyjev brat pri Kasavubuju LEOPOLDVILLE, 7. — Po vesteh, ki prihajajo iz Konga, kaže, da se je polkovniku Mo-butuju in predsedniku Kasavubuju uprla vsa vzhodna pokrajina Konga. Polkovnik Mo-butu je z letali poslal tja takoj okrog 150 vojakov, s katerimi je odpotoval tudi načelnik glavnega štaba kongo-ške vojske. Pristali so v Co-quielthvillu, glavnem mestu te pokrajine, od koder bodo morali vojaki na podlagi ukaza, ki so ga prejeli, odpotovati v smeri Bumbe na meji med ekvatorialno in vzhodno pokrajino. Voditelji vzhodne pokrajine so se baje izrekli za Lumumbo. ki ga Mobutu drži zaprtega. Bumba pa je hkrati rojstno mesto Mobutuja. Tam so egiptovski vojaki v sklopu čet OZN. Sporočili so, da je prišlo do spopadov med Mobutujevimi in Lumum-bovimi pristaši. Baje je nekaj mrtvih, po drugi strani pa je kongoški komisar za informacije Bolera izjavil, da se v Stanleyvillu vsako noč dogajajo nekake grozote. Dodal je, da general Lundula plačuje svoje vojake z denarjem iz Moskve in da so vojaki glavnega mesta vzhodne pokra 'line pod terorjem. Potem je poskušal zmanjšati pomen izjave o neodvisnosti te pokrajine, za katero je dejal, da je «na papirju*. Bolera je grajal go. Končno je izjavil, da bo! Končno se je zvedelo, da so mobiliziral ljudstvo proti Bel-1 so trije ameriški senatorji gijcem, ki podpirajo separatiste v Katangi. Po drugi strani pa kroži govorica, da so čete, ki so v premiku iz vzhodne pokrajine v smeri ekvatorialne pokrajine morda vojaki, ki so Mobutu-jevi pristaši, in sicer peti bataljon skupine tretje armade, ki je bil razporejen v Stan-leyvillu prejšnji teden. Ta bataljon sestavljajo vojaki pretežno iz ekvatorialne pokrajine in bi se baje hotel vrniti v Ccquielthville, toda polici ja ki je naklonjena Lumum-bi, jih namerava razorožiti. Zastopniki OZN so zvedeli iz Stanleyvilla, da je francoskemu konzulu v tem mestu u-spelo doseči osvoboditev vseh civilistov, ki so bili zaprti med «kontrolo istovetnosti*, ki je bila izvršena prejšnji teden. Zvedelo se je tudi, de je OZN prenehala s straže-njem okrog sedežev predsednika Kasavubuja in pokrajinskega predsednika Kamitatu-ja. ker OZN v Kongu ni prejela zahtevanega opravičila, r.iti obljube, da se kraja avtomobilov OZN in aretacije n-sebja OZN ne bodo ponavljale. Doslej namreč 30 avtomobilov OZN kongoška vojska ši- ni vrnila, čeprav jih j« zaplenila že pred dvema tedno- «tuje sile*, ki bi hotele prisi-lma ob priliki spopada pred liti Belgijo, naj prizna Katan-1 veleposlaništvom Gane Church, Mcee in Mos, vsi pri padniki demokratske stranke, danes razgovarjali s posebnim predstavnikom OZN v Kongu, Indijcem Raješvarom Duja lom, ki jim je poročal o ono-racijah OZN v Kongu. O vojaškem položaju jia je senatorjem poročal vojaški svetovalec generalnega tajnika OZN, general Inderjid Rikhye Tudi Kennedyjev brat, Ted Kennedy, je v skupini podkomisije ameriškega senata, ki je odšla v Kongo. Danes bo podkomisijo sprejel Kasavu-bu. Končno se je zvedelo, da so v glavnem mestu Katange. F-lisabethvillu, zaplenili komunistične propagandne letake, ki so baje iz Vzhodne Nemč' je Ni znano, komu so nama njeni, vsekakor pa je preisKa-va v teku. Iz Bruslja poročajo, da je bivši poveljnik kungoške vojske general Emile Janssen kaznovan s 14-dnevnim hišnim zaporom, ker je objavil v bruseljskem tisku spomenico, v kateri Je ostro kritiziral politiko belgijske vlade pred, med ter j>o uporu «javne sile* ter branil svoje ravnanje in od vlade zahteval rehabilitacijo. Janssens trdi, da bi morala belgijska oblast s pomočjo dveh ali treh oklepnih avtomobilov s posadko belih zatreti upor kongoških čet. nosti. Dodal je: «V ZDA vlada lažja kriza, toda z novo demokratično upravo se bo to popravilo.* V moskovski športni palači je bilo na čast kitajsko - sovjetskemu prijateljstvu zborovanje, ki ga je organizirala delegacija KP Kitajske. Navzočih je bilo okrog deset tisoč ljudi. Govoril je predsednik vrhovnega sovjeta Brežnjev o bratskem prijateljstvu med obema državama. Sledil mu je kitajski predsednik Liušaoči, ki je poudaril, da kitajsko ljudstvo odločno podpira sovjetsko politiko miroljubne koesistence. Izjavil je, da se je danes moč izogniti vojni, toda narodi morajo v ta namen ustvariti e-notno fronto. Zahodni dopisniki poudarjajo, da je bil zborovanju dan tako močan poudarek kot še nikoli doslej. Hruščev zaradi bolezni ni bil navzoč. #»------- Zamčevski pri Titu BEOGRAD, 7. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na poslovilen obisk dosedanjega sovjetskega veleposlanika Zamčevskega s soprogo. Sovjetski veleposlanik odhaja iz Beograda po triletnem bivanju v Jugoslaviji. V diplomatskih krogih v Beogradu ne izključujejo možnosti, da je predsednik re. publike maršal Tito ob tej priložnosti izrazil svoje ogorčenje zaradi novega napada komunističnih partij, med dru. gimi tudi Sovjetske zveze, v najnovejši moskovski deklara. ciji, na Jugoslavijo. V jugoslovanskih krogih ni bilo doslej nobenega odgovora na omenjene napade. Agencija Tanjug je v kratkem izvlečku deklaracije med drugim samo ugotovila, da se v deklaraciji ponavljajo znani napadi na Jugoslavijo. Segregacija mešancev v Južni Afriki PRETORIA, 7. — Južnoafriški predsednik vlade Verwoed je izjavil, da bodo od sedaj dalje tudi mešanci živeli povsem ločeno od belcev in črncev. Mešancev je okrog poldrugi milijon, medtem ko je belcev 3 milijone, črncev pa 10 milijonov. Mešanci žive v glavnem na področju Rtiča Dobre nade. Dobili bodo uprav, no avtonomijo, ne bodo pa se smeli mešati z belokožnim prebivalstvom niti bodo imeli svoje predstavnike v parlamentu. —«'<(»——— BRASILIA, 7. — v krogih brazilskega zunanjega ministr-stva se je izvedelo, da bo Fi-de! ^astro obiskal BraziUI* 13. t. m. 8. decembra 1960 -------------«f — Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.2, najnižj® 12.8, ob 19. u-T| 12.8, zračni tlak 999.4 se dviga, I veter 22 km jugozahodnik, vlage 88 odst., padavine 9.2 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 144 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, CETKTEK, 8. decembra Brezm. spoč. D. M. Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.48. Luna vzide ob 21.21 in zatone ob 10.59 Jutri, PETEK, 9. decembra Valerija l/čeraf na prohnraturi tržaškega sodišča Ponovna kršitev čl. 5 posebnega statuta in potrditev ustavnosti fašističnega paragrafa Preiskovalni sodnik jo ugotovil - v nasprotja z ravnanjem pred petimi leti • pomanjkanje »zakonodajnega akta« za izvajanje posebnega statuta * Skrajni čas je, da v Kirnu zares naglo poskrbijo za ustrezne zakonske predpise kot so pred vsem svetom ponovno obljubili med Popovičevim obiskom Naši čitatelji se prav goto- I mu dnevniku. Sodnik je tako-vo še spominjajo sodne raz- j le obrazložil — na precej za- prave proti odgovornemu u-redniku našega dnevnika pred tržaškim kazenskim sodiščem zaradi tožbe poslanca fašistične MSI Gefter-Wondricha, ki se je čutil užaljenega, ker smo zapisali, da «ni bil le navaden fašist«, temveč »fašistični liie-rarh, ki je najtesneje sodeloval z nacističnimi okupatorji:» itd. itd. Na omenjeni razpravi, ki je bila 26'. 9. t.l. «po naglem postopku«, je sodišče sklenilo, da se spisi vrnejo državnemu prokuratorju zaradi rednega postopka. Redni postopek se je začel včeraj z zasliševanjem odg. u-redmka »Primorskega dnevnika« pred preiskovalnim sodnikom tržaškega civilnega in kazenskega sodišča. Odg. ured-r.ik je tudi na tem zaslišanju zahteval, naj mu sodišče izroči slovenski prevod obtožnice in poskrbi za tolmača na podlagi člena 5 posebnega statuta londonskega memoranduma in v skladu s čl. 3 in 6 republiške ustave. Dodal je še zahtevo, naj preiskovalni sodnik postopek prekine, če je mnenja, da njegova zahteva krši člen 137 zaKona o kazenskem postopku, in spise pošlje ustavnemu sodišču, ker je očitno, da je čl. 137 (ki predvideva celo kazen za vsakogar, ki se pred sodiščem ne poslužuje italijanščine, čeprav jo obvlada) v očitnem protislovju z omenjenima členoma 3 in 6 ustave. Končno je poudaril, da mu je drugi preiskovalni sodnik na podobno zahtevo pred petimi leti med neko drugo sodno razpravo že izročil prevod obiožnice in poskrbel tudi za prevajalca. Toda včeraj ni bilo tako kot leta 1955! Preiskovalni sodnik je obe zahtevi zavrnil tako kot je to storil že njegov kolega 11. novembra letos, ko je zavrnil podobno zahtevo v primeru reke civilne tožbe proti naše- pleten način — svoj odlok, ki predstavlja ponovno kršitev ustavnih določb in določb posebnega statuta: Po sodnikovem mnenju je «položaj i.otranje ureditve v odnosu do mednarodnega prava» položaj eneodvisne ureditven. Dalje: «mednarodna norma, ki ustvarja za državo obveznost, da se na določen način vključi v notranjo ureditev, je za to ureditev nepomembna in se zato ta ureditev avtomatično ne spremeni tako, kot je potrebno, da bi se mogla mednarodna norma izvajati*. «Kar pa zadeva določbo čl. 5 omenjenega «Memo-randuma« — je dobesedno rečeno v sodnikovi odločbi —■ bi se moral prilagoditi za potrebe notranje ureditve — v skladu z rednimi postopki, ki so lastni italijanski ureditvi — z zakonodajnim aktom, ki bi vzporedno izražal določbe vključene v notranjo ureditev ali določil tiste, ki jih je treba razveljaviti.» «Ker takega akta ni bilo, je očitno, da se zadevna določba mednarodnega prava tu ne more izvajati.« Ce bi bilo temu res tako, kot trdi preiskovalni sodnik, se samo po sebi postavlja vprašanje: Zakaj tega preiskovalni sodnik v istem uradu državne prokurature ni ugotovil že pred petimi leti, ko je brez omenjenega »zakonodajnega akta« mednarodno določbo, ki se ji pravi člen 5 Posebnega statuta, dejansko izvajal? Kako to, da je sedaj lahko ravnal v skladu ne le s Posebnim statutom, temveč tudi v skladu z ustavo? Saj še vedno obstaja celo posebna okrožnica gen. vladnega komisarja, ki je hkati nosilec zakonodajne oblasti na Tržaškem ozemlju, okrožnica, v kateri je jasno rečeno, da se morajo vse določbe memoranduma v celoti izvajati! Ce pa so že nena- »tfiMMiiiiiiiiiiiiiMiniitiiiiiiifniiiiiiiiiiiininiiiiiiiitiitiiiiiiiiiMiMiiiitiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiniilii Kako je s slovenskimi napisi na slovenskih šolah? Tudi vprašanje pomožnega osebja, ki ne zna slovenščine, je treba čim prej rešiti 2e pred zaključkom lanskega šolskega leta smo pisali o raznih pomanjkljivostih in ne. všečnostih na slovenskih šolah, ki bi jih pristojne oblasti prav lahko odpravile, le če bi imele malo dobre volje. Glede nekaterih zadev so tudi posredovali naši predstavniki in so jim obljubili, da bo z novim šolskim letom stvar ugodno rešena. Toda, kljub pritožbam in obljubam, smo še vedno tam, kjer smo bili prej. Čeprav smo o vseh teh zadevah že pisali, moramo spet ponoviti; saj pravi stari latin. ski pregovor: «Repetita ju- vant«. Predvsem naj omenimo napise na slovenskih šolah. Pogledali smo po mestu, toda ni. kjer nismo še zapazili kakšnega napisa. Slpvenske šole, od klasične in realne gimnazije, pa do osnovnih šol in otroških vrtcev, se morajo še vedno sramežljivo skrivati, da ne zbadajo v občutljive oči šovinistov. Ko smo pred nekaj dnevi govorili z nekim inozemskim novinarjem in smo omenili tudi to »značilnost« slovenskih šol v Trstu, nam skoraj ni hotel verjeti; pa smo mu pokazali šolo v Ul. Lazzaretto Vecchio in šolo pri Sv. Ivanu. Sam ni mogel verjeti svojim očem in je le PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV, FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 V. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst ponavljal: «Wie so? Warum? Das ist ja, unmoglich,« (Kako to? Zakaj? To je vendar nemogoče). Prav tako ni mogel verjeti, da imamo na nekaterih slovenskih šolah pomožno osebje, ki sploh ne pozna slovenščine, to je jezika učencev, s katerim ima o-pravka pri svojem delu. Res neverjetno. Kdor ne po. zna tukajšnjih razmer, se mu take stvari zdijo nemogoče. Ponavljamo: «Lahko bi uredili z drobcem dobre volje.« Za napise na šolah in za namestitev slovenskega pomožnega osebja na slovenskih šolah res niso potrebni mednarodni sporazumi in ni treba čakati, da bo parlament odobril zakon o slovenskem šolstvu. Hude posledice nerodnega padca Sinoči so sprejeli na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo 81-letnega Ermenegil-da Tabarada od Spodnje Magdalene 1807. Tabarado, ki je slep, je šel sinoči po Trgu Val-maura, pa se mu je verjetno spodrsnilo na mokri cesti in je tako nerodno padel, da ai ja verjetno zlomil tilnik. Ko >a ga sprejeli v bolnišnico ni mogel povedati, kako ae je ponesrečil, ker je bil še v nezavesti. dema ugotovili, da je tak »zakonodajni akt« res tako nujno potreben, potem so zakonodajalci v Trstu in v Rimu imeli več kot pet let časa, da zanj poskrbijo. Za tako malomarnost J— namerno ali ne — nikakor ni kriv noben pripadnik slovenske narodne skup-rosti, katere osnovna pravica do uporabe materinega jezika st sedaj tako grobo krši. Oglejmo si še sodnikove razloge za zavrnitev zahteve, naj se postavi pred ustavno sodišče tudi protiustavnost čl. 137 zakona o kazenskem postopku ker je v nasprotju s čl. 3 in 6 ustave. Tu sodnik kar na kratko zanika predvsem možnost sklicevanja na čl. 3, ki proglaša enakost pred zakonom vseh državljanov ne glede na spol, raso, jezik itd. in da «to načelo ne pride v poštev v zadevnem predmetu«. Zakaj ne spada, tega sodnikova obrazložitev ne pove! Vprašamo se le: Ali je italijanski državljan slovenske narodnosti, ki se ne sme izražati pred sodiščem v svojem materinem jeziku enakopraven z italijanskim državljanom italijanske narodnosti, ki se v svojem materinem jeziku lahko izraža? Odgovor na to vprašanje je na dlani! Glede čl. 6 ustave pa je sodnik mnenja, da sicer predpisuje zakonsko zaščito jezikovnih manjšin, toda ta člen «ne določa tudi obsega te zaščite: ki je konkretno lahko tudi ožja od tiste, ki jo obtoženec želi, ne da bi se zaradi tega določbe, ki se ga tičejo, lahko proglasile za nasprotne ustavnim določbam«. Zato je po sodnikovem mnenju obtožen-čeva zahteva «očitno neutemeljena«. No, v tem primeru je po našem mnenju kar precej o-čitno, da tudi sam sodnik dopušča možnost protiustavnosti, zlasti če upošteva še določbe Posebnega statuta in tudi zadevno zakonodajo na Južnem Tirolskem, kjer pravice do u-porabe nemščine pred sodiščem nihče ne krati niti profesorju italijanščine, s pogojem, da je nemške narodnosti. Končno »se pojavlja s to — letos že drugo! — zavrnitvijo igahtavjf pij i^t^ajanju člena 5 ■posebnega- Stertitir- pred sodiščem, še vprašanje: Kako se tako ravnanje strinja z najnovejšo obljubo zunanjega ministra sedanje vlade, da bo glede naše manjšine «naglo poskrbela za ukrepe v skladu s sprejetimi obveznostmi in ustavnimi določbami«? Ali pa je sodnik vče-laj imel v mislih prav te u-krepe, ko je ugotavljal njihovo pomanjkanje? Ce je temu tako, potem odgovorni ne bi smeli več čakati in res naglo te ukrepe sprejeti! Kajti po šestih letih je naglica v resnici tudi precej potrebna! Seveda ne bi mogli pričakovati ne naglice ne ukrepov, če bodo iz generalnega vladnega komisariata v Trstu pošiljali v Rim take fašistične nasvete, kakršne so poslali 11. novembra t.l. v zvezi s priznanjem jugoslovanskih diplom... Tržaški velesejem od 21. junija do 5. julija Včeraj se je sestal izvršni odbor ustanove tržaškega velesejma, ki je proučil finančni položaj ustanove in načrt prihodnjega mednarodnega ve. lesejma, ki bo od 21, junija do 5. julija. Ugotovili so, da je finančni položaj ustanove uravnovešen, zlasti ker so lani zgradili novi paviljon «F», tako da so pridobili na razstavnem prostoru in znižali izdatke. Predvidevajo, da se bo letos še nadalje okrepila udeležba zalednih in prekomor- skih držav, ki bodo sodelovale na velesejmu. Tako je do sedaj prijavljena udeležba Grčije, Jugoslavije, Romunije, Madžarske, Avstrije in Češkoslovaške. Iz prekomorskih dežel pa se predvideva prisotnost Sirije, Libanona, ZDA. Brazilije ter številnih novih afriških držav, ki so nastale iz bivših francoskih kolonij. «»-------------------- Sestanek odbora sklada zimske pomoči Jutri ob 17. uri se sestane na prefekturi pokrajinski odbor sklada zimske pomoči, ki bo določil podrobnosti glede načina zbiranja prispevkov v kampanji za zimsko pomoč. Po les tih letih zavlačevanja Dokončno sprejet zakon o uslužbencih bivše ZVU Neupravičene pritožbe državnih uradnikov proti sprejetemu zakonu Senatna komisija za ustavne zadeve je včeraj zjutraj soglasno in dokončno odobrila z zakonsko močjo ter brez slehernih sprememb zakon o ureditvi vprašanja uslužbencev bivše ZVU. Zakon bo začel veljati, kakor hitro ga bp podpisal predsednik republike in bo objavljen v Uradnem listu. Zveza uslužbencev bivše Za- vezniške vojaške uprave je čilo, izdala ob tej priliki sporočil v katerem pravi, da je senator Tiziano Tessitori, minister za reformo birokracije, pozval vladnega generalnega komisar, ja dr. Palamaro, naj čimprej izda odlok, s katerim naj se raztegneta na naše področje v korist uslužbencev bivše ZVU tudi člena 31 in 32, ki se tičeta prostovoljne odpovedi službe S tem je končno rešeno vprašanje uslužbencev, ki so nad šest let čakali, da se uredi njihov službeni in gmotni položaj. 2e meseca avgusta 1954, torej pred prihodom Italije, so v parlamentu izglasovali, rekli bi kar že razvpiti zakon št. 961, po katerem bi bili morali takoj rešiti to vprašanjet toda čakanja uslužbencev bivše ZVU ni hotelo biti konca. Vlada, parlamentarci, sindikalne organizacije so pripravili razne zakonske načrte, sledili so številni spre-minjevalni predlogi in proti-predlogi, v Trstu je bilo nešteto skupščin obeh sindikalnih organizacij, toda zaključka ni bilo. Ko pa je pristojna komisija poslanske zbornice pred zadnjimi volitvami končno le odobrila kompromisni zakonski načrt, so se tu oglasili državni uradniki, ki so protestirali, češ da določa zakon nekatere ugodnosti v prid uslužbencem bivše ZVU, ki jih oni ne uživajo. No, v Rimu so bili le toliko pametni, da niso poslušali teh neupravičenih pritožb, ki so kazale hudo pomanjkanje vsake solidarnosti državnih uradnikov z njihovimi kolegi pri vladnem komisariatu. Seveda ni zakon zadovoljil vseh zahtev uslužbencev, ker je šlo pač za kompromis med raznimi zakonskimi načrti. Vsekakor pa se s tem popravlja krivica, ki se je tem uslužbencem tako dolgo dogajala. Iz protesta proti zavlačevanju rešitve spora Predstavniki levice v občinskem svetu odsotni s sestanka Slovensko gledališče v Trstu DANES 8. t. m. ob 16.30 na KONTOVELU «MANEVRI» komedija v dveh delih Avtor: JOŽE JAVORŠEK Režiser: JOŽE BABIC Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA Scenograf: inž. arh. NIKO MATUL Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Besedilo songa: TIT VIDMAR Kostumograf: ing arh. MILENA MATULOVA Župan bi moral poravnati spor z dr. Pincherlom takoj, že pred dvema mesecema . V ponedeljek seja občinskega sveta Včeraj je bil na tržaškem županstvu sestanek načelnikov skupin v občinskem svetu. Sestanka se niso udeležili predstavniki Neodvisne socialistične zveze, Komunistične parti je Italije in Italijanske socialistične stranke. Tajništvo Neodvisne socialistične zveze je izdalo o tem naslednje poročilo : Za danes 7. decembra ob IS. uri je bil sklican sestanek načelnikov skupin tržaškega občinskega sveta s podrobnim dnevnim redom, ki je vseboval tudi sporočilo župana dr. Franzila. V znak protesta se svetovalec Neodvisne socialistične zveze dr. Dekleva ni udeležil sestanka. Na tem sestanku je hotel župan šele sedaj po dveh mesecih pojasniti tudi psebino incidenta, ki je nastal na sestanku načelnikov skupin 30. septemSra med njim in načelnikom svetovalske skupine PSI dr. Pincherlejem. Ob tisti priliki se je župan izrazil v rasističnem duhu in izrekel žaljive besede proti dr. Pincherleju v zvezi z njegovo svetovalsko dejavnostjo. Vsebina tega incidenta je že postala znana javnosti pri nas in po državi. Zato je postalo nujno in prav, da bi o stvari razpravljali in jo rešili na javni seji tržaškega občinskega sveta. Podobne izjave sta objavili tudi tajništvi KPI in PSI. Tržaško županstvo pa je izdalo o tem sestanku naslednje poročilo: Sinoči se je sestala na županstvu komisija načelnikov skupin tržaškega občinskega sveta. Na sestanku so proučili točke dnevnega reda in med drugim tudi odstop dveh občinskih svetovalcev ter sklepe, ki jih je občinski odbor nujno sprejel in ki jih bode predložili v odobritev občinskega sveta. Glede besednega incidenta med svetovalcem dr. Pincherlejem in županom na sestanku načelnikov skupin dne 30.9.1960 so svetovalci, ki so bili navzoči na omenjeni seji, izjavili, da niso naleteli v incidentu na nobeno osnovo, ki bi upravičila zaključke, ki so jih glede tega potegnili nekateri časopisi. Ti zaključki so poleg vsega v nasprotju z županovo vero in tudi z nedavnimi javnimi nastopi dr. Franzila, ki so mu bile pripisane besede, katerih ni dejansko nikoli izrekel. Svetovalcem je žal, da se dr. Pincher-le, čigar stranka je zahtevala, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiimuiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiimiiiiiiimiiiitiniiiiiiimti Iz sodnih dvoran Pla£al je z nekritim iekom izdanim na ime prijatelja Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je moral včeraj zagovarjati 38-letni Livio Faidiga iz Ul. dello Scoglio 171, ki je bil obtožen, da je ogoljufal dva trgovca. Slo je za razpravo pred sodiščem druge stopnje, ker je pretor že obsodil 23. 3. 1960. leta Faidigo za isti prestopek na 9 mesecev zapora in 30.000 lir globe. Isto kazen je sodnik odmeril tudi soobtožencu, 44-letnemu trgovcu Giuseppu Sideriniju iz Ulice Geppa 15 (hotel Italia). Faidiga, ki je dobro poznan sodnim oblastem, je nekega dne predstavil trgovcema Tau. rianiju in Gerbiniju, lastnikoma tvrdke »Radio Icar« iz Ul. Rossetti, svojega prijatelja Giuseppa Siderinija, ki je odkupil dva radioaparaia, nekaj električnih brivskih aparatov in drugih strojev v skupni vrednosti 122.000 lir. Siderini je plačal odkupljeno blago s čekom, ki je bil naslovljen na »Banco di Napoli«, a ki ni bil krit. Kasnejša preiskava je pojasnila, da je Siderini izdal čel: na Faidigino ime, katerega je ta skušal uporabiti pri odplačilu dolga svojega pajdaša. Medtem so leta tekla svojo pot. Letos je Siderini umrl in zato so sodne oblasti zbrisale njegove prestopke. Pred kazenskim sodiščem pa se je moral zagovarjati samo Faidiga, proti kateremu niso sod. niki uvedli kazenskega poslop. ka zaradi amnestije. Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 31-letni šofer Bruno Leghissa iz Ulice Con-cordia 6, ki je bil obtožen, da si je nezakonito prisvojil 1,730.04« lir. Leghissa je bil trgovski zastopnik tvrdke P. Ferrero iz Albe. Za to tvrdko je delal od leta 1954 vse dokler ni bil odpuščen v prvih dneh februarja 1960. leta. Od zadnjih mesecev 1954. leta pa do 1960 si je Leghissa prisvojil omenjeno vsoto denarja s tem, da ni vod-il pravilnega knjigovodstva glede prodaje in odplačevanja raznih izdelkov tvrdke, katero je zastopal. Na včerajšnji razpravi ga je kazensko sodišče spoznalo za krivega ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 9 mesecev za- pora ter 9.000 lir globe. Pred istim sodiščem sta se morala zagovarjati tudi 39-letni Martino Mari iz Ulice De Amicis 6 ter 17-Ietni S.G. iz Ulice Boccaccio. Marija so obtožili, da je v aprilu letošnjega leta prisilil svojega soobtoženca S.G., da mu odstopi rezervno vespino kolo, ki je bilo enako kolesu njegovega motorja, katerega so ukradli neznanci, grozeč mu. da ga bo v nasprotnem primeru prijavil policiji. Nadalje so ga dolžili, da je skušal prisiliti mater mladoletnega S.G., da mu izroči 50.000 lir, kot odškodnino za nekatere poškodbe pri njegovi vespi. Teh 50.000 lir pa Mari ni prejel, ker ni sprejel pogojev, ki jih je postavila prizadeta stranka. Obtoženec ni pristal na to, da bi mu izplačali zahtevano vsoto ter kasneje dokončno uredili zadevo pred nekim pravnikom. Včeraj je kazensko sodišče oprostilo Marija, ker ni bila naj se incident pojasni na sestanku komisije načelnikov skupin, ni udeležil včerajšnjega sestanka. Zupan dr. Franzil se torej sklicuje na svoje verske nazore, da bi tajil rasistični pomen besed, ki jih je izrekel v sporu z dr. Pincherlejem. Takrat je šlo namreč za razvpiti vodnjak v Barkovljah, glede katerega je tudi arhitekt Ro-gers zavzel odklonilno stališče. Zupan je takrat vzkipel in žalil arhitekta Rogersa z besedami, v čemer je dr. Pin-cherle videl tudi rasistične nagibe. Poročilo županstva pravi, da so socialisti zahtevali, naj se stvar pojasni na sestanku komisije načelnikov skupin. Toda kakor pravi tudi Izjava PSI bi moral biti tak se- stanek takpj in. ne po več kot dveh mesecih, odkar se je incident pripetil. Vsekakor ni' bilo med svetovalci, ki so se včeraj udeležili sestanka, nobenega predstavnika levice in ima zato tudi njihova izjava okrnjeno veljavo. O dnevnem redu sestanka smo že obširno pisali v včerajšnji številki. Med drugim so načelniki skupin razpravljal’ tudi o nadomestitvi de-C’ckristj^nske|a svetovalca dr. Rinaldinija, ki je odstopil, ker je kandidiral v nabrežinski občini. Na njegovo mesto pride demokristjan Iginio Va-scotto. Načelniki skupin so potrdili tudi sklep občinskega odbora, da se skliče za ponedeljek 12. decembra seja tržaškega občinskega sveta. im ■■ i mi mitu n umiti mn umiti iti m mm mm m umili mimimmimii Jutri stavka uslužbencev slaščičarske industrije [ OLKDALliCA j VERDI V soboto bo za abonma A v parterju in ložah tor za B na galerijah in balkonu premiera o-pere VVolfganga Amadeusa Mozarta »Čarobna piščal«, in sicer v originalu. Opera je za Trst novost. Dirigiral bo Albert Gruenes, glavni pevci pa so: Mimi Koert-se, Teresa Stich Randall, Eva Kasper, Josef Traxel, Fritz Lin-ke, Alfons Holte, Willy Brokme-ier. Zborovodja Adol-fo Fanfani. Scena: Hainer Hill, režija: Frank de Quell. Vstopnice pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri bo osemnajsta ponovitev predstave »Sest oseb išče avtorja*. Obvestilo kmetovalcem iz Doline in Boljunca Kmetovalce iz Doline in Boljunca obveščamo, da bosta začeli prihodnji teden delovati oljarni (torkli) v obeh vaseh. V Dolini bo torkla začela obratovati v ponedeljek 12. t. m., prijave pa se sprejemajo že v nedeljo. V Boljuncu pa bo torkla začela delovati v torek, medtem ko se prijave sprejemajo že v ponedeljek, 12. decembra. Slikarska razstava prof. A. Černigoja L Gregorčičevi dvorani v lil. Geppa št. 9 razstavlja svoja dela prof. A. Černigoj. Cbisk vsak dan od II. do 13. in od 17. do 20. ure do 15. t.m Vljudno vabljeni. KINO Penice 14.30 «Lov na moža«, Sandra Mondaini, Enmio Girolami, Raimondo Vianeilo. Excelsior 14.30 «Skoraj goljufija« James Mason, Vera Mjles. Filoorammatico 14.30 »Salambo«, technicolor, Edmund Purdom, Jeanne Valerie. Grattacielo 14.00 «Pisma samostanske novinke«, Pascale Pe-tit, Massimo Girotti Arcobaleno 14.00 «Grbec«, Gerard Blain, Anna Maria Ferrero, I-vo Garrani, Superclnema 15.00 »Pustolovščina«, Gabrielle Ferzetti, Monica Vitti. Atabarda 14.00 »Portret v črnem«, technicolor, Lana Turner, Anthony Quinn. Zadnji dan. Aurora 15.00 «Vsi domov«. Capltol 15.00 »Rocco in njegovi bratje«. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Garibaldi 14.00 »Dolga noč 43», Belinda Lee. Prepovedano mladini. Cristaho 14.30 »Redar«, Alberto So rdi. Impero 15.00 »Viharni veter«. Italia 14.00 «Portret v črnem«, technicolor, Lana Turner, An-thony Quinn. Zadnji dan. Massimo 14.00 »Kraljica Tatarov« technicolor, Chelo Alonso. Moderno 14,30 «Samson in Dal- las, technicolor, Victor Matur*' Astorla 14.00 21.00 aVojna mir«, technicolor, Audrey burn- —i Astra 15.00 «Cirkus s tremi nami*. Vittorio Veneto 14.00 «P°t! dei timi zastavami«. ^ Marconi 14.00 «Zlodejevi J«"? ci», technicolor, Gianna M Canale. . 7MI, Ideaie 14.30 «Mars bo uničil ljo«, technicolor. »».i ra l tert- Savona 14.30 «Tu sei la »»J ca...», Caterina Valente, nicolor. Odeon 14.00 «Od tu do vefn^1’1 Burt Lancaster. . Skedenj 14.00 «Goli in ^,rI, ' techmcolor, Aldo Ray. STE VIDELI NOVE TELEVIZORJE pri Radio Trevisan ULICA S. NlCOL0 2t^ KINOPROSEK-KONIOVfl predvaja danes 8. t. ®’ ob 16. uri fil®: MAYERLING Tragedija habsburška?8 princa Rudolfa Igrata: CHARLES BOYER DANIELLE darri£uX Kim im predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 18. uri in jutri, 9. t. m. z začetkom ob 18. uri film: HARMA FILMS /SMA£C nOOAtOOCZ MARIA DOU>#S FELIX 1 EMIUOFKNANDBL PEDRO ARMENPAkU ANTONIO AGUILAC w Vsi delavci Tovarne strojev in Sv.Marka bodo podprli z enourno stavko svoje kolege iz delavnic 5-b in 16 Tudi v Trstu bodo v petek 9. in v soboto 10. decembra stavkali uslužbenci slaščičarske industrije, kot bodo to po vsej Italiji na poziv vseh treh sindikalnih organizacij. Kot smo že poročali, so se namreč v Rimu ponovno razbila pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Včeraj dopoldne so na uradu za delo po dolgotrajnih pogajanjih načelno sprejeli sporazum, ki ureja položaj de. lavcev podjetja ORION. Pred. stavniki ravnateljstva so si pridržali dokončno odločitev, dokler ne bo sporazuma odobril upravni svet, sindikalni predstavniki pa dokler ne bodo o sporazumu razpravljali uslužbenci na skupščini. Včeraj se je nadaljevala stavka delavcev delavnic 5-b in 16 ladjedelnice Sv. Marka. Danes se bo sindikalno gibanje zaostrilo, ker bodo zapustili delo dve uri po začetku tudi delavci, ki so jim naročili. da naj kljub prazničnemu dnevu delajo v ladjedelnici. V petek pa bodo delavci obeh prizadetih delavnic zapustili delo eno uro po pričetku, vsi delavci ladjedelnice in Tovarne strojev pa bodo stavkali po eno uro in s tem izrazili svojo solidarnost z delavci obeh delavnic. Zavore vespe niso držale na mokri cesti Okrog poldne se je včeraj peljal z vespo po Ulici Com-merciale proti središču mesta 54-letni Santino Calzi iz omenjene ulice štev. 192. Blizu hišne številke 155 je zapazi) pred seboj avtobus, ki ga je vozil 39-letni Adalgerico Dordolo p*. Ulice Sartorio 2 in je bil namenjen tudi v središče mesta. Calzi, ki je vozil hitreje kot avtobus, je hotel zmanjšati brzino in je pritisnil na zavore. Toda to ni nič pomagalo, pač pa je njegov motorček zaradi mokre ceste treščil v zadnji det avtobusa. Calzi je zletel na tla in se pobil ter opraskal po čelu, obrazu, levi rami in nogi; ver. jetno si je tudi nalomil levo nogo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortoped.-iki oddelek. Zdraviti se bo moral približno dober mesec. Nezgodi na delu Med delom pri gradnji novega železniškega predora -e je včeraj popoldne ponesrečil se bo moral od 20 do 30 d n V tobačni tovarni v Novem pristanišču pa se je ponesrečila med delom 52-letna Emi-lia Vremec por. Marson z Opčin - Alpinska ulica 83. Spodrsnilo se ji je, pa se je pobila po kolenu leve noge in si ga verjetno tudi nalomila. Razen tega se je pobila tudi po desni roki, a ne hudo. caj je sama odšla v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortoped ski oddelek. Okrevala bo v dobrem tednu. V soboto 10. decembra od 21. ure do 4. zjutraj orkester »VESNA« priredi zabavni s plesom na stadionu »Prvi maja, Ulica Guardiella štev. 7 na katerem bo izvoljena LEPOTICA VEČERA Posloval bo dobro založen bar V A B L J E .H, I ! KAZNA OBVKATIU Občni zbor Slovenskega fotokluba v Trstu V sredo 14. t.m. ob 20.30 bo prvi redni občni zbor Slovenskega fotokluba v Trstu v Ulici Geppa 9, II. nadstropje. Vabljeni člani in prijatelji. Sola Glasbene Matice. Vaja mladinskega pevskega zbora bo jutri ob 18, url v šolski dvorani v Ul. R. Manna 29. (± JUUNKA PKONVKTA Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo jutri 9. decembra t.l. ob II. url na sedežu v Ul. Geppa 9. IZLETI izlet v Postojno In Predjamski grad. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 11. t.m. izlet v Postojno in Predjamski grad. Vpisovanje v Ul. Geppa 9- v uradnih urah. Ztmovanje SPDT na Vojskem nad Idrijo SPDT priredi za dobo od vključno 26. t.m. do vključno 2. januar- ja 1961 planinsko zimovanje na V> ' ' ' -' ojskem nad Idrijo. Na 1060 metrov nadmorske vl- 54-letm Giuseppe Riccobon iz Sine, s krasnimi planinskimi in Ulice Doberdob 8. Žagal je de-1 športnimi smučišči, s skakalnico sko, pa si je ranil levo roko i 1,1 vlečnico, je tudi nova planln- proti njemu vložena nobena skoraj do kosti. Ž zasebnim 1 sk“ ko*a 1 V3tm konfortom ter prijava. Njegovega soobtožen- avtom so ga odpeljali v bol- ‘^^'macIte in volsovaoie do ca S.G. pa so oprostili zaradi \ nišnico, kjer so ga sprejeli .ii< | vključno 17 so vanje do mladoletnosti. (*...... * J * ! VIS I j U II. kirurški oddelek. Zdraviti 9-11. t.m- v UL Geppa Danes v «SUPERCINEMA PRINCIPE3 FILM, KI CA V TRSTU NESTRPNO PRIČAKUJEJO OABRIElf FERZem MONieAvrm liA MASSARI renzo Rieei OOMINK3UE Bl£NfiHA : lf UO ItlTTAZZI JAMES ADOAM8 rOOROTHV DE POU.OIP giovanni PETnueei E3MERALPA RU8POU * PUSTOLOVŠČINA Film je napisal in režiral MISHE1AN8EIP ANTbNIONI OO VČERAJ DO DANES ROJSTVA.SMRTI IN FOROKb, Dne 7. decembra t.l. s* je v Trstu redilo 9 otrok, umrlo je 11 oseb, poroke pa ni bilo nobene. RODILI SO SE: Barbara Bioo-Visentin, Maristella li, Donatella Vi Hechi(h, Cia udi a (Jherbitz. Sonia Cifva, Nicola lozzo, Bruna Angelini, Roberto Pllos, Emanuella Del Blanco. UMRLI SO: 82-letn! Angelo Bartole, 89-ietni Michele Bruno, 85-ietna Amalija Orel, 72-1 etn I Vladimiro Bodnarczuk, 52-letni Pinro Moratto, 52-letna Teresa Mate por. Rostas, 54-letni Ivan Hahn, 75-letna Genoveffa Fraoi: chievich vd. Santarelli, 87-letni Carlo Tempesta, 75-letna Rosa Measso vd. Furlan, 85-letna Lui-gia Paron vd. Mlniussj. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Istrska ulica 7; de Leltemburg, Trg sv. Ivana 5; dr. Praxmarer. Trg Umiti 4; Pre- ... _ .. dini, Ul. T. Vecellio 24. LEKARNE ODPRTE DANES Blasoletto, Ul. Roma 16; Davan. zo. Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Urologio 6; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Millo, Ul. BuooarroM 11; Sponza Ul. Mon-forsino 9 (Rojan); dr. Mlani, Bar-kovlje in Nicoli, Skedenj. ZAGREBAČKI VELESAJAM MEDJUNARODNI PROLJETNj ZAGREBAČKI VELESA# 14. - 23. IV. 1961. Proizvodi široke potrošnje — Prehfa ^ — Namještaj — Tekstil i konfekcija‘ Revija suvremenog odijevanja " .Viti-zam i ugostiteljstvo — Medicina i ’ $ nika — Tehnika zavarivanja — Mj.e ^ Automacij® i regulac^ona tehnika Stručna literatura hoh /a omara INFORMACIJE: , ZAGREBAČKI VELESAJAM, Aleja Borisa Kidriča, tel. 51" ^ telegr. Velesajam - Za?r* MALI OGLASI HHUSINl CARLO Trst. Ul. Bal tisti 29, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike ua drva, premog, pila, elektriko trajno goreče peči »ARGO« _orec* , ter na plin In elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrež na dom. — Tel. 29 *41. HISO S 3 prostori po možnosti z vrtom v bližnji okolici mesta kupim. Takojšnje plačilo. Naslov v upravi lista, Ul. S. Francesco 20. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo zaved-no vest, da nas je po dolg, in mučni bolezni z“ no zapustila naša draga mati IVANA KRALJ , ufi Pogreb nepozabne bo danes 8. t. m. ob 1 -okO' iz hiše žalosti v Trebčah štev. 37 na domače P pališče. Žalujoči sinovi, hčere, zeti, snahe in vn Trebče, 8. decembra 1960, uKl PRIMORSKI dnevnik 8. decembra 1960 NAMESTO ČRTICE JEAN DA YAN: pilili s svojo (Odlomek) Rekrute je treba poučiti 0 smislu pojma domovin-*** ljubezni kakor tudi o Wmenu zaprisege in o etični vrednosti, ki jo ta vse-uie. Pojasnili naj bi jim ~ o obliki predavanja ali " skupini razpravi, čas, ki ;.a ie treba za to uporabi-**•' dve uri. To tiskano navodilo naj J’ izpolnili nekaj ur pred vnsego. domovinska ljubezen, premišljevala, kako . 0 avtorici n o romanu Pred meseci je izšel ro. “Jan mlade Izraelke Jael ayan z naslovom «Spim ® svojo puško«, ki je pomočil precej hrupa. Junakinji tega romana le ime Ariel Ron. V prvem poglavju ji je ko-al osemnajst let in je •krut izraelske armade. * zadnjem poglavju je kra dvajset let, že pe-otni poročni^ . žena. ar se dogaja vmes, so pustolovščine mlade du-vnosti, mladega telesa, Ir , e armade, V teh pustolovščinah avtorica ze-B .odkritosrčno pripovedi®, v čemer je nekoli-o Podobna Francoise San, le da Jael Dayan lik s°di v vrsto prezre-nrLa s0 tipične p -dstavnice zahodne ci-'ilizacije. •Spim s svojo puško« neusmiljen roman, A-Ron, glavna junaki-,Ja, ne čuti usmiljenja 8,.t ®*kogar. Jael Dayan, orica, se tudi ne ozira iv mk°SM. podobno kot ko o ‘8( Sagan. Vendar, sni an,c°ise Sagan opi-len6 reil’ 0 katerih se cen? vzS°ieniiri deklet-‘tomaj sanja, skuša Sv Uayan oblikovali teJii’ V katerem dekleta ko in j,rez sna spij0> Var S0 ,nePrestano v ne- jo k°S*' *n 'cer Prenaša-. hude napore. Mnogo doi. pustolovščin v tem ziv?i asIov sam ie iz-an. vendar ustreza ■^snicnosti ?°etična Nikjer ni in oblikovana Hlpč Y 111 uuukovanč š- , ”*el Dayan močnej kaSoi ,v Poglavjih, kjei ko? _ ekle Ariel Ron ne Pak moderno ženo, am- Piiščav°sLar?"azonko'1 v* v pe , °viKem izraelskem ro nj riše sence- sko- kp Podobne antičnim sil- 5»». Toda preberimo' tpa°mek iz njenega ro- spj a-. ki je značilen za položaj Izraela, se n6 Priseljencev, ki so ku naselili na tem košč-sVet2emlje iz vseh krajev biinV« katerim je res treba šele razložiti Pojem »domovine«. ta pojem razložim? •Ate ali uomovin- lt(bn Jf 0ei'ni, ali uano je *ai j' IRač pričeti s tem ki, 2*iokiti pojem Ijubez-bčm°aa kako? Ljubezen iuti7J7n° Pa ie ne ki j °- In etična vrednost, n, 1 tem? Kako giedati ^htP,Sti deL zaprisege, ki btvuj 0? km eceJ Vred zaprisego %auiVediu četo iz tabo-na polju sem lo 0 aekletom, naj sedeli e|0 ® mene v porume- tiobr 8ufl° travo. Njuio-■k n50 bili ravnoaušni Ja ,, av , nič zavzeti, kot °4o’n vseeno, kaj jih fcojtoH ** ~ rokovanja s *t. ju^Tnrtti vojaške smr-!a j,0 “* samo si nisem oi-rečj0 s!?m na jasnem s to h) ' Nlsem vedeia, kako ,*kla.i6nem- Potem sem a vam bom ne-0 ^0' Tokrat pozabi- ste v vojski in da •e e uniformo. Udobno %viar^lestite in si pred-kako je vsaka S. < J z menoj na sa-arn dom lahko z ve-'Sohl Pripovedovala to V L°-» Wt?U ?e zašušljalo in I *klef em presedanju so I ti m “ nmolknila. Slišati \ojn kot e- °^a/ieTen ropot precej J bencinske čr- \ davnim časom sta ? Ite Jata> ki nista ime-• ki 0,'iovine ne druži-"•ti 'lsta bila niti bogata 'J vendar krepka N l'iva- delala sta od 1lad°sti, da sta si *a vsakdanji kruh. Jkjfin d.ne sta našla \ P skrinjo, ki naj bi n1unih staršev Jt|( J. tako so jima pove-SHj skrinji je bil zem-i *a‘rtna katerem je bi* \ l}sana hiša z napi-Ktn0rnovina’. P nista dosti govo-iq QtQnčno sta si ogle-M**niljevid in se na-na P°t. da bi ; dn?. ' ki je bila nju-% .Jnavina. To je bila 1 tn “ra hiša v oddalje-dostopni doli-1 je bila slaba in brata sta pričeli mučiti lakota in žeja. Eden med njima se je spotaknil in poškodoval na kamnu, drugi je zbolel. Kljub vsemu sta premagala ovire in po mnogih napornih dnevih in nočeh končno prispela do hiše. Potovala sta skoraj vse življenje. Vsekakor sta se zelo postarala. Njuni lasje so postali beli, zemljevid pa je porumenel, preden sta prispela na cilj, ki je bil naznačen na njem. Njune noge je opeklo od sonca razbeljeno kamenje, od hudega mraza pozimi pa so bile polne ozeblin. Kljub vsemu sta prispela do hiše v dolini. Hiša pa ni bila prazna. Ljudje so bili v njej, ki so oba brata zasmehovali, ju napadali s kamenjem in jima ukazali, naj se pobereta. Vendar pa se je, še medtem ko sta brata stala pred hišo, zgodilo nekaj nenavad-nega.t, Za hip šem umolknila in nato nadaljevala. «Zagledala sta, kako se zgrinja v dolino čedalje več ljudi, vsi ljudje s starimi porumenelimi zemljevidi. Vsi so gledali hišo z očmi, polnimi gorečega hrepenenja. Starejši brat je odšel naproti ljudem, ki so priromali v dolino. Zbral jih je okrog sebe in skupaj so napravili načrt. Tu je bila 'domovina’. Morajo prispeti vanjo. Niso imeli nobenega orožja, oblečeni pa so bili v dolge halje iz grobega bombaža. Vendar so se združili v močno kolono ter odkorakali proti hiši v dolino, iz katere so sedaj padali streli. Mnogi, ki so hodili z obema bratoma na čelu, so se zgrudili, zadeti od krogel. V smrtnem krču so se njihovi prsti oklepali porumenelega zemljevida. Sprevod pa je šel dalje proti hiši in vstopil vanjo. Ko so ljudje prestopili prag, je bila hiša prazna, ker so sovražniki pobegnili v bližnje hribe. Oba brata sta umrla in tudi truma, ki sta jo vodila, jima je sledila. Toda rodili so se sinovi in hčerke. In vsakemu sinu in hčerki so pripovedovali zgodbo o ’obeh bfatih in preprostih ljudeh, ki so neustrašno in brez zadržkov potovali vse življenje, da bi dosegli kraj, ki je na njihovem zemljevidu predstavljal njihovo domovino. Sinovi in hčerke so se zbrali in prisegli, da bodo žrtvovali vse, celo življenje, da bi obvarovali in zaščitili domovino, v katero so prišli njihovi očetje iz tolikšnih daljav in se v svojih bombažastih haljah tako težko borili zanjo. Zadnje, najmlajše hčerke, ki so se rodile v hiši, ste ve.» Potem sem velela četi, naj stopi v vrste, in odkorakala je z menoj v taborišče. Vedno aktualno vprašanje: — Alora Popovič je biu u Rimi. — Ja, jen vsi pravejo, de so se fortc lepu zasto-pli. De so se menli od trgovine, od dnarja, od kulture, od mira jen ano reč nu drugo. — Jen de so Italja jen Jugoslavja dvej državi, ke se lahko ana drugi pomagajo, ke kar manka ani jema druga jen tudi, de morejo postat narodne majnšine ku ane sort must za obej državi. — Lepu, lepu! Samo jest ne be teu, de be nas preveč peštali, kadar bojo hodih čez ta naš must. — Mihec, ne stoj bet zmiri tak! Za nas bo zmiri samo dobro, de se Italja jen Jugoslavja dobro zastopejo jen če bo zmiri mir, se bo počasi vse popraulo jen bomo tudi mi jemeli svoje pravice. Mi se moremo bat samo sovraštva jen vojske. — Ja, ma videš kaku je blo uni dan na tribunali! Jen zdej so tudi pr provinci nečko rekli, de slovensko se pej ne smej. — Ma ja, Mihec, sej tudi jest znam, de je pcsebno tle pr nas še forte dosti ledi, ke jem ta prava demokracija ne gre dol. Ma moreš zastopet, de vse ne more jet taku hitro jen de je treba znat tudi po forte dosti ledi je blo jen vsi so bili kontenti. Jen je bla samo lepa muzika od Prodane neveste jen od drugeh oper. So forte lepu pojali jen godli. — Mene se je narbol dopadu tisti Kecal al Korošec, kaku se že kliče? Ke kokolo ke je! — Videš Mihec, de tudi muzika jen petje nekej vela. Ne de ni neč, ku zmiri praveš ti! — Jest nečem reč, de tu ni neč. Jest samo ptavem, de muzike ne moreš ne pet ne jest jen de danes svet pošaca samo auto jen frigorijero jen dobro jest jen trinajst na totokalčo. Tu so — ku be reč — kulturne vrednote. — Ma videš, de ni glih taku! Videš, kaku so ledje pošacali tudi lepo petje. Ce reč, de so se tudi ledje vre uštefali mislet samo na teran jen bišteke u Sežani jen de se jem če tudi kej bol — ku be reč — duhovnih vrednot. — Jakec, zdej, ke bomo hmali jemeli tle praznike, pestmo namalo pr strani tvoje duhovne vrednote jen govormo kej o prazničnem razpoloženju. Cern reč od piščan-cou. Uni dan je spet aden nekej sprašavau čakat. Moreš mislet, de glih zdej so zreli kaku je s tis trni hormoni, ke jeh dajejo „ i ji,, .. z..,. piščancem zatu, de se bol zredijo jen kolko rkode lahko nardi an tašen pišcanc anmi m oži zastran tisteh hormonou; kej rečeš ti? — Mihec, Mihec, je prou res, de bol ku greš u leta, bol matast postajaš! Sej si vre tolko star, de tebi ne more več ško-det če ješ al ne ješ piščancou jen nej bojo ses al brez hormonou. Oramaj.... — Ja, prouzaprou.... tisti, ke, kadar so hodili u šulo niso slišali druzga ku impero če, impero les, jen dva-taužent let jen Roma doma jen tako. Sej se ne moreš nansa čakat, de be tašen človek zastopu nove cajte. Be mogu bet forte telegenten. Ma cejt teče jen pridejo gor novi ledje jen taku se bo počasi vse kambiralo. Videš, uni dan, kaku smo jemeli an lep koncert u Auditorji! Jen tudi Kdo naj vzgaja: oče ali pa mati? Dobrohotna strogost ali stroga dobrohotnost? OCE: Oče je gospodar v hiši in uživa kot tak spoštovanje ter ugled vseh družinskih članih. Očetu je naložena dolžnost, da preskrbuje družini življenjska sredstva, da jo oblači in preživlja. — Očetov ugled ima velik vpliv na vzgojo otrok. On ukazuje prepoveduje, sodi in obsoja s tem, da neubogljivo deco v potrebi kaznuje. Njegova beseda je odločilna in veljavna. Dokler je otrok še majhen, je poverjen v oskrbo in odgojo materi. Oče se z njim samo igra in zabava v razvedrilo po trudapolnem delu, da ga pestuje in ujčka, da mu pripravlja in popravlja igračke. iliiiiMimimiiilliiiiiiiiilimiiiiMiiiiiitiiiiiiiniiiiiitiiiltiiiMiiiiMiiiHiiHiiiittiiiiliiiHiiiiliimiiiiiiMiitniiniiiiitiHtitiittMMtniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiimiliiiiiiiiiliiitliiiniitiiiimiiilitiliiiia Ugrabljanje in prodaja otrok v ZDA in Kanadi Tajni penzioni vNew¥orku za rojevanje otrok za prodajo V ZDA razne tajne tolpe «razpečajo» od 10 do 15 tisoč otrok Ne bi hoteli trditi, da se to dogaja le na severnoameriški celini, toda dejstvo je, da je tega največ v ZDA in v Kanadi. Gre za sramotno trgovino z novorojenčki in o-troki v najnežnejši dobi starosti. 2e pred leti se je na veliko pisalo o sramotnem trgovanju z otroki iz Grčije in Južne Italije čez Atlantik, toda nista le ti deželi, ki dajeta »blago« raznim brezvestnim «trgovcem», ki se na račun siromaštva enih in nesreče ali bogastva drugih bogatijo. Tudi Japonska pozna to zlo. Sedaj pa prihajajo na dan tudi podatki o vlogi, ki jo v tem ima Kanada. Trgovina z otroki se vrši v vseh ZDA, toda glavna središča te sramotne dejavnosti so Chicago, San Francisco, Los Angeles in New York. Po nepopolnih podatkih se v ZDA-prod? na leto od 10.000 do 15.000 otrok na leto. Cepa za otroka je zelo različna in gre Od 1000 do S.000 dolarjev. Cena je odvisna od starosti otroka ter od finančne zmogljivosti tistih, ki' hočejo o-trolka «posinoviti». V kakem redkem primeru se je cena otroku dvignila celo na 10.000 dolarjev. Da bi brezvestni trgovci mo. gli delovati, morajo imeti na razpolago «blago» in to ob vsakem času, kadar se nekomu — kaki bogati družini brez otrok — zahoče, To je možno le na ta način, da_ si trgovci z otroki uredijo čim širšo mrežo za lov otrok. V takšne mreže so vključeni celo ljudje iz najvišjih ameriških krogov in tudi visoki državni funkcionarji. Tako je bil pred kratkim neki sodnik obtožen, da je neutemeljeno «priznal» neprimernost in nesposobnost staršev, da bi skrbeli in vzgajali njihovega o-troka in to samo za to, da bi jima mogel otroka odvzeti. Nato je bil s pomočjo zapletenega mehanizma korumpira-ne administracije otrok, ki ga je bil sodnik odvzel staršem, prodan nekemu tujemu zakon, skemu paru brez otrok, kateremu je otročiček zelo ugajal. Ze dolgo let bogati ameriški zakonski pari, ki ne morejo imeti otrok, kupujejo o-troke v Kanadi. Montreal je nekakšno središče te sramotne trgovine v Kanadi. Žrtve te trgovine so povečini dekleta, ki so postale matere. Kanadski novorojenček se more prodati v ZDA povprečno za 2.000 do 5.000 dolarjev. Toda mati dobi od te cene le od 2 do 15 odst., kajti vse ostalo gre v roke posredovalcem. Nedavno je bil neki odvetnik iz Montreala obsojen na visoko denarno globo, ker je potvarjal krstne liste kanadskih novorojenčkov, ki so jih prodajali v ZDA. Ko so mrežo posredovalcev odkrili se je kanadska javnost močno razburila in zahtevala, naj krivce aretirajo in strogo kaz. nujejo. Na žalost pa sodišče ni moglo nič proti temu, ker kanadska zakonodaja za takšne zločine ne predvideva nobene kazni in vsi obtoženci iz te mreže so bili kmalu izpuščeni na svobodo. Vzrok za to žalostno trgovino ni le v tem, da določeni zakonski pari ne morejo imeti otrok, pač pa tudi v tem, da je v ZDA postopek za po-sinavljanje tujih otrok zelo zapleten in dolg. Znan je na primer primer, do katerega je prišlo pred časom v Los Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Iz slo- venske pesmarice; 9.00: Praznična matineja; 11.30: Oddaja za najmlajše: »Mizarček Sve-driček«, pravljica; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Popevke dneva; 14.45: Vokalni kvartet Večernica; 15.00: VVerner Muel-ler In Crazy Otto; 15.30: «Sentjurjevski provizor«, drama v treh dejanjih; 17.20: Pesem »n ples; 18.00: »Zlata ptica«, črtica Marije Švajncer; 18 15: V svetu kulture; 18.30: Slovenski samospev (10) »Nova generacija: Lnpovšek, Pa- hor in Kozina«; 19.00: Sirimo obzorja; 19.30: Znani pevci in solisti; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; 22.20: Dragotin Cvetko: «Schubert na Slovenskem«, nato Pojeta Frank Sinatra in Nilla Pizzi; 23.30: Južnoameriški motivi. Četrtek, 8. decembra 1®«« nes In njegov orkester; 1130: pl; 1120: Odlomki Iz baletov; Pojč M Baretto G. Caroli, F. 12.00: Iz folklornih zaspiskov; Olgi 1 ano; 13.30: Prevedene pes- 12.15: Kmetijski nasveti. Gno- • _ . . . ^___i inn s cadovmalinv D 28' C\- Trst 12.25: »Tretja stran«; 20.00: Po večernih vesteh oddaja »Pristanišče« — trgovska in pristaniška kronika tedna. Koper 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Opeme arije; 12.00: Glasba po željah; 12.35: Kronike iz jug. Življenj«; 12.45: Lahka glasba; 13.40: Straussovi valčki; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Pogovor z volivci; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Tečaj Italijanščine; 15.55: Lahka glasba: 18.00: Radijska Igra; 16.50: Dva odlomka iz oper; 17 40: Zabavne melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Za vas pojč; 19.30: Prenos UL; 22.15: De Franco in njegov orkester; 22.35: Dve Boccherlnijevi skladbi; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere na Ital morjih; 10.30: Mozartov Koncert K. 467; 11.00: R. Jo- mi; 14.15: Poje Johnny Dorel-li; 14.45; Straussovi valčki; 15.30: Pesmi Umberta Bindija; 17.00: Goldonijeva komedija «11 matrimonio per concorso«; 18.30: Koncert; 19.15: Arman-do Trovajoli pri klavirju; 19.30: Filmske novosti; 21.00: Verdijeva opera «Falstaff»: 23.20: Plesna glasba II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: »Nevv York-Rim-New York; 11.00: Glasba za praznični dan; 13.45: Moda; 13.50: Discobolo; 14 05: Majhni orkestri lahke glasbe; 14.45: Poje Pat Boone; 15.00: Luttazzi o filmu: 15.35: Kratek koncert; 16.15: Kvartet Cetra; 16.30: Italijanske folk or-ne zanimivosti; 17.00: Paul VVbitteman in njegov orkester; 17.30: Koncert operne glasbe: 19.20: Glasbeni vrtiljak; 20.30: Sarah Ferrati: «Naš De Sica« (monologi, poezije in pesmi); 21.10: Ray Conniff in Bi!ly Butterfield; 21.45: Večerna glasba; 22 15: Zanimivosti od vsepovsod. III. program 16.00: Alban Berg: »Sieben fruehe Lieder«; 16.45: Neuspela revolucija Mihajla Bakunl-na; 17.00: Dve Beethovnovi in Busonijevi sonati: 18.00: An- gleška kultura; 18.30: G. Ca-rissimi in C. Monteverdi; 19.00: Prejeli smo; 19.15: Vlllonove pesmi; 19.45: Klasična in Jedrska goriva; 20.00: Vsnkovečer-ni koncert; 21.30: Priložnostni almanah ob 10. obletnici Tretjega programa. jenje sadovnjakov; 12.25: O- perpe arije; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30; Zbor imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24418 Specializirani tehniki tvrdke »Radio TREVISAN Vam ».ugotavljajo takojšnjo intervencijo Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.35: Poje planinski oktet; 8.55: Radijska šola za višjo stopnjo; 9 25- Rapsodije ter intermezzl; 10.15: Plošča za ploščo; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: S popevkami po Evro- RTV Beograd; 13.45: Zabavni orkester RTV Beograd; 14.05: Rajičič: Koncert za violončelo in orkester; 15.40: Iz svetovne književnosti; 16.00: Po tipkah in strunah; 16.15: Ob 150-letntci rojstva R. Schumanna; 18.00: lz Rossinijevega Seviljskega brivca; 18.30: Plesni orkester Mueller; 18.45: Ljudski parlament; 20.00: Domače pesmi In napevi; 20.45: Bert Brecht: Kruh zaradi tega ni cenejši; 21.25: L. van Beethoven: Simfonija št, 5; 22.15: Po svetu jazza; 22.45: L. M. Škerjanc: Godalni kvartet št. 4; 23.05: Popevke in ritmi; 23.55: Prijeten počitek! Ital. televizija 17.00: TV za mladino; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Stari ln novi šport; 19.25; Glasbeni varjete; 20.00: TV za kmete; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Cam-panile sera; 22.20: Filmske zanimivosti; 22.50: Portreti so- dobnikov; 23.25: TV dnevnik. Jug. televizija Zagreb 9.00: TV v šoli Ljubljana 18.00: Razgled za mladi svet: »Mesec pripoveduje; 18.30: TV film «TriJe ključi«; 19.00: Poljudno-znastvena oddaja — Stare kulture; 19.30: TV obzornik; 20.30: »Poznaš svoj domači kraj«. Prenos iz Kopra. Angelesu, ko je sodišče odklonilo prošnjo za posinovi-tev tujega otroka, ker sta zakonca Sherman bila — preveč debela. Mož je tehtal 151 kg, žena pa 123. Da bi zakonca smela zaželenega otroka posinoviti, je moral on shujšati za 31 ona pa za 14 kg. Prav gotovo si ni težko zamislili, koliko sta morala že tako nesrečna zakonca pre. trpeti, da bi mogla po »-mesečni hujševalni kuri prevzeti za svojega nekega tujega otroka. Procedura za posinav-ljanje tujega otroka pa zna v ZDA trajati tudi od 4 do 5 let. Toda to je vse bolj blag primer v sklopu tega, kar se v ZDA in Kanadi v zvezi s tem dogaja. Mnogo bolj žalosten je primer naturaliziranega Francoza Castella Con-stanlina, kt ga je v Kanadi neka tolpa trgovcev z otroki preganjala do smrti. Constan-tin je živel s svojo družico, pa čeprav ni bil z njo poročen, v prijetni slogi. Preden mu je rodila otroka, je Jean-ne morala v porodnišnico. Nekaj dni zatem je na Con-stantinova vrata potrkal neki sumljiv moški in mu ponudil 2500 dolarjev za njegovega komaj rojenega »nezakonskega« sina. Ko je Constantin to odklonil, mu je »trgovec« naj. prej vrgel v obraz sveženj bankovcev, nato pa začel groziti, da mu bo se žal. Zena, ki je bila rodila krepkega sinčka Pierra, se je nato vrnila na dom, toda po 15 dneh je otrok nenadoma umrl. Bil je zastrupljen. Toda to je šele začetek drame. Kmalu po porodu se je Jeanne vrnila na delo in nekega dne — izginila iz Montreala. Svojemu možu je pisala pismo, v katerem mu sporoča, da gre k svojim staršem na počitek in naj je za nekaj časa ne išče. Njen delodajalec pa je Constantinu javil, da Jeanne ne prihaja na delo, niti po plačo. Zadeva se je Constantinu zdela sumljiva, Minilo je 7 tednov in mlado žensko so proglasili za izginulo. Constantin pa jo je ved. no in uporno iskal in nekega dne se mu je na ulici približal vprav tisti moški, ki mu je bil pred časom ponujal denar za otroka. Tokrat pa mu je rekel le to: «Pazi, da ne nadaljuješ več s svojimi neumnostmi!«. Constantin je hotel na vsak način odkriti, kdo je ta moški in ugotovil, da gre za francoskega priseljenca, ki je pred petimi leti dobil kanadsko državljanstvo. Nato je Constantin še zvedel, da je ta moški ugrabil njegovo ženo, ker je lepa in zdrava in jo prisilil, da živi v nekem ilegalnem penzionu v New Yorku, kjer ugrabljene ženske umetno oplajajo ali posiljujejo, da bi jim rodile otroke, ki jih nato ta tolpa prodaja bogatim ameriškim zakonskim parom brez otrok. Neposredno pred porodom «gostje penziona« morajo v porodnišnico, toda s tujimi dokumenti, t. j. pod imenom bodoče »matere« otroka, tako da lažna mati brez vsake nevarnosti dobi otroka, ki ji ga je rodila tuja ženska. Nato se nesrečna mati, ki so ji ugrabili otroka, vrne v «penzion» in nadaljuje s svojim poklicem —• matere prostitutke. Od trenutka, ko je Constantin odkril ozadje izginotja svo. je žene in smrti svojega otroka, mu niso dali več miru. Menjaval je stanovanje, toda vedno so mu bili za petami. Nekega dne mu je eden izmed članov tolpe ponudil 3.000 dolarjev za to, da izgine z ameriške celine. Constantin je tedaj pohitel k nekemu prijatelju, da bi mu vse odkril. Toda prijatelja je zapustil še bolj prestrašen. Cez pol ure je Constantin istemu prijatelju telefoniral: ((Pre- pozno je, prepozno, zastrupili so me...« (Vie images) Ko so otroci nekoliko odrasli, prevzame skrb za njihovo vzgojo oče. Nadzira jih pri delu, učenju in pazi, kako se vedejo. Očetova oblast in strogost ima svoje meje. Ce je oče prestrog z otroki, jih ne vzgaja v svobodne ljudi, temveč v sužnje. Le premnogokrat postanejo otroci zaradi prestroge vzgoje zakrknjeni, svetohlinski in lažnjivi. Zlo rodi zlo in nemalokrat se pojavi v o-troku odpornost prav zaradi prestrogega ravnanja z njim. V drugih primerih se otroci hlinijo vdane in pokorne oblastnemu in neprizanesljivemu očetu, v resnici pa niso. Spremene se v zviteže in pretkaneže in iščejo prilike in načinov, kako bi vršili — za hrbtom — to, kar jim oče prepoveduje. Vpričo roditelja se ne upajo ničesar narediti, ker se boje njegove jeze, zato skrivajo pred njim vsa svoja dejanja. Koliko je otrok, ki se vese. le, če gre oče z doma, da lahko' svobodno rajajo in i-grajo! Ali ni obsodbe vredna strogost takega očeta, da si morajo otroci želeti njegove odsotnosti, če hočejo dati duška svojemu mladostnemu ognju? Očetje bi morali .. razumeti, da je otrok samosvoje bitje in ne naše orodje in da moramo vzgajati človeka in ne sužnja. Baš prestrogim roditeljem po-vračajo otroci hudo s hudim. Ko se zavedajo svoje moči in ko spoznajo, da je oče opešal, mu odrečejo pokorščino, zapostavljajo ga in so proti njemu celo okrutni. Obratno je tudi očetova prevelika mehkoba otrokom v kvar, ker postanejo pre-mogočni in predrzni, zlasti, če jim mati podpira greben. Ker sta se v otrokih razrasli ti dve lastnosti, vzgoja skoraj ni več mogoča, ker so potem gospodarji otroci, a ne več oče in mati. Po vsem tem naj bo oče strog in dober obenem, stroga dobrota in dobrohot- na strogost si bosta pridobili pri njih spoštovanje in ljubezen do njega. V spoštovanju in ljubezni je dano zagotovilo, da bo vzgoja u-spešna. MATI: Ta je slehernemu človeku najvišje in najdražje bitje na svetu. V našem spominu in v naši misli počiva velika in neomadeževa-na kot svetost sama. Njen spomin nas spremlja na vsej življenjski poti, njena ljubezen nas greje od tedaj, ko smo jo spoznali, pa do groba. Njena beseda nam je sveta, njenemu nauku smo pokorni. Čudežna moč je v materini osebi, proti njej o-stanemo vedno otroci in čutimo, kakor da so iz nje prešla v nas vsa blaga čustva. Mati je poosebljena dobrota in ljubezen. Večji je materin vzgojni vpliv kot očetov. Njena dobrota, njena požrtvovalnost in njena ljubezen so ona moč, ki zagotavlja vzgoji u-speh. Mati neguje in vzgaja otroka že od rojstva dalje, vedno je z njim v stiku, zato se čutita oba, kakor zra-ščena eden z drugim. Toda ta materina ljubezen in dobrota lahko postane za vzgojo kvarna, če jo ne vodi razum. Večkrat govorimo o slepi materinski ljubezni in dobroti. Slepa ljubezen otroku vse odpušča, slepa dobrota vse dovoljuje in prizanaša. Otrok je že po naravi u-kazljiv in samovoljen in gor. je, če te lastnosti podpira še mati. Njen vzgojni vpliv ne velja več, otrok si osvoji pre. moč in nadvlado vsaj pri njej, če že ne tudi pri očetu. Kolikokrat dete joče, cepeta z nožicami, se vrže celo na tla, samo da bi ukazalo. Otrokove solze ganejo mater, da si misli, naj bo, to. krat mu ustrežem, drugič pa ne več. In ko se prizor ponovi, zopet podleže. Sčasoma D. K. (Nadaljevanje na 5. strani) niiiiliiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiilliiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiniiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiililiitiiiniiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiMiiiiiitHiniiiiiiiiiiiiniiiiii Z novo obleko pričakajmo praznični zaključek leta Kakšna naj bo zimsko-športna garderoba in kakšna večerna * * * * * * * * * * * Bližajo se božični in novoletni prazniki in z njimi nove skrbi za našo garderobo. Nekatere bodo preživele praz. nike v hribih in bodo zato po. trebovale posebna oblačila, druge so se že odločile, da o-stanejo v mestu, vendar bodo potrebovale vsaj eno bolj svečano obleko. Kako rešiti problem? Najprej nekaj nasvetov onim, ki bodo šle v hribe: Ce ste bile v šoli pridne za ročno delo, potem se sedaj kar izkažite. Kupite si lepo, toplo in predvsem debelo volno iz katere si napravite v kratkem času moderen pullover z velikim ovratnikom, podobnim kolobarju. Takšen ovratnik je namreč zelo prikladen za razne priložnosti. Ce se gremo smučat ali sankat, ali pa sploh na sprehod v naravo, potem nas bo takšen ovratnik do- bro grel okrog vratu. V topli hotelski sobi ali restavraciji ga pa položimo bolj preko ramen in pullover bo takoj eleganten in originalen. Pullo. ver je lahko enobarven — in v tem primeru si izberite zelo živo barvo — lahko ima pa tudi vlbžke v drugih barvah, ali ga pa, če ste res zelo pridne, napravite v norveškem vzorcu, ki je izdelan iz več barv volne. Seveda nam samo pullover ne bo zadostoval. Potrebne nam bodo dolge smučarske hlače iz dobrega gabardina ali drugega volnenega blaga in še bolj elegantne hlače, ki jih bomo nosile popoldne in celo za večerne prireditve. Hlače so ta-korekoč tudi letos glavni del naše zimske garderobe. Za šport so iz volnenega trikoja ali gabardina, za popoldne ali večer pa so iz raznih broka-tov in lamejev ter so Krojene tako, da se nas tesno oprimejo. Ne bo odveč, če še enkrat ponovimo, da je moda dolgih hlač sicer zelo pratična, a za žensko tudi zelo «nevarna». V njih je lepa in elegantna le tista, ki ima visoko postavo, dolge noge in ozke boke. Takšna bo tako v športnih, kot tudi v bolj elegantnih hlačah res prikupna ter bo samo še podčrtala svojo postavo. V vsakem drugem primeru so pa prav hlače tiste, ki odkrijejo tudi najmanjše napake, ki jih sicer z o-bleko prav prikrijemo. •'j Lepa večerna oL . a iz chlffo-na, ki jo izpopolnimo z dolgo ogrlico Odločite se torej za hlače le v primeru, da imate res takšno postavo, kot smo jo omenile. To naj velja vsaj za izbiro bolj elegantnih hlač, ker bo za smučanje in sankanje vsaka rabila dolge hlače, pa četudi s tem ne bo pridobila njena zunanjost. K hlačam in toplemu pul-loverju spadajo seveda še dobri športni čevlji, lep veterni jopič, ki je lahko podložen s krznom ali pa tudi samo s karirastim volnenim blagom. Potem spadajo sem še tople volnene rokavice, lep šal in debela, volnena kapa, ki si jo lahko tudi same napravimo. To so seveda «osnove» naše zimske garderobe. Ce razpola. gamo še z nekaj volnenimi jo. picami, toplim krilom iz škotskega blaga in pa z bolj elegantno bluzo iz svile, žameta ali lameja, potem lahko rečemo, da smo prav za vse priložnosti dobro preskrbljene. Sedaj pa nekaj besed onim. ki se pripravljajo, da bodo božič in Novo leto preživele v mestu. Nova večerna ali vsaj polvečerna obleka bo že potrebna. Izbira blaga in krojev je letos izredno bogata in na srečo je moda novih večernih in popoldanskih o-blek res tako enostavna in praktična, da si bo lahko z majhnimi stroški vsaka nabavila obleko po svojem okusu Tudi za te obleke prevladujejo žive in svetle borve, ali pa še vedno črna barva. Črna obleka predstavlja še vedno sanje za vsako, ki le količkaj da na svojo zunanjost. Takšna obleka je lahko iz chiffona (potem je po mili vo. iji nagubana in nabrana). Iz georgetla, musole, ali druge lahke svile in končno tudi iz žameta. Krojena je enostavno ter jo okrasimo le z lepo ogrlico ali brošo. Živobarvne večerne obleke so krojene gladko ali pa imajo nagubano krilo, ki ga podložimo z bolj trdo podlogo. Takšne obleke imajo po navadi globok hrbtni izrez ter imajo široke pasove iz istega blaga. Tudi k takšnim oblekam spadajo ogrlice, ki so letos še bolj pisane in bogate, predvsem pa bolj dolge. Razen obleke bo treba misliti seveda še na nove čevlje, primerno torbico in predvsem na primerno pričesko. Toda o tem bomo spregovorile pri-hodnjič. N. V. mnuiMIMHIl OVEN (od 21. 2. do 20. 4.) Pri delu ne morete vedno doseči takojšnjih uspehov. Zato se zadovoljite s tem, kar bo. Novo in zanimivo prijateljstvo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V neki poslovni ali pravni zadevi vam bodo vaši običajni svetovalci po vsej verjetnosti odpovedali. Zanesite se nase. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce boste delali načrte za daljšo dobo, ne iščite takojšnjih uspehov. Zelo prijetne ure z ljubljeno osebo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) S sedanjim načinom dela ne boste prišli daleč. Zato pogumno v novo metodo. Odkri- tost in enostavnost je najpri« mernejša. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Lahko se lotite bolj tveganih podvigov, kajti uživali boste oporo sposobnih in vplivnih ljudi. Pritegnite v službo mlajše sile DEVICA ' (od 23. 8. do 23. 9.) Kar boste izgubili na eni strani, boste pridobili na drugi. Odvisno je le, če boste pravilno odločali. Prijetno sre. Čanje. TEtlTNiCA (od 23. 9. do 23. 10.) Pred vami je zelo delikatno obdobje, ko boste mi-rali odločati o zadevi, ki ne bo ali enemu ali drugemu prav. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Več napora in več podjetnosti, sicer bo šel posel narobe. Tudi v družini bo ozračje dokaj napeto in nepru jetno. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zelo zanimive in izvirne zamisli. Kljub temu materialno si ne boste veliko opomogli. Računajte na prijatelje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vztrajajte v sedanjem raz. položenju, ki vam bo koristilo v gmotnem in duševnem smislu. Se bolj vas bodo vzljubili. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nujni in tudi nepotrebni spori zaradi nerazpoloženja, ki ga imajo do vas vaši sodelavci. Večer prebijte doma. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Predlogov bo veliko, toda bolj malo posrečenih. Vprašanje je, ča boste znali pravilno izbrati. Nekdo se posebno zanima za vas. Teden filma ZAR v Jugoslaviji S predvajanjem filma eSlavčkov klic« se je 5. decembra začel v Beogradu teden filma Združene arabske republike, ki bo trajal do 15. decembra. V okuiru tedna bo prikazanih 6 igranih in 7 dokumentarnih egiptovskih filmov. Egiptovski film ima ie precejšnjo tradicijo. Prvi film so posneli v Egiptu leta 1929, filmski poskusi pa segajo celo v leta 1912 in 1914. Novo obdobje egiptovske kinematografije je odprla šele revolucija. Egiptovski filma' i delavci posnamejo po v, 11 < nad 50 filmov na leto, . išnja produkcija pa je dosegla ie 80 filmov. Ta številčni porast je rezultat vsestranske podpore obla. sli, ki posvečajo veliko pozor, nost napredku domače kinematografije. Mel Ferrer bo snemal v Italiji Mel Ferrer bo prišel prve dni januarja v Italijo na snemanje filma «Zakon vojne». Ameriški igralec bo prvič nastopil v vlogi partizanskega poveljnika. Film je povzet po nekaterih resničnih dogodkih med partizansko vojno in prikazuje problem vesti partizana, ki vidi kako peljejo na streljanje 30 talcev zaradi represalije na sabotažno akcijo, ki jo je naredil s svojo partizansko skupino, Film bo režiral Bru. no Paolinelli. V vlogi partizanove žene bo nastopila Ma-gali Noel, vlogo poveljnika SS pa bo verjetno prevzel Peter Van Eyck Snemanje se ob začelo 2. januarja. Prognoze za festival v Acapulco Skupina mednarodnih kritikov, ki prisostvujejo filmskemu festivalu v Acapulco, je izdelala prognozo, po kateri so najverjetnejši kandidati za nagrado eAndre Ba-zm» naslednji filmi: «Rocco in njegovi bratje«, iiSladk o življenje», nemški film «Kir-mes« in francoski film »Prehod čez Ren». 70 milimetrski film v Sovjetski zvezi Sovjetska agencija TASS je sporočila, da so v Sovjetski zvezi iznašli nov postopek kinematografske projekcije, ki bo v nekaj dneh prikazan občinstvu. 35-milimetrski film so namreč zamenjali s 70-milimetrskim, to je dvakrat širšim, ki bo projiciran na 22 in pol metra širokem filmskem platnu. Projekcijo bo spremljal stereonski zvok. Ta sistem naj bi dal podobne rezultate kot ameriški Cinerama ali sovjetski Kinopanorama, vendar pa s to prednostjo, da bosta odstranjena dva pokončna traka. ki delita sliko na tri dele »Reka smrti« Zagreb-film dokončuje dol-gometražni dokument, barvni film »Reka smrti», ki ga je režiral Vladimir Kolar. Film prikazuje eno izmed najbolj divjih področij na našem planetu, Matto Gros-so, kjer se je v začetku leta mudila osemčlanska odprava. v kateri so bili trije Jugoslovani, po en Avstrijec, Ceh in Brazilec ter dva poklicna vodnika. Ta odprava je s čolnom potovalo več kot 700 km po «Reki smr.ti (Rio dos mortes), po kateri je dal režiser filmu tudi naslon. Češkoslovaška proizvodnja Pričakujejo, da bodo letos češkoslovaški filmski študiji na Barandovu in v Bratislavi proizvedli 35 igranih filmov. 26 filmov so že posneli, druge pa dokončujejo. Za letošnjo proizvodom češkoslovaških filmov so značilne sodobne teme Nagrade na festivalu v Toursu Francoski film o nagrado na festivalu v Toursu za kratkometražne filme. Posebna nagrada razsodišča je bila podeljena italijanskemu filmu ((Luciana« Gian Vittoria Baldija. Ostale posebne nagrade so prejeli filmi eThaumetopoea» Rober. ta Enrica (Francija), »Les mucisiens« Kazimira K ara-basza (Poljska) in »Le petite cuillere» Carlosa Villardeba (Francija). Blasettj v Moskvi Italijanski režiser Alessan-dro Blasetti je 3. tega meseca odpotoval v Moskvo, kjer bo skupno z ekipo Din a De Laurentiisa snemal film «Jaz ljubim, ti ljubiš, (Svetovna antologija ljubezni))). Blasetti bo snemal v Moskvi v Cinemascop tehniki in v bar. v ah v nekem znanem cirkusu, Obraccve lutke, 2bor so-ojetske armade, Mojsijev balet, kakor tudi razne zunanje scene z Rdečega trga. metrnpolitane ter znane veleblagovnice Gum, ki je velika skoraj tako kot Kremelj. «Kongo v borbi« V moskovskih kinematografskih študijih pripravljajo dokumentarni film z naslovom #Kongo v borbi». V njem bodo prikazani dogodki v Kongu po proglasitvi neodvisnosti. Posamezni prizori bodo prikazovali: zavzetje leopoldvillskega letališča po belgijskih padalcih, ranjene Rongoniane. zažgane avtomobile, vrste brezposelnih, podhranjene otroke ter neza-konito aretacijo Lumumbe. Del dokumentarja bo prika-zovtil govore o kongoškem problemu v glav n; skupščini Združenih narodov, ki so jih imeli Nikita Hruščev predsednik Gane Nkrumah, Fidel Castro, Sukamo in Nehru. Izjava goriškega župana na včerajšnji seji občinskega sveta Gorilna občina le suoieoolino orisosioooala lattno-reoaniiisiičnl tnanilesiaciii o Županov govor je bil na moč všeč monarhofašistu odv. Pedroniju Nejasna tolmačenja dr. Calderinija Na včerajšnji seji goriškega občinskega sveta so nad dve uri razpravljali o resolucijah svetovalcev v zvezi s postavitvijo spomenika D’Annunziu v kraju San Polo v občini Tržič. S tem v zvezi so razni svetovalci povedali svoje mnenje. K besedi se je oglasil tudi župan, ki je uvodoma dejal, da je bil pohod D'Annunzia na Reko pozitivno dejanje. Prebral je pismo župana iz Ronk, s katerim se daje dovoljenje organizacijskemu odboru za postavitev spomenika pesniku D’Annunziu. Cez en teden je občinski svet sprejel sklep proti podaritvi zemljišča za Dostavitev spomenika. Po županovih izjavah naj bi občinski svet sprejel ta sklep na podlagi pisanja jugoslovan. skega časopisja, kar dokazuje podložnost občinskega sveta iz Ronk jugoslovanskim interesom (!). Poveličeval je D’An-nunziov pohod na Reko, s katerim naj bi se dosegle narav, ne italijanske meje. Prebral je tudi pismo nekega italijanskega odvetnika, češ da je D’Annunzio prišel na Reko na zahtevo vseh Rečanov, ki so se hoteli pridružiti Italiji. Zu. pan se je s tem pismom povsem strinjal in pripomnil, da je odbor s praporom zavestno prisostvoval odkritju spomenika v San Polo v občini Tržič_ K besedi se je priglasil tudi svetovalec dr. Battello. ki je odločno zavrnil županovo izjavo, češ da v Italiji ni dovolj sposobnih ljudi, ki bi iz lastnih izkušenj in knjig raz-videli nesrečo, ki jo je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu, kakor tudi očiten fašistični in revanšistični pečat manifestacije v zvezi z odkritjem spomenika D’An-nunziu. Navedel je imena cele vrste oseb, ki so dovolj osvet. lili pojav fašizma, ki je toliko slabega prizadejal italijanskemu narodu. Po mnenju načelnika krščan. sko-demokratske skupine dr. Calderinija naj bi se skušalo s komunističnimi in monarhističnimi resolucijami o D’An-nunziu delati politične špekulacije, kar bi se ne smelo dogajati, ker je naloga občinskega sveta prvenstveno v tem, da rešuje administrativna vprašanja. O pohodu na Reko je dejal, da »ima svoje dobre in slabe strani«. Pozitivno dejstvo naj bi bilo to, da je prebivalstvo zahtevalo priključitev k Italiji že več tednov pred D’Annunziovim prihodom, ki je prišel samo na pomoč. Negativen pa naj bi bil vojaški upor, ki ga je osvajalec izvršil. D’Annunzio ni kriv, če so ga pozneje fašisti posnemali. Prisotnost prapora pri odkritju v San Polu m imela po mnenju demo-kristjanskega svetovalca nostalgičnega značaja, ampak se je z njegovo navzočnostjo dal poudarek »istrski kalvariji« in »človeški solidarnosti«. Prav tako ni bilo predvideno fašistično pozdravljanje na tej slovesnosti. Ker je bila monarhistu odv. Pedroniju županova izjava močno pogodu je predlagal, naj se pustijo ob strani vse ostale resolucije, tudi odbo-rova, v kateri se zavračajo resolucije tiste politične stranke, ki «je nameravala podariti Gorico komunistični Jugoslaviji«, in se sprejme njegov predlog, da se po županovi obrazložitvi preide na dnevni red. Navzlic vsemu je bila sprejeta resolucija odbora, ki je po svoji vsebini skrajno desničarska. Zanjo 50 glasovali svetovalci Krščanske demokracije, PSDI in PLI, proti pa zaradi raznih vzrokov vsi ostali. Svetovalca SDZ sta se vzdržala, prav tako pa sta se vzdržala ta svetovalca tudi pri glasovanju o resolucijah MSI, monarhista Pedro-nija in KPI. «»------- Delovanje goriških stražnikov v novembru V mesecu novembru so go-riški stražniki naložili 207 glob, od katerih; 286 kršiteljem cestnega pravilnika, 5 kršiteljem pravilnika mestne policije, 1 globo so prisodili kršitelju pravilnika o pokritem trgu, 3 globe kršiteljem gradbenega pravilnika ter dve globi kršiteljem pravilnika poljskih čuvajev, V istem me. secu je konjederec ulovil 20 psov, ki so bili brez nagobčnika. imiuiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiimimiiiiiMiiiitiiiiiiMiiiiiimtiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiii Pismo doberdobskih kmetovalcev SELVEG Zahtevajo povračilo škode nastale pri napeljavi elektrike Posekali so drevje ob vodu in raztrosili z minami kamenje po njivah in pašnikih - Pičel prispevek oškodovancem po toči Ko je družba SELVEG napeljala daljnovod iz Redipu-glie v Dol, je nekaj metrov na vsaki strani voda posekala vse drevje in grmičevje. Na nekaterih krajih je bilo drevje tudi precej debelo. Kmetovalcev o tem sploh niso obvestili, tako da je nekaj drevja tudi izginilo. Vrhu tega so razstreljevali mine, da so postavili nosilne konstrukcije, in razmetali kamenje po pašnikih in njivah. S tem je bila napravljena kmečkemu gospodarstvu, ki je zaradi skalnatega terena zelo slabo, občutna škoda. Pred dobrim mesecem so ................................... iihiimiu Seja pokrajinskega odbora Kupili so violini Antona Pelicona Nadaljnjih 540.000 lir za zboljšanje zdravstvenega stanja v živinoreji Na seji pokrajinskega odbora, ki je bila v torek, je dr. Polesi sporočil odbornikom, da so ministru za finance Trabutchiju in ministru za pioračun Pelli med njunima obiskoma v goriški pokrajini izrcčili poročilo o kritičnem finančnem stanju pokrajinske uprave. Odborniki so sprejeli zahtevo organizacijskega odbora za mednarodno razstavo zdravstva, ki jo bodo zaradi doseženega uspeha podaljšali do 6. januarja. Kakor je znano, je pokrajina dala 250.000 lir organizatorjem za opremo razstavnega prostora namenjenega goriškim ustanovam. Na predlog odbornika dr. Chientarolija, skrbnika za pokrajinske muzeje, so sklenili kupiti dve violini Goričana Antona Pelicona (po rodu iz Sovodenj) za muzej na Kor-nu. Izdali so dovoljenje tekstilni tovarni »Cotonificio go-riziano«, da lahko z vodovodnimi cevmi m električnimi žicami prečka pokrajinsko cesto Gorica-Sovodnje-Zagraj. Potrošili bodo 920.000 lir za nakup platna za rjuhe, ki jih potrebuje umobolnica. Podjetju Laffranchini iz Gorice so na dražbi zaupali nakup starega železa v umobolnici, na podlagi natečaja pa so v umobolnici zaposlili Giorgia Boz-zatta. Na podlagi izrednega načrta za izboljšanje živinoreje, za katero je bilo pred časom določenih 10 milijonov, so izplačali 540.000 lir tistim živinorejcem, ki so zaklali tuberkulozno govejo živino. «»------- Samomor v Števerjanu Včeraj popoldne so v Ste-verjanu pokopali 44-letnega Maria Korečiča z Valerišča. Kcrečič, ki je že dalj časa bolehal zaradi posledic, ki Jih je dobil pri neki prometni nesreči, si je v torek vzel življenje. Okoli poldneva ga je sin našel obešenega v hiši. Zapustil je ženo in tri otroke. Kino v Gorici CORSO. 14.00: «Anonima Coc-cotes«, R. Rascel, A. Ekberg, mladini do 16. leta vstop pre-povedan. VERDI. 15.00: »Kličite 22-22 Poročnik Sheridan«, U. Lay, N. Duca. V1TTORIA. 15.00: »Tajna vojna sestre Katryne«, L. Pal-mer, R. Lewis. CENTRALE. 15.00: «Samotni jezdec«, R. Scott, J. Holden, v barvah. MODERNO. 15.00: »Ognjeni zaton«. prizadeti kmetovalci poslali SELVEG pismo z okoli 30 podpisi, v katerem zahtevajo, naj se jim povrne škoda, ki je bila storjena s sekanjem in razstreljevanjem min. Pred. stavnik zveze kmetov B. Ma-rizza pa bo šel osebno govorit k omenjeni družbi, da povrne nastalo škodo. Na podlagi prijave o škodi, ki jo je napravila toča v septembru, je kmetijsko nad-zorništvo pred dnevi razdelilo pomoč oškodovanim kmetom iz doberdobske občine. Podarili so jim umetno gnojilo, riž in testenine. Prijavo so napravili številni kmetje; v njej so navedli predvsem škodo, ki jim jo je toča napravila na grozdju, ker se jim je zdelo, da je škoda na tej kulturi največja in ludi najvažnejša. Izpustili pa so popis škode na drugih kulturah, zlasti na mediki. Tako niso dosegli tistih 10 odstotkov, ki so predstavljali pogoj za povračilo škode. Zdi se, da je prejelo pomoč samo kakšnih 10 knšetov iz Doberdoba, Poljan in Dola. Spremembe voznega reda avtobusa v Sovodnje Z današnjim dnem stopi v veljavo nedeljski vozni red avtobusa, ki vozi od pevm-skega mosta do Sovodenj. Odhod od pevmskega mosta: 13.20, 14.40, 16.00, 17.30, 19.10, 21.00 uri. Odhod iz Sovodenj: 13.50, 15.10, 16.40, 18.10, 19.50, 21.30. Petrolej za kurjenje peči Kot prejšnja leta je trgovinska zbornica tudi za letošnjo zimo dala na razpolago potrošnikom večjo količino petroleja proste cone za kurjenje peči. Vsak lastnik peči na petrolej bo prejel od novembra letos do marca 1961 po 125 litrov mesečno na osebo. Kurivo bodo prodajali drogirji po največ 48 lir za liter franko skladišče trgovca na drobno. Vesti iz Sovodenj Sovodenjsko županstvo poziva vse občane, naj pridejo na županstvo naročit tablice za vozove, kot jih določajo predpisi. S prijavo naj ne odlašajo, ker bodo po novem letu imeli sitnosti, če bodo brez tablice. Obenem sporoča, da bodo v torek dne 12. decembra od 6. do 12. ure pobirali davke na županstvu. Nezgoda kolesarke Na križišču Ul. Cadorna z Ul, Dante je včeraj ob 16.30 prišlo do trčenja med 42-let-no kolesarko Aurelio Temmel iz Ul. Corronini št. 2 ter nekim vespistom. Pri trčenju je kolesarka zadobila hujše poškodbe, zaradi katerih so jo nemudoma prepeljali z avtom Zelenega križa v civilno bolnišnico. Zdravniki so pone. srečenki ugotovili zlom piščali ter gležnja leve noge. V bolnišnici se bo morala zdraviti 30 dni. Nesreča na delu Pri delu v tovarni ILMU v Ul. Faiti se je včeraj zjutraj ponesrečil 33-letni Silvano Nonin iz Stražič št. 18. Delavca, ki je zaposlen pri nekem stroju, je stroj zajel med zobovje in ga vrgel v bližnjo steno. Pri padcu si je Nonin zlomil piščal leve noge ter zadobil številne udarce po telesu. Tovariši, ki so ponesrečencu nudili takoj pomoč, so poklicali rešilni avto, ki ga je prepeljal v civilno bolnišnico. Zdravniki so delavca pridržali na zdravljenju UIIUIIIIIIIIIIIIIIIfllllllltllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllHIIIIIIIIIMIIIUIIIIIIIIItllllllllllllll Zaradi večdnevnega dežja Reke so v Beneški Sloveniji Most v Stupici so zaprli, ker mu Nadiža izpodkopava temelje - Slab obisk Andrejevega sejma Te dni je tudi naše kraje zajela vremenska depresija in nam je prinesla južno vreme z obilico dežja. V večjih ali manjših plohah dežuje že tri dni. Nivo rek in potokov se je dvignil precej nad normalo. Zlasti velja to za Beneško Slovenijo, kjer so reke na nekaterih krajih prestopile kritično točko. Nadiža je v Stupici tako narasla, da je v nevarnosti most, ki so ga zaprli, ker »e bojijo, da bi mu voda ne spodkopala temeljev. Vsi NA GORIŠKO JE PRIŠEL JADRANSKI KOLEDAR DOBITE GA PRI POVERJENIKIH IN V KATOLIŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI LUKEŽIC IN NA ZSPD V GORICI manjši potoki so se spremenili v hudournike, po hribovskih poteh se zbira deževnica in otežkoča promet, obenem pa povzroča občutno škodo. Na Goriškem deževje še ni povzročilo škode. Samo Soča in Vipava sta precej narasli. Sjabo vreme preprečuje krneč, ka dela, zlasti pa sejanje pšenice. Deževje slabo vpliva na obisk Andrejevega sejma, ki bo v Gorici do prihodnjega ponedeljka. Zabavišča so zasedena samo v prvih popoldanskih urah, ko jih obiskujejo dijaki, pa zvečer. Jugoslovanskih državljanov je zelo malo, ker je tečaj dinarja neugoden. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna «S. Giusto«, Korzo Italia št, 106, tel. it. 31-51. ZAHVALA Ob izgubi našega nepozabnega moža in očeta Dominika Češčuta se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje in ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku. DRUŽINA CESCUT Sovodnje, 8. decembra 1960. SOŽALJE Dijaška Matica izreka globoko sožalje ravnatelju Dijaškega doma Petru Sancinu ob izgubi njegovega očeta Evgena. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo našega lista. Novi sedež urada za preganjance Odbor bivših političnih preganjancev je dobil svoji sedež v Gorici, in sicer v prostorih PSDI na Travniku štev. 17/1. Urad je odprt vsak četrtek od 10. do 12. ure. Bivši politični preganjanci se lahko v navedenem času zglasijo v tem uradu, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. »»—- Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 27. novembra do 3. decembra rodilo 12 otrok, umrlo je 10 oseb, oklicev je bilo 7, porok pa 6. Rojstva: Marinella Misigoi, Lorella Grion, Maurizio Cro-cetti, Loredana Giacuzzo, Ciaudia Krajnik, Michela Sbo-gar, Laura Bandeli, Clelia Pian, Annamaria Bergamo, Luciano Frandolič, Evelina Carli, Giuseppina Affinito. Smrti: 76-letni upokojenec Massimiliano Sdrigotti, 64-let-ni upokojenec Giuseppe Leban, 49-letni natakar Florian Gorkič, 37-letna profesorica Irma Pagarin, 69-letni upokojenec Ernesto Palmerini, 64-let-ni carinski inšpektor Giuseppe Gnot, 76-letni čevljar Luigi Orel, 60-letna Maria Valenti-nuzzi, 67-letni industrijec Quinto Angelini, 70-letni upokojenec Antonio Menotti. Oklici: skladiščnik Giuseppe Miceu in delavka Romana Giovanna Cafarelli, gostilničar Carlo Covino in Vincenza Attanasio, orožnik Antonio Mercadante in Angelina Ar-ciuolo, orožnik Gino Tardani in Mondina Tardani, Giordano Blasizza in Pia Silvia Pal-laoro, orožnik Giuseppe Ta-scione in Silvia Corsi, zidar Franco Marchi in tkalka Silvana Drufovka. Poroke: namestnik brigadirja Antonino Miduri in Rita Proietti, delavec Enrico Teso-rini in tkalka Anna Lenarduz-zi, delavec Alojz Kocina in Danila Grauner, mizar Friderik Simšič in delavka Elvi-la Koncut, radiotelegrafist Luciano Andretti in Nella Sci-sccvskj, učitelj Giorgio Pen-zo in uradnica Uršula Kirsch. VPRAŠAM JA IN ODGOVORI PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Obvezno zavarovanje avtomobilov in motorjev VPRAŠANJE: Slišal sem, da bo treba s 1. januarjem 1961 zavarovati avtomobile in motorje za civilno odgovornost «proti tretjim». Rad bi vedel, če je to res. ODGOVOR: S 1. januar- jem 1961 zavarovanje motornih vozil ne bo še obvezno, kajti za sedaj obstaja le zadevni zakonski osnutek, ki ga prav v teh dneh proučuje komisija za industrijo poslanske zbornice. Vsekakor pa je gotovo, da bo obvezno zavarovanje motornih vozil za civilno odgovornost prihodnje leto dobilo zakonsko osnovo in bodo torej morali vsi lastniki motornih vozil obvezno skleniti zavarovanja za civilno odgovornost do tretjih. Zakonski osnutek, ki ga sedaj proučuje posebna komisija poslanske zbornice, je že poleti 1958. leta predložil socialistični poslanec Paolo Angelino. Do obveznega zavarovanja pa naj bi prišlo zaradi tega, ker je v Italiji iz leta v leto več prometnih nesreč, pri kateri marsikdaj oškodovanci ne dobijo povrnjene škode. Zaradi tega je bil torej sprejet in je v razpravi zakonski osnutek o obveznem zavarovanju motornih vozil, ki vsebuje 25 členov. Prvih deset točk je komisija za industrijo poslanske zbornice že odobrila. Prva točka zakonskega osnutka določa obvezno zavarovanje vseh motornih vozil na mehanični pogon, tudi trolejbusov in prikolic. Ta vozila morajo biti zavarovana za civilno odgovornost do tretjih, kot je to predvideno v členu 2054 Civilnega zakonika. Motorna kolesa bodo morala biti zavarovana samo za civilno odgovornost do oseb, kar velja tudi za motorne čolne, ki jih poganjajo motorji od 125 ccm naprej ali z močjo ne manj kot 5 KS. Obvezno zavarovanje se bo lahko sklenilo s katero koli zavarovalnico, in sicer za vsote, ki ne smejo biti manjše, kot so predpisane v posebni prilogi, ki je priložena zakonskemu osnutku. Najmanjše vsote za zavarovanje civilne odgovornosti so naslednje: A) za zasebna motorna kolesa: v primeru smrtne nesreče pet milijonov lir za motorje, ki imajo manj kot 150 ccm ter 10 milijonov lir za ostale. V obeh primerih 5 milijonov lir za poškodovano osebo. B) Osebni av- tomobili: 15 milijonov lir za smrtno nesrečo in 5 milijonov lir za poškodovano osebo. C) Zasebni avtobusi: 20 milijonov lir za smrtno nesrečo in 5 milijonov lir za poškodovano osebo. Za motorna vozila, ki so namenjena javni uporabi, so določene višje zavarovalne vsote. V naslednjih dneh bo komisija za industrijo poslanske zbornice načela vprašanje čl. U zakonskega osnutka o obveznem zavarovanju motornih vozil, ki se nanaša na način zavarovanja. Starčki brez pokojnine VPRAŠANJE: Pred kratkim se je sestal odbor za zimsko pomoč, ki je pripravil načrt delitve pomoči brezposelnim in drugim revnim slojem. Stvar je seveda hvale vredna, toda ta pomoč je le kaplja vode v morju. Nerešeno ostane namreč ne le vprašanje brezposelnih in upokojencev z niz. ko pokojnino, marveč tudi in predvsem vprašanje tistih neštetih starih ljudi, ki ne dobivajo nobene pokojnine. Kdo naj tem ljudem pomaga. Miloščina ne zadostuje, treba bi namreč bilo zakona, ki bi točno določal, čigava naloga je, podpirati te ljudi. ODGOVOR: Vprašanje starih ljudi brez pokojnine je dandanes glavno vprašanje socialnega skrbstva, ki ga je treba čimprej rešiti, še preden bodo izvedli že toliko časa obljubljene reforme socialnega zavarovanja in skrbstva, ki pa jih ni od nikoder. Po vsej državi je na sto tisoče takih starih ljudi, ki ne dobivajo nobene stalne podpore, marveč so odvisni od javne miloščine ali pa so v breme otrok, zetov, vnukov itd. Ta pomoč svojcev pa je če-sto res pravo breme, ker se že sami zelo težko preživljajo in imajo cele kupe lastnih skrbi. V parlamentu leži že več zakonskih osnutkov za re. šitev tega vprašanja in sedanja vlada, ki se rada sklicuje na svojo «socialnost», bi morala poskrbeli, da se izglasuje pravičen zakon. Zakaj ta vlada torej ničesar ne stori? Stvar je na dlani; ker pač ni na strani delavcev in kmetov, marveč na strani privilegiranih slojev. Zaradi tega bi morale začeti zlasti delavske stranke po vsej državi odločno agitacijo za rešitev tega vprašanja. Potem bi se morala zganiti seveda tudi vlada in parlament. iiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiimiiminiiiiiiiMiiiimiiMttmtiMiiimiimiMiiiiiiiniiiiiiniiiiiitiiiiiitmitiiiiiiMiiiinnmiiiifiiiiiHiiiiiiiiii Pripombe k programu pokrajinske uprove V sedanjem gospodarskem položaju politika varčevanja ni primerna Pokrajina bo morala poskrbeti za izboljšanje postopka pri ugotavljanju ponarejenih živil V svojem govoru po izvolitvi za pokrajinskega predsednika je dr. Delise na kratko nakazal, kako meni novi odbor upravljati pokrajino in katerim vprašanjem bo posvečal največ skrbi. Pri tem je takoj poudaril svojo staro težnjo po varčevanju — kar je za bivšega odbornika za proračun in finance pač razumljivo — in dejal, da bo treba zmanjšati primanjkljaj, se izogibati nepotrebnemu tratenju sredstev in se pri izdatkih držati načela družbene koristnosti. Vse to bi lahko z obema rokama podpisali in bi bilo res hvale vredno, če bi šlo za pokrajino, ki bi bila gospodarsko zelo aktivna in ki bi razpolagala z zadostnimi sredstvi, da ne bi bila od nikogar odvisna. Toda pri nas bi bila to le utvara. Občina in pokrajina sta spričo tukajšnjega položaja pač nujno močno pasivni, kar jasno odražajo njuni proračuni. Po drugi strani pa je cela kopica potreb, katerih zadostitvi se ni moč izogniti, če nočemo, da nastane v delovanju krajevnih ustanov popolno mrtvilo. Ravno upoštevajoč tukajšnji neugodni gospodarski položaj, morata občina in pokrajina z raznimi javnimi deli in drugimi izdatki vsaj delno odpomoči stalni krizi. Zato bi bila vsaka politika pretiranega krčenja izdatkov zlasti v družbene namene popolnoma zgrešena. Ker sta občina in pokrajina pasivni, je dolžnost države, da jima priskoči na pomoč. Država to ves čas dela, toda v premajhnem obsegu. Nadzorni organi namreč stalno krčijo svoj prispevek za kritje primanjkljaja pokrajine in občine, namesto da bi SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v nedeljo, 11. decembra ob 16. in 20. uri v Prosvetni dvorani v GORICI s komedijo v dveh delih «MANEVRI» Avtor Jože Javoršek Režiser Jože Babič Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1. — Vstopnina: sedeži 300 in 200 lir; stojišča 150; dijaška stojišča 100 lir. ga višali, upoštevajoč zlasti, da že obe upravi določata primanjkljaj v proračunih v najnižji možni meri. Ravno novi pokrajinski predsednik pa je na eni izmed sej prejšnjega pokrajinskega sveta zagovarjal to politiko krčenja državnega prispevka za kritje primanjkljaja, ker je pač delal kot član upravnega pokrajinskega (prefekturnega) odbora, ki o tem odloča. Pri tem je treba tudi upoštevati, da sta tržaška občina in pokrajina kot so tudi ostale podeželske občine pasivne, medtem ko je tržaško področje kot celota finančno aktivno. Gre za protislovje, ki je le navidezno, kajti tega stanja je kriv zakon o Ureditvi občin in pokrajin, ki ne določa zanje dovolj virov dohodkov, medtem ko gre mnogo odstotkov od davščin in raznih taks v državno Dlagajno. Da je naše celotno področje, kar se tiče državnega knjigovodstva, zelo aktivno, je s točnimi statističnimi podatki dokazal tudi bivši zastopnik italijanske vlade pri bivši ZVU De Castro, ki je v polemiki z bivšim županom Bartolijem poudaril, da gre razlika med dohodki in izdatki tržaškega področja v desetine milijard Zato bi iz tega Kupčka denarja država lahko že kaj več prispevala za kritje primanjkljaja. Ravno zato pa se tudi ne moremo strinjati s tezami novega pokrajinskega predsednika, da je treba • ozdraviti* proračun s tem, da se zniža primanjkljaj. Seveda pa to ne pomeni, da je treba razsipati denar za nepotrebne in neproduktivne izdatke. Kar se tič* pripombe, da morajo služiti izdatki v družbeno - koristne namene, ni pri tem kaj pripomniti, vprašanje je le, kaj novi pokrajinski predsednik pri tem mi-cli. Ker gre pri izdatkih za družbeni denar, pa naj prihaja iz pokrajinske ali državne blagajne, je pač nujno, da se mora tudi čim koristneje za družto uporabiti. Toda spominjamo se, da je prejšnji pokrajinski svet dajal razne, čeprav ne izredno visoke prispevke, zlasti za verske u-stanove, ki si že lahko same pomaga-o, saj razpolagajo vatikanske blagajne z milijardami, ki se stekajo vanje z vsega sveta in iz neštetih donosnih podjetij v državi. To smo seveda zapisali samo mimogrede, ker ni bilo bistveno za izdatke, pač pa je odkrivalo miselnost upravljavcev. Novi predsednik je napovedal tudi izboljšanje nadzorstva nad potrošnimi predmeti in zlasti nad živili z uporabo bolj modernih sredstev za u-gotavljanje ponarejevanj. Spo-polnitev tehnike ugotavljanja ponarejevanja živil je zelo nujno in peieče vprašanje, saj smo zadnje čase priča zlasti ' elikim sleparijam pri olju in drugih maščobah- Te maščobe proizvajajo večinoma v drugih pokrajinah, v Trstu pa jih trošimo. Čeprav se je pokrajina večkrat pohvalila, da pokrajinski laboratorij izvrstno deluje, pa so se čule z drugih strani razne pritožbe, češ da se v Trstu odkrije premalo ponarejenih živil v primeri n. pr. s Turinom, pa čeprav so nabavni viri po-trošnega blaga skoraj isti. Zato čaka pokrajino, če i-majo njeni upravniki res dobre namene, na tem področju obilo dela. Ni dovolj, da se je začel zidati nov laboratorij, ki bo vsekakor sodoben in zelo popoln, marveč bo treba predvsem poskrbeti za bolj strogo nadzorstvo nad živili, kar pa je v glavnem naloga občine. Kar se pa a-naliz potrošnega blaga tiče, bi bilo prav da bi pokrajina podprla pobudo, po kateri naj bi vsi zadevni laboratoriji v Trstu sodelovali in naj bi se vsak specializiral na posebnem področju. Tako bi bila borba proti ponarejevanju živil seveda bolj učinkovita. Pri tem pa je seveda treba upoštevati, da ni vse odvisno od pokrajine in njenega laboratorija, marveč tudi od spopolnitve zakonodaje, ki je na tem področju zelo zastarela, zlasti kar se tiče sredstev za kemično ugotavljanje pristnosti živil. Omenili smo le dve plati programa nove pokrajinske u-prave in se bomo k ostalim še povrnili. Pokrajina ima namreč važne naloge zlasti na socialnoskrbstvenem in na zdravstvenem področju, saj skrbi za defektno deco, za de-co, ki je nagnjena k tbc, za nezakonske otroke, za umobol-ne itd. Knjižne prosvetnih v mestu in okolici V PD Slavko Škamperle V Križu V Dolini V Sem pola ju V Nabieiini Na Proseku Obleka za vesolje V ameriški reviji Life je Poročnik - komandant Walter Schirra, ki je odgovoren za izpopolnjevanje »obleke s pritiskom«, potrebne človeku v vesolju, napisal članek o tej »Meki. V članku pravi: Vesoljska raketa, ki bo nekoč ponesla človeka v veso-jje, ni samo sijajno sestavljeno vozilo. Daleč proč od borna bo morala biti tudi bom z vzdušjem, v katerem “o lahko človek udobno živel, dihal in v njem čimbolj mogoče vestno opravljal *voje delo. V zadnjem letu imel nalogo, da sem se se prav posebej posvetil si-ftemu, ki naj omogoča v raketi možnost normalnega življenja. Pri tem je najvažnejša »obleka s pritiskom*. Obleka je v osnovi ukro-.ena gumijasta vreča, balon v človeški obliki, ki daje Pilotu zadnjo možnost, da se \ njej obvaruje nesreče. No-‘■1 jo bo med celotno odpravo, ni pa potrebno, da bi bi-* v kabini z uravnavanim Pritiskom ves čas hermetično zaprta in napihnjena. Ce bi Pa raketa med potjo po brezzračnem prostoru dobila tazpoko in bi pritisk zelo Padel, bi instrument z barometrom takoj opozoril pilo-™* n&j zapre naličnico čela-.e; tedaj bi se obleka avtomatično hermetično zaprla in 8e napihnila. Tako bo človek v svoji lastni kabini z uravnavanim pritiskom. Seveda ni preprosta stvar, ^delati vesoljsko obleko, vajprej je treba posneti mo-*1 za vsakega posameznega m, 5' T° storijo tako, da “vlečejo človeka v dolgo platneno podobleko in ga ovijejo krog in okrog s trakovi mo-reSa debelejšega papirja. Ko Papir posuši, ga z oble-,° “red zrežejo s telesa in °bij° tako kalup, ki ga upo-•®bijo za izdelavo vesoljske obleke. Vesoljska obleka je še ved-0 neudobna. Se celo, če ni aPihnjena. Znotraj ima gubasto podlago, od zunaj pa Pokrita z aluminiranim ^ onom. Nanjo je vdelana vrsta zadrg, pasov in eela Jakov. Ko je obleka napih-Oena d0 polnega pritiska t 7® kg na 2,5 cm1), je sko-aJ negibljiva in ne samo IJmidobna. Ko je človek v ebi, se mu zdi, da ima telo ude in celo prste uje- k* v trde cilindre. Ker pa v raketi najbrž treba pri- . bati na gumbe in stikala k °elo upravljati občutljivi j nm°lni vzvod v primeru, to ..bilo kaj narobe z av-“■Stičnim pilotom, so si še °sebno prizadevali, da bi javili obleko kar najbolj ‘bljivo. ,*v, vesoljske obleke, ki bile izdelane po vzoru lete mirni za visoke letalske po-e- so imele rokavice z rav- brgo Prsti, pritrjene z za- hot i na rokave. Ce je pilot , te rokavice pod pritiski11 . zapreti, ali pa prste lj ‘t* ~ n. pr. pri uprav-je tU bontrolnega vzvoda — 0 zahtevalo velik napor. Ar. 1 ________ »redi, le dal nekdo preprost zakaj ne bi izdelali K°bavic z naznotraj zakriv-prsti? Tako imamo lj*nimi 'edaj '■»kav "•••■t., zakrivljene prste na ■cah, kar pa enega pro- fi>>,ll"iiiniiiiiiii„iHiiii„ H, "It Kdo naj vzgaja: °če ali pa mali? ^^daljevanje s 3. strani) bi mati moč, da bi otro-j^j.^Plob še kaj odrekla, če-* bi bilo to njegovi vzgo-v '' korist. Otrok se razpase }j bazljiveža, mati mu slu-l«jv . vdana sužnja. Ukaz-°sti se pridruži v poznej-tiai .* Se trma, katera je jtiJedja ovira dobri vzgoji, ksr St otr°k naredi samo to, gs *e njemu zljubi in ubo-y0j. ,a*no takrat, kadar je It* Kndar ni, se postavi 8em po robu. l)t^e težje posledice za do-“zgojo nastopijo tedaj, tu bostavi mati proti oče-go'v a Ščiti otroke pred nje-hi °mti dobrohotnimi ukre- *tl> ali še šti V' da pogovarja, zla-^ebli iim daie potuho. Vs-,' smo, da rase . v otrok hlij. v Prvi dobi v materini tor**1' ln p°d njenim nad- ‘■šini i„_tvom Ona ima na nje- Sov0 vz«ojo največ vpliva, 8a ba tudi lepo priliko, da ltljc msk° dviga. Mati je po-Qtig °a prva. da otroka uči. ban inia otroka povečini ves t* •V neposredni bližini, de- nanjo vezano, zato je ba o. na,oga tudi zelo lah-l«g0 er mati to svojo na- k»uč- p0Ve5lni izvrši, saj se v( ?' dete iz njenih ust pr-Hjet..esede in si prisvoji po »dat' pretežni zaslugi zmož-d govora. Tako govorimo Ve*. aterinem in ne o očetovi J*8ilru- itli,Qater'n vzgojni vpliv je *»m at odločilen. Dobro da *' b> ga ona položi v mla-k’lh,,r,ca' ne pade nikdar na b*rn ta tla. Vzrok, da ima *°Hk° ft>at' bot vzgojiteljica bač ° Vpliva na otroka, tiči si *to mlado srce. Prvi vti-tr’a:brve resnice pa oslanejo Hiti <• V dloveku. Niti čas, i»br--1'^enie i'h ne moreta tem, ker seje nauke “risati 'i tn zatreti. blema še vedno ni rešilo. Zdaj je zopet težko iztegniti zakrivljen prst, če hoče n. pr. pilot pritisniti na gumb. Najbrž bo končna oblika rokavic taka, da bo imela 9 prstov zakrivljenih in enega ravnega. Mnogokrat so nosilci sami predlagali izboljšave obleke. Deke Slayton se je n. pr. pritožil, da mu je prva o-bleka pri vratu neudobna. U-gotovili smo. da se mu je zadrga res trdo prilegala ob Adamovo jabolko. Zdaj imamo zadrgo na strani namesto po sredi in celo Deke zdaj lahko udobno požira. Toda tisti, ki se radi hitro zredijo, morajo paziti na dieto. Ce se zredi pilot za dobra 2 kg, se že počuti v obleki ko v primežu. Približno polovica stroškov za opremo celotne obleke odpade na čelado. Zunanji obod vsemirske čelade je trdo vlaknasto steklo in vsebuje prozoren naličnik iz plexi-stekla, ki ga je mogoče potegniti pred obraz in ne-produšno zapreti. Kakor o-bleka se mora tudi čelada individualno prilegati in tako je moral vsak za vesolje predvideni pilot sam v Los Angeles, da so napravili odlitek njegove glave za posebno »lombardsko* podlago. Ta podlaga, ki je na notranji strani trdega kalupa, se je najlepše prilegala glavi, kadar je bila ta pred 5 dnevi na kratko ostrižena. Čelada ima tenko usnjeno prevleko in tenko plast penaste snovi za udobje in trše plasti iz prožne snovi, ki varujejo glavo proti sunkom. Na dan poleta v vesolje bo izbrani pilot opremljen s čelado, obleko, srebrnkastimi čevlji in posebno podobleko * ventilacijskimi napravami, »plezal v raketo in se nastanil v kabini. Zdravniki mu bodo pritrdili medicinsko in telemetrično opremo. Obleko bodo povezali z napravo za dovajanje kisika v raketi in nato vhodno lino neprodušno zaprli. Celo v času pred poletom bo pilot z zaprto čelado dihal 100-odstotni kisik, ki bo prihajal v obleko z ieve strani pasu. V notranjosti obleke bo potoval kisik po mreži cevi ob njegovih rokah in nogah, jih hladil, preden bo dospel do čelade, in od tam odhajal zopet ven skozi spoj ob njegovem desnem ušesu. Rabljeni kisik bo šel takoj v omrežje filtrov in hladilcev v raketi. Ogljikov dioksid, ki ga bo letalec izdihaval, bodo posebne naprave filtrirale, ko ga bo električni ventilator potiskal preko aktivnega oglja in preko dveh plasti litijevega hidroksida. Nato bodo plin prevajali ikozi »hladilnik* ali toplotni menjalec z vodo, ki bo odpravil višek toplote, ki jo je oddalo človeško telo, in jo oddajal ven v prostor v o-bliki pare. Kapljice vode, ki se bodo kondenzirale med procesom, se bodo zbrale v gobi; vsake pol ure bo udaril bat po gobi in iztisnil iz nje vso vlago. Ta odvečna voda se bo nabirala in jo bo uporabljal pilot za pitje, potem ko bo pristal in čakal, da pridejo ponj. Vonje in odpadke bodo filtri odstranili, še preden bo začel kisik ponovno krožiti po obleki. Telesni odpadki se bodo zbirali v posebnem predelu v obleki. Preden bo raketa izstreljena, bodo iz nje izčrpali zrak in jo napolnili s kisikom. Pri pritisku 2250 g na 2,5 cm1, kar je enako atmosferskemu pritisku v višini 8208 m, lahko človek udobno živi. Ko bo prešel pospešek in prišel v vesolje, bo lahko, če bo hotel, brez nevarnosti odprl naličnico in vdihaval kisik iz kabine. Toda čelada bo morala ostati zaprta med povratkom, ko mu bo potrebna obramba proti visoki vročini. Vendar zaradi varnosti pilot najbrž ne bo odpiral čelade. Ce bi tačas, ko bi imel odprto naličnico, nastala razpoka v kabini — povzročil bi jo lahko meteor, če bi predrl steno rakete — bi moral pilot urno ukrepati. Pritisk v kabini bi naglo padel. V tej višini bi lahko živel samo 10 sekund. Ce bi pa zaprl čelado, bo v njegovi obleki ostal poln pritisk in bo lahko opravil svojo nalogo v sami obleki. Predvidene so še druge varnostne naprave. Ce bi kaj oviralo obtok kisika ali če bi rdeča luč opozorila pilota, da mu grozi nevarnost zastrupljenja z ogljikovim dioksidom, bo lahko vključil rezervni kisik, ki bo zadostoval za dve uri, kar je dovolj za raketo, da še enarat obkroži Zemljo in se vrne. Raketa bo šla skozi najhujšo preizkušnjo med povratkom. Zaokroženi spodnji del rakete se lahko zelo o-greje in temperatura notranje stene lahko doseže do 200 stopinj. Toda hladilni sistem bo to vzdržal in kisik bo dotekal v obleko, tako da ne bo v njej nič hujše kot v vlažnem poletnem dnevu. Na zadnji stopnji spuščanja, pri višini 6000 m, se bo kabina še bolj ohladila. Dovodna cev v ožjem koncu rakete se bo odprla in vsrka- vala sveži zrak. In končno, ko bo raketa s padalom pristala, bo kabina že dovolj hladna, da bo pilot Jahko odprl naličnico in vdihaval oceanski zrak. Med drugim bo obleka rešilno sredstvo pilotu tudi v primeru, da bi moral zapustiti kabino, medtem ko bi čakal, da ga rešijo. Jaz sam sem preživel ure v vodi v svoji obleki in videl, da se dobro obnese —- razen, če se ne bi zgodilo, kot se je meni v bazenu v Langley Fiel-au — ko se je obleka preveč napila vode. Skočil sem namreč v vodo brez čelade, obleka se je napolnila in jaz sem se potopil. Potem ko so me spravili iz bazena, sta me morala John Glenn in Deke Slayton obrniti na glavo, dokler ni voda odtekla. Sedaj izpopolnjujejo predlog, kako vgraditi »jez* za vratom vrh obleke, da bi osta-, la zrak in ocean vsak na tistem koncu, kamor sodita. Na pragu Bele hiše v VVashingtonu sta se prisrčno pozdravila Eisenhower in Kennedy, slari in novi predsednik ZDA Pred novo vlado na Japonskem Zopet bo Ikeda predsednik vlade Za predsednika zbornice je bil izvoljen Ičiro Kiyose - Prvič se je zgodilo, da predsednik zbornice ni bil izvoljen soglasno TOKIO, 7. — Japonski parlament 'je včeraj ponovno izvolil za ministrskega predsed. nika Hayata Ikedo. Pred tem je spodnja zbornica, ki se je sestala na pritisk konservativcev, izbrala za predsednika skupščine konservativca I-čira Kiyosa. Na ta način je bilo mogoče potem izvoliti ministrskega predsednika ter tako priti ven iz situacije, v kateri je bila Japonska tri dni brez vlade. Kiyose je bil izvoljen s samo 282 glasovi. To je prvič, da kak predsednik zbornice ni bil izvoljen soglasno. Socialisti so nasprotovali Kiyosu zaradi njegove vloge v korist ratifikaciji po- IIIIIIIIIIIIIMIIIIIItllllllllltltlllll,lll,,llllllll1lll,llllltllMIIIIII1IIIIMIIHII1lllllllllllllltllllllllllllMltllllllllllllllll,ll,|||||||,||,|||||||||||||||||lllll||||||||||||||||||||,,|ii|i|||||||||||t||,||||||||||||||t||||,|||||,|,,||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||i,|||||,|,||t|,|| Nezgode ladij v raznih vodah «Snežnik» in «Niš» ob ciprski in švedski obali — S treh ladij so v zadnjih 24 urah rešili 88 mornarjev, dva sta pa umrla NIKOZIJA, 7. — Japonska t »Snežnik* je zato davi po ra- It fiV trgovska ladja »Nagato lla-ru» je včeraj nasedla blizu Famaguste. Kmalu zatem se je isto zgodilo jugoslovanski trgovski ladji »Snežnik*, ki je skušala japonski ladji pomagati, da bi se rešila. Po prvih podatkih se je jugoslovanska ladja znašla v še hujših težavah kot japonska. Po poznejših podatkih pa je 1257-tonska jugoslovanska ladja »Snežnik* že v nevarnosti, da se potopi, kajti morje je izredno razburkano, tako da ji niso mogli pomagati, ker se nobena ladja ni mogla približati obali. Poveljnik ladje diu poklical na pomoč in trije helikopterji britanskih letalskih sil so kljub slabemu vremenu rešili 18 od 24 mož posadke. Reševanje ostale posadke se nadaljuje. Japonska ladja (8.524 ton) je izven nevarnosti. Iz Stockholma poročajo, da je 6. t. m. 3155-tonska jugoslovanska tovorna ladja »Niš* nasedla na sipinah blizu otoka Aaland, jugovzhodno od Švedske. Helikopterji švedske mornarice in britanska tovorna ladja »Baltic-Experoter» so z jugoslovanske ladje rešili vso posadko. Neki helikopter Sedaj so v Ameriki objavili sdke takih atomskih bomb, ko so Jih avgusta 1945 vrgli na Hirošimo in Nagasaki. Na sliki je bomba tipa (Little Boy», kakršna je padla na Hirošimo. Ta bomba je tehtala malo več kot 4 tone, dolga je bila 3 m, v premeru pa je imela 71 cm •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiimiiiiiitimimimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiitiiii Tole ga je ubil 'v kopalnici RIM, 7. — Mladega zdravnika Maria Poutriera je tok ubil, ko se je po kopanju brisal. Pri tem opravilu se je nehote z nogo dotaknil električne peči na industrijski tok 220 voltov. V trenutku je preskočila vanj močna iskra in zdravnik se je zgrudil na tla. Bil je takoj mrtev. Profesionalizem v družini RIM, 7. — Danes so ujeli Graziello Di Genova, ko je pravkar kradla neke predmete v neki veleblagovnici. Gra-ziella je hčerka Alvara Di Genova, poglavarja »tolpe 1900*; Alvaro ima na vesti desetine tatvin in se sedaj nahaja v neki »delovni hiši*, medtem ko je brat Grazielle že tudi prestal številne kazni zaradi tatvin. RIM, 7. — Jutri bodo uradno otvorili direktno radiotele-grafsko zvezo Rim - Montevideo. je rešil ranjenega mornarja in ga prenesel v bolnišnico v Klamar, kamor so prepe-’ ljali tudi ostale člane: posadke. Ladja je močno poškodovana in vlačenje ladje do pristanišča v Klamaru je o-težkočeno, ker je ladja močno nagnjena. Poveljnik ladje ni hotel ladje zapustiti, da bi nadziral njeno reševanje. Ladja je last paroplovne družbe iz Hercegnovega. LONDON, 7. — Na liberijski ladji »Sinclair Petrolore* je prišlo po neki eksploziji Nevarnost novih poplav Zopet mnogo dežja malo više pa sneg Zaradi snega mnogo cest prekinjenih BOČEN, 7. — Po višjih predelih zgornjega Poadižja ter Dolomitov od včeraj zvečer močno sneži. Prelazi Giovo, Sella, Pordoi in Falzarego so prekinjeni, pa tudi v nižjih legah so ceste marsikje prekinjene. Snega je na prelazu Stelvio 2 m, na Giovu 1,50, na prelazu Rolle ter nekaterih malo nižjih pa 1,20 m. Vzdolž meje s tridentinsko pokrajino pada dež že kakih 30 ur. Tudi v višinah, kjer je pred dnevi padal sneg, ki je pri ■ 2.000 m dosegel debelost 1 m, sedaj močno dežuje. Računa se, da je v zadnjih dveh dneh padlo 7 cm vode. Obstaja bojazen, da bo pri- do požara. Tako poroča infor- j, do vnij, lav mOPltcIri on/jA»n macijski urad londonskega Lloyda, ki dodaja, da se ladja nahaja sredi Atlantika približno sredi med Azorskimi otoki in Antilami. Pozneje pa je druga petrolejska ladja «Mary Ellen Con-way» sporočila, da se je »Sinclair Petrolore* potopila. Od 50 mož posadke jih je «Mary Ellen Conway» 48 rešila, medtem ko sta se dva izgubila. Z vseh treh ladij so rešili v zadnjih 24 urah 88 mornarjev; dva manjkata. (O)------ Poskusi naglih obratov letala-rakete «X-15» VOJAŠKO OPORIŠČE ED-WARDS (Kalifornija), 7. — Ameriško letalo-raketa *X-15», v katerem je sedel kapetan Scott Crossfield, je včeraj izvedlo nov polet, v katerem so preizkušali sposobnosti letala za nagle obrate pri polni brzini. Med poizkusom je kapetan Crossfield moral zdržati šestkrat večji pritisk od normalnega. Letalo-raketa se je ločilo od bombnika »B-52* na višini 13.700 metrov in v nepolni minuti doseglo brzi-no 3657 km na uro. Poizkus, ki smo ga zgoraj omenili, je bil izveden na višini 18.200 metrov. Med poletom je pilot trikrat prekinil delovanje motorjev, ki morejo razviti silo 57.000 liber. »National Space Agency» je ob zaključku poizkusa sporo: čila, da, »če bo šlo vse prav*, bo letalo «X-15» moglo opraviti svoj prvi vsemirski polet prihodnjo pomlad. V obrežje ligurske Riviere so se zaganjali valovi, ki Jih Je gnal močan veter. Ko je veter prenehal, sc je nad Genovo zlil silen naliv. Na sliki pljuskanje valov v Baccadassu bo tako vreme še trajalo. Marsikje so nastali zemeljski plazovi, ki so večkje tudi prekinili ceste. V dolini Aoste sneži od ponedeljka zvečer, in to tudi na nižjih predelih. Temperatura se giblje med 2 stopinjami nad ničlo ter 3 stopinjami pod ničlo. Cervinia ima 70 cm snega, Courmayeur pol metra in enako La Thuile ter Valgrisanche. Iz Agrigenta na Siciliji poročajo, da je tam zelo slabo vreme že od včeraj. Ribiške ladje so morale ostati v pristanišču ter okrepiti vezi. V Portu Empedocle pristaniško delo popolnoma počiva, pretrgane pa so tudi telefonske zveze. «»------ Patriarh Aleksej o združitvi cerkva DAMASK, 7. — Pravoslavni patriarh Moskve in vseh Ru-sij Aleksej je v Damasku izjavil, da je njegova cerkev naklonjena združitvi zahodnih in vzhodnih cerkva, če papež Janez pristane na obravnavanje teh problemov »na temelju enakopravnosti*. Patriarh Aleksej je to svoje gledišče izrazil po svojem namestniku arhimandritu Niko-aimu, ki je gornjo izjavo dal na neki tiskovni konferenci. Nikodim je rekel, da papež Janez XXIII. ni dal do sedaj še nobene formalne ponudbe za združitev in da so se papeževi napori glede tega pokazali le preko tiska. Nikodim je dodal: »Kljub temu ruska pravoslavno cerkev z zadovoljstvom gleda na tovrstno združitev, vendar ne vidi nobenega upanja na uspeh, če bi papež Janez XXIII. ne dal formalne izjave, da je pripravljen o zadevi razpravljati s poglavarji drugih cerkva • na temelju enakopravnosti*. Pravoslavni cerkveni dostojanstvenik je nadalje pove dal, da bi ruska cerkev pa^ peža Janeza XXIII. ne sprejela kot svojega poglavarja. Ko so ga vprašali, kaj meni o zadnjih razgovorih med papežem Janezom XXIII. in nadškofom iz Canterburyja v Rimu, je pravoslavni cerkveni dostojanstvenik odgovoril, da gre za stvar, ki se tiče izključno katoliške in protestanskih cerkva. Patriarh Aleksej je prispel v Damask pretekli petek. Vadim in BB zopet sodelujeta PARIZ, 7. — Francoski filmski par Vadim - Brigitte Bardot, ki sta francoski film potisnila čim dlje na področje seksualnega senzacionalizma, se zdi, da je na pobudo B.B. prišel do sprave. Brigitte Bardot ni le filmska umetnica, pač pa tudi lilmski producent in sicer za film »Vajeti na vratu*. Kot taka je sedaj prosila za sodelovanje svojega bivšega sodelavca. Vadim je sinoči na sodelovanje pristal. Ob tem je rekel: »Brigitte je zame kot mlajša sestra. Ce ji bom mogel pomagati, ji bom to storil z velikim veseljem*. ■< - i -t"-1 ■" >•< Kljub temu Vadim noče k temu filmu dodati svojega i-mena, ker se je snemanje filma že začelo. Vendar računajo, da bo Vadim pri filmu »Vajeti na vratu* napravil precejšnje spremembe. Hkrati s tem se o filmskem paru B.B.-Vadim že marsikaj govori. Kot je znano, se je zakon B.B. z Jacquesom Char-rierom dokaj žalostno zaključil. Podobno je bilo tudi z zakonom med Vadimom in filmsko umetnico Stroyberg. Zato se nekateri sprašujejo, ali bi Vadim in B.B. po teh dveh slabih izkušnjah ne bila pripravljena začeti ponovno skupno življenje. godbe o varnosti z ZDA v me. secu maju. Predstavniki socia. listov in konservativcev so imeli danes dopoldne sestanek, ki. je trajal več ur, pa niso mogli priti do kompromisa. Ikeda pa je le uspel pregovoriti socialiste, da ne bojkotirajo seje. Kljub temu pa je bilo mnogo odsotnih. Ikeda je bil izvoljen za ministrskega predsednika z 290 glasovš. Socialist Saburo Eda, ki bo najbrž naslednik ubitega predsednika stranke Ine-jira Assanume, je prejel 141 glasov. Ikeda bo sedaj sestavil novo vlado in pričakuje se v kratkem zadevno uradno poročilo. Izbirajo popevke za San Remo RIM, 7. — Sestala se je komisija, ki mora izbrati 24 popevk za festival v San Remu v dneh 26., 27. in 28. januarja. Komisijo sestavljajo: Renato Mariani,, Carlo Rusti-chelli, Fiorenzo Carpi, Giam-piero Boneschi, Pino Calvi, Ezio Leoni, Lallo Gori, Bruno Canfora, Mario. Casalbore, Sandro Delli Pdnti, Enzo Grazzini in Vittore Cjuerel. Ko bo ta komisija Opravila svoj posel, bodo organizatorji' izbrali pevce in orkestre. Letos je določen še četrti večer, ki bo mogoče teden dni po festivalu in ta večer naj bi proglasili zmagovite popevke. Kot je znano, letošnji festival ne bo določil končne lestvice popevk. Sledil bo vsedržavni referendum, kar naj bi bilo edino jamstvo za objektiven rezultat. Pred začetkom dela je danes komisija izvolila predsednika, podpredsednika in tajnika. Izvoljeni so bili dr. Renato Mariani, glasbenik Carlo Rustichelli in časnikar Vittore Querel. Komisija bo delala še jutri in v petek. Ponovno bo zasedala 14., 15. in 16. decembra. Povišanje plač za nemške uradnike BONN, 7. — Bundestag je danes soglasno izglasoval povišanje plač državnim uradnikom za 8 odstotkov od 1. januarja. Zavrnjen pa je bil socialdemokratski predlog, po katerem bi prejeli uradniki še posebne dodatke o božiču. Tudi predlog liberalcev, da bi začeli poviški veljati že s 1. decembrom, je bil zavrnjen. ------------------- Diseoverer XVIII WASHiNGTON, 7. — Iz letalskega oporišča Vandenberg so danes izstrelili satelit Di-scoverer XVIII, ki je nastopil krožno pot okrog Zemlje. Satelit ima kapico, ki bo odletela in jo bodo skušali ujeti. Piermartino je bil videti po zaslišanju kar dobre volje. Kriminalec, ki je pobegnil iz jetnišnice na otoku S. Stefano, je bu dokaj neroden, ko je prispel na kontinent. Ko so ga ujeli, je imel na glavi še vedno zaporniško čepico in tudi hlače so bile še iz jetnišnice iiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimMiiiiiiumiiitmiiiiitiiiMiuiiiiimiiimiiiiiiiiimmiiiMiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiitmimiiiiitiimiiiiiiiiiif Vlak je zavozil v kamion natovorjen s tekočim plinom NASHUA (New Hampshire), 7. — Pet oseb je izgubilo življenje in mnogo jih je bilo ranjenih, ko je vlak z vso silo zavozil v neki kamion, natovorjen s tekočim plinom. Zaradi trčenia je plin eksplodiral ter povzročil požar, ki se je takoj razširil na vlak. Smrtne žrtve nesreče so: šofer kamiona, njegova žena ter dva otroka, ki so bili vsi v kamionu, ter neki potnik vlaka. Od skupnega števila 30 potnikov so jih 26 odpeljali v bolnišnico. Od teh jih je 7 hudo poškodovanih, dva pa se nahajata v nevarnosti za življenje. Transallanlik Oriana NEAPELJ, 7. — Popoldne se je tukaj zasidrala nova najmodernejša transatlantska ladja britanske trgovinske mornarice »Oriana* (42.000 t). »Oriana* je sedaj na prvi vožnji in bo plula do Avstralije, ZDA, Kanade in se bo potem vrnila v Anglijo. Na ladji je 900 mož posadke. V prvi in v turistični razred lahko sprejme nad 2.000 oseb. Dolga je 264 m in široka 30 ter lahko razvija hitrost 27 vozlov. RIM, 7. — V Rimu je u- mrla 81-letna dr. Tatjana War-scher. Po rodu je bila iz Moskve, vendar je že kakih 30 let živela v Italiji. Med strokovnjaki za arheologijo Je bila znana po tem, da je veliko delala pri odkrivanju ruševin ;n izkopanin v Pompe- jih. Leta 1948 je bila zaredi tega tudi odlikovana, Smrt znane igralke Balistrieri Včeraj zjutraj je na svojem domu v Rimu u-umrla gledališka umetnica Virginia Balistrieri. Bila je stara 71 let in po rodu iz Trapanija. Z njeno smrtjo je sicilsko in vse italijansko gledališče izgubilo edinstveno umetnico svoje vrste. Virginia Balistrieri se je rodila v umetniški družini in debutirala v gledališču Machiavelli v Ca-taniji. Veliki italijanski gledališki umetnik Gio-vanni Grasso jo je dolgo imel v svojem gledališču kot vrhunsko u-metnico in z njo gostoval tudi v tujini. Umetnica je ustvarila veliko likov, vendar kaže, da se je najbolj proslavila z vlogo volkulje »Gna Pine* v znanem odrskem delu Giovannija Verge. O tej vlogi je Renato Simoni že leta 1919 rekel sledeče: »To ni interpretacija vloge, pač pa sama volkulja Verge*. Po želji pokojnice bodo njeno truplo pokopali v Cataniji. 310 milijonov na dražbi za eno sliko V znani londonski galeriji Sotheby’s so prodali na dražbi sliko holandskega slikarja Fran-sa Halsa (1580 - 1666), »Neznani jezdec*, za rekordno ceno 182.000 šter-lingov (okrog 310 milijonov lir). Kupil jo je londonski antikyar Leo-nard Koetser, to je isti, ki je lani nabavil Rubensovo sliko »Počastitev modrih* za 275.000 šterlingov (okrog 468 mi-milijonov lir), kar je sploh največja vsota, ki je bila kdaj plačana za kako sliko na dražbi. Doslej še nobeno delo Fransa Halsa ni doseglo take cene in zdi se, da sta doslej le dve deli »starih mojstrov* dosegli na dražbi tako ceno. Lastnik »Neznanega jezdeca*, neki posestnik iz Northumberlanda, je bil ob času dražbe v galeriji Sotheby’s. Njegov praded je sliko kupil na Škotskem 1. 1880 za manj kot 200 šterlingov. Eichmann ni bil v stiku z italijanskimi fašisti Komunistični poslanec Polaro je naslovil na vlado vprašanje, ali je bil Adolf Eichmann, ki je kriv uničenja milijonov Zidov, tudi v Italiji in če se je pogajal s fašističnimi voditelji ter z OVRA za zapor ter deportacijo italijanskih 2idov. Podtajnik za notranje zadeve Scalfa-ro je odgovoril, da iz aktov notranjega in zunanjega ministrstva ni razvidno, da bi bivši nacistični polkovnik Adolf Eichmann imel kdaj v Italiji stike s takratno vlado ali z njej podrejenimi oblastmi Zanimivo bi pa bilo še izvedeti, kako je lahko prišel A-dolf Eichmann — sicer z drugim imenom — do potrebnih dokumentov, da je lahko odpotoval v Argentino. To seveda po vojni in ne za časa fašizma. Kopel v hladnih valovih za kazen Nekaj ameriških vojakov, ki sp v službi v Vi-cer-zi, je izpred neke kavarne na Trgu Matteotti odneslo avtomat za bombone, in ga nato z mostu Degli Angeli vrglo v reko Bacchiglione. Ta »podvig* so ameriški vojaki izvedli sebi za zabavo. Toda lastnik lokala, Esterino Godi, ni bil tega mnenja in je zadevo prijavil ameriški vojaški policiji, ki je krivce takoj odkrila, jih pripeljala na kraj »zločina* in eden izmed krivcev, ki ga je določil žreb, se je moral sleči in se pognati v mrzle valove. Ko je večkrat izginil pod gladino, je vendarle prinesel na dan avtomat. Ko so avtomat kavarnar-ju vrnili, je ta odstopil od tožbe, ker je smatral, da je kopel izven sezone, ki jo je opravil a-meriški vojak, že zadostna kazen. Največje presenečenje milanske mednarodne boksarske prireditve Italijan Giordano Campari premagal po točkah Browna Dvoboj ni veljal za naslov * Poraz Caviccbija MILAN, 7. — Današnja mednarodna boksarska prireditev je prinesla številnim gledalcem, ki ?o si hoteli ogledati svetovnega prvaka Browna, pravcato presenečenje, k; ga ni pričakoval niti najbolj optimistični navijač italijanskega boksarja Giordana Camparija, Campari je namreč nocoj premagal po tcdkah svetovnega prvaka v borbi, ki je trajala ’0 Tund in ki ni bila veljavna /,a naslov. Naj omenimo samo, da je Joe Brown stopil do danes 111-krat v ring. 84 borb je zmagovito zaključil, 11 jih ie bilo neodločenih, 16 srečanj pa je zgubil. V nocojšnjem srečanju je Brown takoj napadel in to u-*p šno zaradi svojih dolgih rok. Campari mu je odgovarjal in ga je skušal prisiliti na borbo v primerni kratki razdalji. V drugi rundi je čmopolti prvak po Camparijevem krošetj GIORDANO CAMPARI zdrsnil a se je takoj dvignil in medtem ko se je komaj u-maknil drugim udarcem, se ni mogel umakniti jabu v jetra. Črnec je odgovoril s širokim udarcem, toda Campari je na-meno spozna) in ga je pravočasno blokiral. Tudi v tretji rundi je Campari prevlad ival, medtem ko so bili Broivnovi udare; zelo netočni. V četrti je črnopolti boksar vztrajal s svojimi dolgim; udarci, toda Campari ga je skoraj vedno prisilil na bor-bo v neposredni bližini. Čeprav s = je večkrat pustil zapreti v kot, je udarjal z desnico in levico oo Brownovi čel justi,_ kar je črnec občutil, vendar ni nikoli opustil borbe. V peti rundi je bilo mnogo izmenjav udarcev, a vsi so šli v prazno. V nas’ednji je svetovni prva* takoj napadel in zadel Italijana s svvingom po telesu, s čimer ga je ponovno prisilil v kot, kjer ga je še dvakrat zadel v želodec. Campari pa se je takoi opomogel in komaj je bil prest, je zadel Američana dvakrat po obrozu. V začetku sedme runde sta se boksarja samo opazovala in sta si izmenjala nekaj dolgih udarcev. Črnec je skušal zadeti z desnico, toda Italijan mi je odgovoril z levico in ga 'e tudi zadel. Podoben položaj je bil tudi v osmi rundi, ko je Brown skušal onemogočiti Cauj-parija z udarci ob bokih. To se mu je le delno posrečilo, ker ga je Italijan večkrat z boks_________ LONDON, 7. — Angleški in britanski prvak težke katego-rije Henry Cooper je premagal po točkah v borbi, ki je trajala 10 rund, Argentinca Alexa Miteffa. udarci po telesu pravočasno ustavil. Deveta runda je bila polna «elinchev». Američan e skušal večkrat zadeti nasprotnika s svojimi dolgimi udarci, toda Italijan se mu je Vedno približal in ga tako zmedel. Zadnja runda je bila najbolj zanimiva, ker je Brown skusal prisiliti Camparija na borbo od daleč. Campariju pa, ki je bil še vedno *vež in živahen, se je posrečilo prodreti sikozi obrambo nasprotnika in ga le tako z levico kot z desnico večkrat zadel v obraz ;n v telo. Rezultati ostalih srečanj: Srednja kat.: Tarabusi (Pavia) - Bianchini (Poggibonsi) neodločeno. Ali Ben Bekir (Tunis) - Gu-glielmo Bacchiani (Pesaro) s tehničnim k. o. v četrti rundi. Peresna kat.: Tombolinj (Benetke) - Fanfoni (Cremonaj neodločeno. Srednjetežka kat.: Barreto (Brazil) - Nervi (Brescia) tehnični k. o. v sesti rundi. Težka kat.: Karl Meldember-ger (Stuttgard) - Francesco Ca-vicchi (Bologna) po točkah v 10 rundah: Zech (Berlin) - Bozzano (Sestri Levante) k. o. v drugi rundi. IttllllHHHHIIHHHIHHHH ■IIIIIIHIHHHIIIIIHHIinilHHI HHIIIHHIHI . Končno določen datum za boksarski dvoboj V petek 16. t. m. Trst-Ljubljana Nino Benvenuti bo nastopil proti Slovencu Bitencu Končno lahko javimo, da bo tolilko pričakovano povratne boksarsko srečanje med Trstom in Ljubljano 16. t. m. z začetkom ob ji. uri. Dvoboj bo v športni palači v velese-jemskem prostoru. Športnike bo brez dvoma raz- veselila vest, da bo v tržaški reprezentanci nastopil tudi o-limpijski prvak Nino Benvenuti. Zanj so že določili nasprotnika v osebi večkratnega slovenskega prvaka Bitenca. Ne smemo misliti, da bo imel Benvenuti pred seboj neenakega tekmeca, temveč prav nasprotno je treba priznati Bitencu ne samo borbenost temveč tudi izredno tehniko :n učinkovitost udarcev. Naj samo omenimo, da si je Bitenc zagotovil tudi zmago nad svojim nemškim nasprotnikom na dvoboju v Ljubljani. V slovenski vrsti bo tudi prvak v vvelter kategoriji za leta 1959 in 1960 Prešeren in z njim bo prišlo v Trst še 9 boksarjev, ki bodo z zanosom ‘n borbenostjo branili svoje barve. 16. t m. bodo imeli tržaški športniki, ki si želijo res kvalitetno prireditev izredno priliko, da prisostvujejo temu dvoboju, ki bo brez dvoma na visoki agonistični višini. NOGOMET ROTTERDAM, 7. — V nogometni tekmi za pokal prijateljstva je Lanerossi iz Vicenze premagal nocoj moštvo Feij-noord s 3:2 (1:1). BIRMINGHAM, 7. — Birmin-gham City se je plasiral v polfinale nogometnega turnirja velesejemskih mest. V povratnem srečanju je premagal Bobd-klub iz Kopenhagma s 5:0. «>-------- V mednarodnem cikloltrosu Zmaga Renata Longa pred svetovnim prvakom MILAN, 7. — Italijan Renato Longo si je danes zagotovil zmago v mednarodnem ciklokrosu, katerega so se udeležili tudi Nemci in Francozi. Lon-gova zmaga je toliko bolj značilna, ker je prišel na cilj 44’ pred prvakom Nemcem Wolfs-wohlom. Vrstni red je bil naslednji: 1. RENATO LONGO (Italija) ki je prevozil osem krogov 14 km dolge proge v l uri 16’20”; 2. Wolfswohl (Nem.) a za- ostamkom 44” 3. Severini (It.) 2’ 4. Dufraisse (Fr.) 6’20” 5. Ferri (It.) 6’45” 6. Grassi (It.) 7’20” 7. Manzari (It.) 8’50” 8. Zorzi (It.) 9’20" 9. Guerciott; (It.) II” 10. Coletto (It.) ll’30” Prijateljsko srečanje v namiznem tenisu Same zmage Škamperla v dvoboju z Barkovljami Prvič so nastopili tudi mešani pari Preteklo nedeljo smo bili priča namiznoteniškemu srečanju med člani PD Škamperle in Barkovljami. Nastopi so bili v moški in ženski konkurenci ter v mešanih parih. Vse igre so bile borbene in zanimive. Iiomačini so zmagali v vseh dvobojih, pa čeprav so se BaVkovljani požrtvovalno borili Svetoivančani so nastopili z dvema moškima ekipama: v prvi so bili sami izkušeni igral-ci kot Grbec, Kavočič in Košuta, ki so kar s 5:0 odpravili žilave nasprotnike. Drugo moštvo pa je le s težavo zmagalo s 5:3 Tudi v ženski konkurenci je šla zmaga Svetoivan-čankam. O Barkovljankah moramo ugotoviti, da so se po dolgem mrtvilu ponovno pojavile v športni areni in čeprav jim manjka načrtnega treninga, so pokazale lep napredek. V igri mešanih parov, kar je prvi poskus pri nas, je zlasti prišla do izraza rezana igra, kateri dekleta pa niso bila kos. V vseh setih, razen dvojice Battrsta - Kovačič, je zmagal par, v Ikaterem je fant igral na dekle. Največ lovorik sta si nabrala Battistova - Kovačič, ki sta odpravila vse nasprotnike z 2:0. Tehnični rezultati nedeljskega dvoboja so naslednji: Moški: Škamperle A — Barkovlje 5:9 Grbec-Lasič 2:0 (21:12, 2l:Il) Kovačič-Pertot 2:0 (22:20, 21:10) Košuta E.-Ščuka 2:0 (21:17, 21:16) Kovačič-Lasič 2:0 (21:12, 21:15) Grbec-Ščuka 2:0 (21:15, 21:17) Škamperle B — Barkovlje 5:3 Udovič-Lasič 0:2 (I6:2l, I0:2l) Košuta B.-Pertot 2:0 (21:18, 21:17) Judkič-ščuka 2:0 (21:17, 21:15) Košuta B.-Lasič 2:0 (21:6, 21:16) Udovič-Ščuka 0:2 (10:21, 14:21) Jurkič-Pertot 2:0 (21:8, 21:10) Košuta B.-Ščuka 1:2 (21:19, 20:22, 17:21) Jurkič-Lasič 2:0 (21:9, 21:10) Zenske: Škamperle — Barkovlje 5:9 Mijot-Veljak 2:1 (18:21, 21:12, 21:16) Battista-ščuka 2:0 (21:7, 21:10) 'V Hmeljak A.-Luin 2:0 (21:13, 21:11) Battista-Veljak 2:0 (21:10, 21:6) Mijot-Luin 2:0 (21:11, 21:11) Mešani pari: Škamperle — Barkovlje 5:1 Jurkič, Hmeljak-Lasič, Luin 2:1 (10:21, 21:19. 21:14) Kovačič, Battista-Pertot, Ščuka 2:0 (21:12, 21:16) Grbec. Mijot-Ščuka, Veljak 3:1 (15:21, 21:16, 21:15) Kovačič, Battista - Lasič, Luin 2:0 (21:13, 21:7) Jurkič, Hmeljak-Ščuka, Veljak 1:2 (21:10, 13:21, 14:21) Kovačič, Battista-ščuka, Veljak 2:0 (21:18, 21:18) Med včerajšnjim treningom Reprezentanca A - Parma 2:1 (1:0) Oba gola Je za reprezentante dosegel Brighenti FLORENCA, 7. — Danes so imeli igralci, ki bodo prišli v poštev za sestavo italijanske nogometne reprezentance, ki bo igrala v soboto v Neaplju proti Avstriji, trening tekmo v moštvom Parme. Reprezentanti so zmagali z 2:1 V prvem polčasu je Bri-glienti v 28’ povedel plave v vodstvo. V drugem delu igre je ponovno Brighenti povečal rezultat, Parma pa ga je znižala iz enajstmetrovke s Cal-zclarijem. Reprezentanti so nastopili v naslednji postavi: Buffon; Losi, Castelletti; Guarnacci, Sal-vadore, Trapattoni; Mora, Bo-niperti, Brighenti, Angelillo in Petris. Zelo verjetno bodo isti igralci zastopali Italijo v Neaplju. Jutri bo trening mlade reprezentance, ki bo nastopila v nedeljo proti Bolgariji. Za to tekmo je tehnični vodja reprezentanc Ferrari določil naslednjo postavo: Albertosi; Burgnich, Trebbi; Tumburus, Guarneri, Fogli; Perani, Bul-garelli, Rozzoni, Ferrini, Ros-sano. Pregled košarkarskega prvenstva v Italiji Moška I. liga zanimanja vseh ljubiteljev Med ženskami ostra borba za prvo mesto med Ginnastieo in Udinese Samo Don Bosco zastopa Trst v moški A ligi Po moškem prvenstvu I. lige in po ženskem najvišjem prvenstvu so v nedeljo šle na igrišče vse ekipe moške A in B lige. Kmalu bodo začela tekmovanja deželnega in conskega pomena in tako ba v kratkem ves košarkarski svet v popolnem razmahu. Zanimanje ljubiteljev košarke se vedno osredotoči k naj- višji moški konkurenci, kjer v pričakovanju medsebojnih odločilnih tekem Simmenthal, Virtus in Ignis nedeljo za nedeljo odpravljajo svoje nasprotnike zdaj z večjo zdaj z manjšo razliko košev. Za to trojico velikih pa se polagoma utrjujejo razna moštva im med njimi so tudi taka, k; so knela prav malo upanja do srečnega zaključka. Tudi na dnu lestvice se je ustalila taka skupinica, ki vsaj tako kaže, nima večjih izgtedov do rešitev in le medsebojna bor- ■MIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIItniulllllIHHIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllliiatllllHIIHIIIIIIHIIHIHIIIIIIIIIIHIIHIIHIIIIIHIIIII Končano pokrajinsko namiznoteniško prvenstvo Ekipa Bor zasluženo zasedla tretje mesto V drugem kolu so predstavniki ŠZ BOR zabeležili tri zmage in dva poraza Po poldrugem mesecu je moštveno namiznoteniško tekmovanje prišlo ravno v preteklih dneh do svojega zaključka. V srečanju s svojim najresnejšim nasprotnikom so igralci RAS, čeprav s tesno zmago s 5:4, potrdili svojo premoč nad tržaškimi in tudi goriško ekipo. Borova ekipa se je dobro Avstrijci so se pretekle dni vestno pripravili za sobotno srečanje z Italijo. Povabili so najboljše igralce, kar jih danes premore nogomet onkraj Alp in ker hočejo popraviti slab vtis po porazu n a Madžarskem, se bodo skušali maščevati nrd Italijo Ni dvoma, da bo šla avstrijska reprezentanca v Neapelj s trenutno najboljšimi nogometaši, med katerimi bosta Ptav gotovo branilec Stotz in vratar Schmied, ki ju vidimo na sliki odrezala in je dosegla tretje mesto in sicer z istim številom točk kot drugoplasira-na Soffitta. Izmed ostalih klubov, je samo Istria lahko zadovoljna s svojim četrtim mestom, medtem ko bi lahko Montuzza in Aligera dosegli mnogo boljše rezultate. To velja še posebno za goriško Aligero, ki je v začetku zaigrala zelo slabo, a je v nadaljevanju turnirja in še posebno v zadnjih tekmah poslala na igrišče zelo homogeno in dobro pripravljeno moštvo. Borovi igralci so že v začetku upali na doseženo tretje mesto. Te svoje upe so tudi uresničili, pa čeprav so se njihovi nasprotniki izkazali mnogo bolj pripravljeni kot je bilo pričakovati. Izkazali so se tudi proti močnejšim ekipam kot so RAS in Soffitta. Proti prvim so obakrat častno zgubili, prvič 5:3 ko so nasprotniki nastopili z eno rezervo, drugič 5:2 ko so i-grali proti popolnemu moštvu in je Košuta premagal oba svoja nasprotnika. Proti Soffitti so bili nekoliko slabši. V prvem kolu so utrpeli največji poraz. V povratnem srečanju, pa čeprav je bil rezultat 5:1, je bila borba mnogo bolj izenačena. Ostale dvoboje so zaključili v svojo korist s prepričljivo nadmočjo. Nekoliko pa so popustili v povratnih srečanjih z Istrio in z goriško Aligero. Kljub vsemu pa so tudi obe moštvi odpravili z rezultatom 5:3. Borove barve je branilo pet igralcev, več jih namreč pravilnik ne dovoljuje. Medtem ko so bili Grbec Tomšič in Merlak precej zanesljivi in so pokazali vedno isto uravnovešeno igro, so bili nastopi Kovačiča in Košute dokaj nasprotujoči. Kovačič je v Gorici porazno zaigral, a je že v naslednjih srečanjih pokazal odlično igro. Naj navedemo le njegove nastopi proti Montuzzi in Soffitti. Košuto-va igra je bila skozi in skozi negativna in daleč pod njegovimi zmožnostmi. In vendar si je prav v zadnjem srečanju privoščil dva izmed najboljših predstavnikov igre z belo žogico, s čimer je močno presenetil nasprotnike in klubske tovariše. Upati je, da bo to le začetek boljših in uspešnejših nastopov. Na splošno je bilo celotno moštvo homogeno brez večjih nedostat-kov. Prvo mesto v lestvici je s polnim številom točk zasedla ekipa RAS, ki je premagala vse svoje nasprotnike. Ekipo sestavljajo trije stalni igralci in ena rezerva, vendar so v prvi trojici najmočnejši i-gralci, kar jih primore Trst. Vodi jih Bruni, ki je tudi na italijanskem prvenstvu dosegel najboljši plasma izmed tržaških tekmovalcev. V celem tekmovanju ni ta igralec izgubil niti tekme in je le redkokdaj prepustil set nasprotniku. Soffitta, ki je zasedla drugo mesto, ima v svojih vrstah dva igralca druge kategorije in italijanskega juniorskega prvaka Crecicha. Lahko trdimo, da je svoje najboljše tekme odigrala prav proti Boru. Najresnejši Borovi tekmeci za tretje mesto so bili igralci Istrie. Nastopili so odlično pripravljeni, njihova igra je bila vedno izenačena in rezultati precej stalni brez večjih presenečenj ne v pozitivnem ne v negativnem smislu. Montuzza, ki je imela le enega boli znanega igralca, je postopoma popravila svoje nastope, a je še vedno pod nivojem ostalih udeležencev pokrajinskega turnirja. V povratnem kolu je ekipa Bor dosegla naslednje rezultate : Bor—Montuzza 5:1 RAS—Bor 5:2 Bor—Istria 5:3 Soffitta—Bor 5:1 Bor—Aligera 5:3 KONČNA LESTVICA RAS 10 10 0 20 Soffitta* 10 7 3 16 Bor 10 6 4 16 Istria 10 4 6 14 Aligera 10 1 9 11 Montuzza 10 1 9 11 * Soffitta je izgubila 1 točko zaradi forfaita. NOGOMET ATENE, 7. — V povratni tekmi za uvrstitev v četrtfinale pokala prvakov sta grška enaj-storica Panathinaikos ip češkoslovaško moštvo Spartak Kra-love zaključila borbo neodločeno brez gola. Ker se je prva tekma končala v korist Sparta-ka, se bodo Cehi pomerili v nadaljnjem delu turnirja s špansko Barcelono. ba in uspehi ene eiMpe nad ostalima bo končno odločila kdo se bo rešil in katera dva moštva bosta morala zapustiti družbe elite italijanske košarke. Na žalost prav na zadnjem mestu bolj in bolj sameva naše domače moštvo. V pričakovanju medsebojnega boja direktnih interesentov za prva tri mesta v lestvici moramo v zadnjih kolih zabeležiti odlične nastope druge trojice Lanco, Betrarca, Biella. Naj postavimo na prvo mesto Biello, ki je dosegla svojo drugo zaporedno zmago in ise tako odločno iztrgata iz zadnjih mest. Visi košarkarski izvedene; so mislili, da bo Biella imela v tem tekmovanju mnogo težav in da se bo skoraj gotovo spet vrnila v B ligo. Zadnji nastopi pa so nasprotno pokazali neko povisem prenovljeno eklipo, ki je celo preteklo nedeljo premagala s polnimi 30 točkami še tako čislano rimsko Stello Azzurro. Pod odlično režijo Macorattija, ki iz dneva v dan znatno napreduje, kaže Biella vedno boljšo igro jn njeni; nastopi postajajo bolj in ibolj samozavestni. Na drugo mesto spada Pe-trarca, ki je v nedeljo premagala bolonjsko Giro z največjo razliko 80:48. Petrarca, po začetnih negativnih nastopih, je prešla k pozitivni; fazi. V nasprotju z ostalimi ekipami Petrarca nima izrazitega ((matadorja«. ki sam odloči tekmo. Obratno so vse njene zmage sad skupne igre in točk. ki jih doprinese sleherni igralec. Kljub temu, da je bila v nedeljo poražena, je petorka Lanco odlično zaigrala in ponovno potrdila, da je njeno četrto mesto popolnoma zasluženo. Po 40’ igre so klonili samo za tri točke pred Sim-menthalom, kli je bil že na tiiiiiimiiiiiiimiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiittmimiiiiiiiiimiiiimiiitiimiiiiiiiiiir Marca meseca prihodnjega leta V Trstu evropsko prvenstvo v biljardu Tekmovanja se bodo udeležili najboljši igralci biljarda desetih držav Med občnim zborom evropske zveze ljubiteljev biljarda (CEB). ki je bil v prisotnosti zastopnikov 15 držav na Dunaju, so sprejeli predlog novoustanovljene in včlanjene italijanske zveze, da bi priredili XIX. evropsko prvenstvo v slogu s trikratnim odbojem v Trstu. Evropsko prvenstvo bo tako v našem mestu v dneh 9., 10., 11. in 12. marca prihodnjega leta z udeležbo prvakov 10 držav, ki se bodo pomerili med seboj za najvišji evropski naslov za 1961. leto. Ta vest je razveseljiva za ljubitelje te športne panoge, ker bo imel tudi Trst, kot prestolnice raznih evropskih držav, med katerimi je Amsterdam, kjer bo aprila svetovno prvenstva, čast sprejeti v svojo sredo najboljše igralce biljarda. Prvič v zgodovini bo tako v Italiji taka mednarodna pri. reditev v tej nenavadni in vabljivi panogi. Dodelitev organizacije evropskega prvenstva Trstu pomeni tudi priznanje za dejavnost tukajšnje «zveze ljubiteljev karambole«, ki se je rodila po zaslugi maloštevilne skupine ljudi in ki se je zadnje čase zelo okrepila in povečala. S pomočjo italijanske zveze, ki so jo u-stanovili kasneje, ,ie ta zveza širila po Italiji ljubezen do tega športa, ki ima posebno v Latinski Ameriki naravnost ogromno število ljubiteljev. Tako se je Italija pridružila ostalim državam in ustanovitelji upajo, da bodo tudi domačini kmalu na čišini drugih bolj izurjenih in rutiniranih igralcev. V našem mestu imamo precej odličjih igralcev, ki so se že izkazali na državnem prvenstvu v Montecatiniju. Največji uspeh je dosegel naš meščan Martin, ki je postal prvak v panogi s trojnim odbojem, in dr. Giuli ter dr. Tomsich, ki sta se plasiralo na drugo mesto v prostem slogu in v igranju s trojnim odbojem. Izvršni prirediteljski odbor, ki ga sestavljajo podpredsednik italijanske zveze ljubiteljev biljarda dr. Riccardo Rossi, glavni športni direktor ev-vropske zveze in predsednik nemške zveze g. Krienen ter športni direktor belgijske zveze in mednarodni sodnik g L. M. • Carabi, k! je že sedaj javil, da bodo prenašali final- tem, da zgubi svojo prvo le- tošnjo tekmo. Le odlična _P®r-iormance nekaterih njenih_JJ gralcev kot so na primer Ren in Vittori je še enkrat dovedla italijanske prvake k zma^,_ Ostali dve ekipi Ignis in*? tus sta proti svojima nedelj Skima nasprotnikoma poskusili le razne taktike in sta sr®" trali tekmi kot resnejša treninga, ker sta bila pozitivna rezultata tako v Varese kot v Bologni že vnaprej iskoro stoodstotno gotova. ■ Kucharski, trener Virtusa, JJ skoro skoz celo tekmo pu®1" na igrišču petorko Cama, A* lessinj, Cailiebotta, Lombar®' Pellanera in kaže, da bo W podeljena naloga braniti “T lonjtske barve v najtežjih tekmah. A LIGA Dvaintrideset ekip, razdeu^ Mih v štiri skupine je v neo J jo odigralo svojo prvo telv; za prvenstvo A h?e. V B sK pini zastopa Trst moštvo do Bosco, ki je uspešno za --svoj trud. V isti Skupini s° goniška Ginnastica. Treviso, goriška SAFOG, h? venna, Viirtus iz Imole in p mura iz Ancone. V Gorici J SAFOG premagala Rawe®» goriška Ginnastica je zmag? kar na tujem igrišču v A1*: nii, medtem ko je moštvo klonilo v Trevisu. . be v tej skupini bodo PTf. ■ zanimive, saj imamo kar s® ekipe jz Julijske krajine. B LIGA V B ligi je kar devet sW£ pin. Tržačani nimamo nt>be!L, ga predstavnika, predvsem z radi tega, ker nimamo v T1® društva, ki bi iinančno zr^°Z.0 takega prvenstva. Zato bo« imeli mnogo boLj utrjene k* be v nižjih prvenstvih, *J bodo nastopile ekipe, ki bi » cer lahko uspešno sodelova na takem B ligaškem pD^j stvu. Imamo tu v mislih Prt7_ vsem Hausbrandt in Servojr no, kli letos razpolagata z m01 nimi petorkami in bosta no s Torviscoso v ospredju svojih skupinah. parni, kii praktično nimajo^ n. benega upa za zmago v s^C ;e ZENSKO DRŽAVNO PRVENSTVO Zensko košarkarsko stvo se nadaljuje brez vect ali bolje brez slehernih v senečenj. Najmočnejše e nadaljujejo mirno svojo in zmagi sledi zmaga. ®e.,v0 pa tam se jim kako - v trenutni odlični kond>cj_ bolj ali; manj trdovratno P tivi. Najlepše in najbolj napv_ te tekme so vedno med e — jo n" svojih skupinah in ee potegujejo -za častna mesta. Pri ,ta* moštvih so moči precej 1 -g načene in medtem ko I«} J, bolj znani klubi kot so m-1 ska Standa, turinska FIAt Autonomi, Udinese in * r stina v svojih vrstah atleW’£ čigar moč zdaleka presega sv sohnost ostalih košarkaric, t tudi vsaka borba že &°1 -nega zmagovalca. Ze bežen P((j gled na razne lestvice nan?kU-jtotrjuje. V naši, to je y ,tski pini, kjer nastopajo ,r£7vU kiubi, je trenutno v v?° tržaška Ginnastica, sledita^, jim Udinese in Benetke. L vica pa je še nepopoln® šele po prihodnji nedelji' ,n se bosta srečali Udinese - j, Triestina, bo veren odraz r* ne vrednost; posameznih **.hj Sodeč po zadnjih rez ,Lii-hi morale Videmčanke V° e$ ti še enkrat svojo premoč, v j dar Tržačankč so se ^ ej-trdovratno borile in so krat zapustile igrišče kot z g govaike. Zato je možna vs prognoza. V tej skupini: nastopaj« k0 tri tržaške ekipe. Medtem je Julia resnici na Ijubo^ srečo Haue- t>re* vedano, s precejšnjo dvakrat zmagala, sta brandt in CMM še v€<1n0jyUca zmage. Tako ena kot ur .j sta imela odlične Pril° L,]ej za zmago, vendar ie v*jj|a v zadniih minutah igre _ do izraza nehomogenost e in pomanjkanje dobrih reZ no igro za dodelitev evrop- i Zato bosta verjetno le te* skega naslova po Evroviziji. 1 zapustili svojo neljuba me* BORIS PAHOR: 'J6.j Onkraj pekla so ljudje Roman Ko je odšla, je bilo v njegovi sobi tako, kakor je človeku, ki je pozabil zapreti šipe in mu je veter odnesel papirje po tleh ter hkrati prinesel med znane predmete dih neznanih gozdov in strmega skalovja. Pred večerjo je rekla, a vsak hip bo pozvonilo. Da, v takšni sobi, ki jo je prevetril vihar, so vsi predmeti na mah izumetničeni in nesmiselni, ker jih poplavlja rezek vonj zemlje. A namesto svežine mu je, ko da se okoli njega začenja prebujati vročina poletja; ko da se vrača resni- čen svet, ki ga je bil tako dolgo odmišljal. In če misli na to, se mu zdi, da je njegova hipnoza trajala neverjetno dolgo; hkrati ga občutek, da je bil taberiški svet samo odmerjena doba njegovega življenja, ta hip razburja kakor neverjetno odkritje. Vstal je in popravil posteljo, spodvit rjuho, jo naravnal ter pogladil. Pri tem ima moten in prijeten vtis, da si urejuje, samski moški, ležišče, na katerem je bila potekala intimna slovesnost ljubezni. In ta moški, ko da je on in hkrati nekdo, ki ima šele priti; in dejanje se je v resnici pravkar izvršilo, obenem pa je vse samo spomin na zelo oddaljeno željo, ki je spet kakor otipljiva gotovost. Oblekel je srajco in si mislil, da se je v resnici vse dogodilo kakor v belem in toplem oblaku strasti, ki se je komaj zdaj zaveda, a je bila pričujoča v dotiku njunih teles, v vdolbini na rjuhi, v glasu vzmeti, ko se je ona s sunkom premaknila. In vsenaokoli ju je poletje ovijalo v val zarotniške pare. Istočasno se kajpada zaveda smeha, igrivosti in šale. A prav ta navidezna neprizadetost njune bližine daje strasti nedolžno pristnost. Takšno je moralo biti spočetje sveta, je nato pomislil; skoraj neopažena strast; potem se je nasmehnil, ko je zagledal madeže njenih neodgovornih zapestij na časniku sredi mize, DVANAJSTO POGLAVJE Bila je ie tam; odprla je bila vratni krili bele omare na koncu hodnika in levo krilo jo je skorAj celo skrivalo. Samo gležnje je videti in mala stopala brez nogavic v sandalah. Stala je na prstih in iskala med stekleničkami in lončki; hčerka, ki v materini odsotnosti brska po kuhinjski omari. «Nekje mora biti,* je zamišljeno rekla. «Kar poiščite. Ni sile.* «Se vam nič ne mudi k večerji?* «Ne». Ona pa ga ne gleda, ampak naprej zbrano išče. »Pravzaprav dvomim, da vam je stara zares predpisala kapljice za oči,« je ponarejeno resno rekla. »Dvomite?* «Saj ni zapisano v zvezku gospodične Chatain!« «A, takd.» «Sem vas ujela, kaj?* »Niste ne,# »Pa sem »as!* «Ze pred tremi dnevi sem vprašal zdravnico,« je rekel. »Danes gotovo ni napisano v zvezku!* »In ste čakali vse te dni?* «Da, ker so tisre kapljice ko svetega Blaža žegen!« »Tak neveren Tomaž,* je rekla čisto v notranjosti omare. «A te bodo prav gotovo pomagale!« «Te vaše bodo, seveda « »Tukaj so,» je rekla in ga hudomušno ošinila. Pritisnila je gumico na Koncu steklene cevke. »No, počepnite malce!* «Ali pa, da bi vam dal stolček?* »O tako visoki tudi niste! No, ne smejte se, vam bom kanila v usta, če boste tako trzali z glavo! Čakajte. Se eno,« je šepnila, medtem ko si je z robcem otiral oči, «Lepo vas je videti jokati,* je potem rekla in potisnila zamašek v stekleničko. ((Morebiti je takd edino prav,* je rekel. «Samo sreča me gane.« «Oči pa boste zdaj imeli ko riba,« je rekla, ko da ni slišala, in spravila stekleničko. Na hodniku je bilo vse tiho. iz jedilnice je prihalal nerazločen šumot glasov ljudi, ki hkrati govorijo in zvonkljajo s priborom. »Zdaj grem, precej časa ste izgubili z mano.* «Moja dolžnost. Samo moja dolžnost.« «A k večerji boste vendar tudi vi Sli, ne?» »Seveda. In celo hitro bom opravila, ker me čaka sestra!« «Iz Sedana je prišla? Od tako daleč?« »Saj ni daleč, tri ure z brzcem iz Pariza.« Obrnila je ključ v ključavnici. Potem je vprašala: »Se boste šli sprehajat po večerji, gospod Suban?« «Da,» je rekel. «Zakaj?» »Pridite z nama, če vam je všeč,# je nenadoma rekla ko iz svojega pravljičnega sveta. »Z vama?« »Sem ji že pravila o vas. Vas že pozna, moja sestra.« »Mene?« »Čakajte,« In se je zamislila. »Veste, kje je spomenik padlim?« «Seveda vem.* »Po večerji bom tam. A ne prav hitro.* iA ko je stopil v jedilnico, se je zavedel, da je njegov tek izginil, kakor pri človeku, ki se odpravlja na potovanje. Menda ni na zunaj nič opaziti, vsi poslušajo mornariškega podčastnika, ki pripoveduje, kak6 so se potopile francoske ladje pri Toulonu ali tam nekje na jugu Tudi on se mu parkrat nasmehne, da bi bil oni gotov njegovega zanimanja, videti je, da gospod Ledoux ceni takšno tujčevo pozornost. Je bil baje narednik — pisar ali skladiščnik ali nekaj podobnega pri mornarici. In je ko naredniki v aKtivni službi sladkobno domišljav. In občutljiv ko razneženo dekle, njegov obraz pa mehak in belkast in za spoznanje debeloličen. Bolj je po svojem obrazu podoben natakarju ko mornarju in natakarski je zmeraj, ko poklanja zdravnici na hodniku svoje sa modopadno duhovičenje. A sredi omizja, ki razpravlja o potopljenih ladjah, je ujet v njeno igrivost ob odprti omari, ko upogiba kolena, da mu more kaniti v oko. In tisti madeži njenih rok na časniku. Da Je že pravila sestri. Pri tem pa vidi podobo šolarke, ki vsak dan, ko Prl g(jU iz šole, pripoveduje mami vse, kar se je zgodilo v razr . in po poti. Pravzaprav je to zelo spodrsljiv svet zanj. K fl|j nobene stvari si ne more zdaj misliti bolj zoprne pravljice. Gospod Ledoux pa govori o De Gaullu to ško, ko da je De Gaulle njegov ujec. Saj, nanjo m's 1 y0 se zaveda, da se s temi izneverja svojemu svetu. da odreka zvestobo domačemu ozračju. A hkrati podi svojih misli vse apokaliptične podobe, ki vstajajo z 'e: strani. Pravzaprav jih preganja ona, njene tenke n ^ njeno vitko telo. »Sem ji že pravila o vas.« Ko _ ^gtfi se pred časom sporazumela, da bo povedala svoji s' o njem. s takšnim naglasom je rekla. Tedaj vidi P sabo spomenik padlim in zazdi se mu, da ga °na dolgo čaka. Omizje je bilo malce razočarano, ker je ravn ugotovilo, da na tistih ladjah, ki so se potopile, nljn)|c, gospod Ledoux, ampak neki drugi mornariški narc ( njegov prijatelj. Igor Suban je tedaj položil nož in na krožnik ter vstal. pri' «Marmelada, gospod Suban,« je rekel narednik ,e srčno, a tudi zato. da bi malce prikril vtis, ki napravilo spoznanje, da ni bil nikakšen junak. Saj ni nobene sile, si je rekel, ne bo takč hitro ^ n, čerjala. A hkrati natanko vč, da je ta hitrica hoj* j, da bi ga zdaj ne zajele prikazni, katerim je počasi vadil svojo sobo. Ne, to niso samo prikazni, ne srnez£]iij tako imenovati; noče zanikati tistega sveta, zato ker ne živi v njem, ampak odhaja na sestanek z življer>3 ^ A vtis ima, da se zapostavljena smrt počasi 0(^sr!cakagof zavija v tople sence večera in da je sam ta hip človek, ki bi obogatel in zatajil svojo ubožno 111 j« Vendar ne čuti, da bi bil ošaben pred njo, narobe- ^ zdi se mu celb, da mu je iz daljave smrt tovariško^j klonjena; kakor da bi mu od daleč šepetala skozi sveSt, kostanjev; #Zadosti si mi bil zvest, celo trmasto zato zdaj nimam pravice, da bi se vmeševala v novo življenje.« (Nadaljevanje sledi) ;en