Pomorska bitka na PACIFIKU SE BLIŽA
Admiral Chester Nimitz je sporočil, da se je močno japonsko brodovje. mogoče vsa mornarica, postavilo v bojno vrsto med Mariana otočjem in Filipini in da je že mogoče v teku odločilna bitka s 5> ameriškim brodovjem pod admiralom R. Sprnance-m. I Nimit* je dalje sporočil, da so Japonci izgubili okoli
600 AEROPLANOV, ki so napadi ameriške bojne ladje in aeroplane pri vpadu na otok Saipan, nato pa pravi:
Navzočnost močnih japon
s>kih edinic vpokrajini zapa dno od Maria nov — mogoče njihove eele mornarice — poniju i možnost kake večje pomorske bitke.
V nesrečo ne poznamo njihovega gibanja. Ko il>i ga jaz poznal, potom bi bila bitka."
Dalje pravi admiral Nimitz, da takrat, ko se je pripravljal za napad na Marian*ke otoke, ni vedel za moč japonskega bro-dovja ter dodaja:
**Pričeli smn v pričakovanju. <la bodo pokazali vso, kar ima-jo na razpolago. Peto brodovje *-mo pre skrbeC i z vsem, da bi vsak odločilen spopad mogel biti ugoden za nas.**
"Tpamo, da bo japonsko h rodov je ostalo na svojem kraju in nam dalo priložnost ga napasti," nadaljuje admiral Nimitz. '4Ne vem, kaj ver bi »notri i storiti, da izvabimo bro-dovj« na boj. Napadli smo že njihove poglavitne j>ostojanke na /vpadnem Pacifika.''
Nimitz se je smejal o poročilu iz Tofcija, da Japonci pričakujejo veliko pomorsiko zmago pri Maria ni h. Nimitz je povedni!. da ameriški veliki aeropla-
VPAD SE JE PRIČEL... Podprite ga! Kupite bond Vojnega posojila.
plane so oil) obrežju Rofcavske-ga preliva in so im#& prvotni namen odbiti zavezniški vpad. Vpad v Normandijo pa je Nemce popolnoma presenetil in zato se sedaj Neme i teh aeropla-nov poslužujejo za bombardiranje južne Anglije m je za nje zadnja igra in poskus razburiti prebivalstvo."
Propagandni minister dr. GooLbels je isam zmanjSal pomen teh aeroptlanov, ko je rekel:
"Najsi aertvplani |brefc pUo-tov ne bodo odločili vojne, toda so liuda kazen za angleške živce."
Poljski duhoven, Rev. Orle. manski povabljen v Vatikan
Ne wyoreki tabloid *4 N«• ws'" poroča, da je znani poljski pa-trijbt, Rev. Orlemanski iz Springfield, Mass., dobil povabilo, glasom katereiga je povabljen v Vatikan, kjer ibode ročal vse podrobnosti o svojem obisku maršala Stalina.
Rusija bo tiskala češki denar
Med češko in rusko vlado je bilo dogovorjeno, da Rusi ja tiskala češfci denar, ki se ga bodo posluževale češke oblasti in rdeča armada, kadar bodo Rusi prišli na češko ozemlje.
Kakšno vrednost bo imel novi češki denar, ni "bilo naznanjeno.
kupite en "extra" bono DANES;
i! ROBOTNI AEROPLANI NAPADAJO
. j Nemški robotni aeroplani so v pondeljek že peti zaporedni dan napadli kraje v jugovzhodni Angliji. — Aeroplani so se v velikem številu prikaza"! nad Ro-kavslrm prelivom v zgodnjih jutranjih urah.
Aeroplani so napravili precejšnjo škodo na poslopjih in je bilo ubitih tudi nekaj ljudi.
Skoda, ki jo povzročajo ti aeroplani pa stalno pojema, kajti Angleži pazijo na nje in jih uničujejo z napadalnimi aeroplani in pro t izraznimi topovi.
Nemci sedaj že napovedujejo. da bodo roibotni aeroplani prileteli tudi v Združene državi in nek radijski komentator je rekel:
"(»bžalovanja vredno je, da je vsled napdov robotnili aero-
p.'anov prizadeta samo južna Anglija. 1'pam, da bo sUčen napad v bližnji bodočnosti okusil tudi New York za kazen za premišljena zračna zločinska dejanja v Evropi hi Vzhodni Aziji.'*
P«> eel i južni Angliji pošiljajo v kraje b'izn Obrežju veliko Število protiziračnih topov, da razbije jo aeroplane že v zraku, l>redno padejo na tla in se raz-lete.
Kolikor je bilo mogoče dose-daj dognati, imajo Nemci dve vrste teh aeroplauov. Manjši, lete 2(H) do li30 milj na uro, \ečji, ki imajo večja krila, pa lete do 4<K> milj na uro, in imajo tudi mnogo večjo raiz strel ji -vno >ilo.
< M leta 11>41 protizračni to-pničarji — večinoma ženske — niso imeli toliko dela, kot ravno sedaj, toda nikdo se posebno ne pritožuje.
Anurleski >li-ti -e norčujejo iz nemške kampanje, ki pravil koliko škodo prizadevajo robotni aeroplani v Angliji in v kako velikem strahu so Angleži pred njimi. Listi pri občujejo ravno toliko nemških kot svojih poroči! o robotnili aeroplanih.
Vojaški izvedenci se ne morejo preču« l it i, zalkaj Nemci te aeroplane uporabljajo za ■bombardiranje angleških mest, me-| sto da bi jih ralbili proti zavezniški vpadni armadi, toda lord Ktufvbo^gi razlaga to na sled-j n je:
i "Letališča za robot ne aero-
Delavske vesti
PRIPRAVE ZA DELO V POVOJNI DOBI
Zastopniki stavbenih in drugih družb obljubujejo dovolj dela in zaslužka takoj po vojni.
Tekom minulefga tedaia se je zaključila seja zastopnikov a-
ni že operirajo s Saipana.
V poznejšem svojem poročilu naznanja Nimitz, da ameriška armada navzlic močnemu sovražnemu artilerijskemu o-gnju napreduje in drži celi južni del otoka od Garapana na zapadu do Magic ie ime zaliva na vzhodu.
"Saipan je poglavitna postojanka na za pa d nem Pacifiku," nadaljuje Nimitz v svojem poročilu." Japonci se bore z vso silo. Mnogo smo jih pobili, pa tudi mi imamo nekaj izgub."
Ho s^nlaj v bojib 7ji Saipan ni bila potopljena Še nobena a-merisfca ladja, poškodovanih je bilo le nekaj majhnih izkrceval-nili ladij, pa jih je mogoče še vedno uporabljati.
"Mislim, da smo imeli veliko srečo v tem oziru," pravi Nimitz.
"Dobro smo pričeli, ko smo fcasedii Mariane. Niti najmanj nismo mislili, da jih bomo zavzeli samo v dveh ali treh dneh. NaSaipanuje najmanj 20,000 Japoncev iu mnogo tudi na dru-irih otokih. Posest Marianov pomeni denar na 'banki, ker bodo Ščitili operacije več, sto milj proti zapadu in severu."
Amerikanci pred Cherbourgom
Amoricl/a infnvi i _ - ____1__' - ■ A	■.	............^^
količine stnkla, iz katerega bodo izdelovali stene poslopij. Tla v novih hišah 'bodo izdelana iz plastike, in noye vrste kuh i nje bodo opremljene tako, da "bodo ledenice in peči tvorile le eden komad krasno izdela nega pohištva.
*
Vozniki truckov v osrednjem zapadu bodo štrajkali
Iz Chicaga, BI., prihaja ve^r, da i je organizacija voznikov truckov osrednjega zapada. katera ima baje 40,000 članov, AfJ-ecnila da pozove te člane na stavko in sicer o polu noč i dne 30. junija, t. 1. Istodobno se tu di poroča, da ibodo šftrajk naj brže omejili, tako, da bodo le člani te organizacije, ki so za posleni v državah zapadno od Mississippi ja z delom prenehali, dociin bodo oni, ki so uslu-žbeni iztočno od Mississippija. ostali na delu. Teh članov j«* nekako polovica, oziroma 20 tisoč. Ako pride do tega št ra j ka. bode moralo več tisoč drugih delavcev počivati. Vzrok štrajku: organizacija lasftnikov truekov neče ujgoditi zahtevam vHFadinega odlboxa tax vojne d»'-lavske zadevo.
Še — 400,000 galonov zapadno indijskega ruma pride v Zjedinjene države
IzWashingtona, D. ('., -e izvija, da je v vladin odbor /a vojno produkcijo, koncem minulega tedna izdal uradno ■!<» roljenje za uvoz nadaljnih P 0 trsoe galonov «afpadnjei:idij>ke-ga ruma v Z jed. države. Seda nji uvoz nuna pride iz a mrle ške Zapadne Indije, ozinuna >t Jamaike, in sicer tekom prihodnjih 90 dni.
V dolenji ziboriuei zvezi nera kongi-esa, je odlbor. ki se ba vi z inssudarnimi zadevami, kriti-koval državni oddeldk, ker sttednji daje prednost uvoza ruma iz Kuibe in ostalih otokov Zapadle Indije, d očim ne dovoli izdelovanja molasov na našem zapadnoindijskem otoku. Puerto Rico, kajti ua Puerto Rico »bi ^e lahko pridelalo dovolj mofia^ov za izdelovanje domačega ruma, tako da bi ta proizvod ne (bilo treiba uvažati iz inotzetmstva.
PO BOMAHDIRANJU SOVRAŽNE LADJE
Rusi v Viipuri
Rdeča armada je vdrla v Finsko že 60 milj ter je včeraj zavzela staro mesto in trdnjavo Viipuri. — Mar-; šal StaTin je naznan'1, da je mesto zavzela z naskokom leningradska armada generala Leonida A. Govorova enajsti dan po pričetku ofenzive.
Associated Piv*?. f>oroča iz' Londona, da jev finski radio i včeraj pozval vse prebivalce! liofsimkijev, da zapuote mesto, ako ni ne<jibhodno potrebno, da ostanejo na svojem mestu.
Moskovsko poročilo pravi, da je včeraj rdeča armada osvobodila nad 60 mest, trgov in vatli in jo nato x4rl& v SJipurjL
.inwra m vzhoda. Vsi osvobojeni kraji ob cestah, ki peljejo v Viipuri, -
\*iipuri stoji na granitnih gričih, ki dbkrožajo Viipuri zaliv in v mestu se steka šest velikih cest in pet želLeznic.
Polnočno rusko poročilo pravi, da ,so se Finci trdovratno borili po ugifiaii piesta. _
Mornarji ameriško bojne ladje si vzamejo nekoliko razvedrila, ko so torpedirali japonsko hoj-no ladjo nekje na Pacifiku.
men sikih stavbenikov, ki se je vršila v Bostonu, -Mass. Tej se ji so prisostvovali tudi za>to-pniki olbčinskiih odborov, ki so prisili v Boston iz vseh držav nase republike. Pii seji se je enoglasno zaključilo, da se tar ko j po dokončani vojni po vseh državah otvori takefevana "nova fronta**, v kateri bodo sodelovala ^asAopstva vseh di'žav, mest in tudi naŽa centralna vlada in sicer na polju industrije in dela pri preinačenju in moderniziranju naših mest in vseh občinah na deželi, tako da se na ta način doseže splošno vshizbenje ne le vseh sedanjih delavcev, ki so zaposleni v tovarnah, kjer se izdelujejo vojne potrebi^*ine, temveč tudi vseh vojakov in mornarjev, ki se ImxIo vrnili iz inozemstva.
Pri tem se .je povdarjalo, da bodo morali mno^re tovarne, v katerih se sedaj izdelujejo le vojne potre/bččiue, za nekaj časa zapreti, da se v njih namestijo novi stroji in druge ]»o-treihsčine, ki >o potrebne za izdelovanje proizvodov, kakor-šnji se potrebujejo v mirni dobi.
Toda te od slovi tve delavstvo bodo le začasne in '"bodo trajale ravno toliko časa, kaikor tedaj, ko so te tovarne preustro-jili tako. dki se sedaj v njih izdelujejo vojne potrebščine.
Javna dela, kakor gradnja j eest, poslopij, itd., so takoj po-| četkoin vojne prenehala, in to ; delo bo»le treba takoj po vojni i nadaljevati.
j 2iastopniiIci raznih podjetij so pri posvetovanju predložili tozadevne načrte. Glasom teli načrtov se -bode takoj po vojni i zidalo vsatko leto samo za javna dela oil pet do sedemnajst tisoč milijonov dolarjev. V tem proračunu je nestevilno novih šolskih posTopij, bolnic, cest in mostov. Načrti za izdelovanje novovrstnih naprav za kur javo zasebnih his tekom zim-^kih.mesecev in tndi za hlajenje zasebnih hils tekom poletne vročine, so že izdelani vsi potrebni načrti.
'Za gradnjo novih hiš se bode potrdbovalo gosejbno velike
pMl GLAS NARODA	flpKl
i ^Jpk^BONPS Lisi slovenskih SelavcevTAmerikL	Kt ffžljlToj/qyf
******	'	Bttmimrmš m BwN Om »Utur fkytwhm 2Sth lf4t at the Part Oftke «1 N«w Tark. N. ¥, mfcr Act mt Cm*nm H Mar«* tri. 1M.	_________________.i.,,........
No. 121 - \}21 — VOLUME UI. — LETN1X LD. XEW YORK, WEDNESDAY, JT'XE 21, 1944 — SREDA. 21. JUNIJA, 1944	Tel: CHeQsea 3-1242
Na časnikarski konferenci' je admiral Nimitz rekeT, da je za Japonce hud udarec? ko so v nedeljo izgnibili 500 aeropla-j nov. Pozneje so jih še več izgn-bili in kot pravi Nimitz, so jih izgiibili okoli 000. Ako bi mi izj^iibini 600 aeroplanov," je rekel, "vem, da bi bili zelo ne-| srečni, navzlic naši veliki produkciji. Tudi je dvomljivo, če; moTejo izvedba ti dovoli pilotov/'
i
Nimitz jo nato vpralšnl ndmi-1 rala Forest f*. Sln-nnana. kaj! mi*li o <po-<nbnosti japonskih pilotov.
1	pričetka vojne so se ze- i
lo ]>osla;bšai-i.** i«' rekel admi- i ral Sherman, "nasprotno pa i so se naši izboljšali."
**IYi vsem tem pa jih ne bo-i in<» omalovaževali," je dodal1 Nimitz in reke. da >«' morajo' .Ja}x>nci v kratkem spustili v! j«>j, ali pa opustiti celi obram-! bili obroč na 1'ai-it'ikn.
Nimitz ji* s'cdnjie rekel, daj imajo Japonei ^koli 20,000 vo-: jakov na otokiliWake. Maloe-i
I
I lap. Mili, Wot je, .Taluit, Nauru in <>eeau, katere Amerikan-lei obšli, ko >o napadli Mariane.
črte okoli mesta iu da so za zaveznike največja zapreka mine in pasti za tanke.
Nemei z veliko na^lieo bite v Oher^Kmrg in so za sodx>j }>u-itiii nino.^o trorečih trnkov, tan kov iii to;>ov. Nemci najbrže ne morejo obrniti svojih velikih to|»ov v me>tu, ki so bili namenjeni (wlbiti V}»ad. kajti v pondeljek je bilo mUlanih samo nekaj strelov iz nekega topn na železniškem vozu.
in poslopja v mestu. Druere požare pa so ]»ovzročili topovi z bojnih ladij, ki bombardirajo sedem vrst utrdb okoli Cher-bourya.
Armada generala Kracfieva je razbila vuanje utrdbe Oher-I bonrira, toda mesto je v >voji notranjosti še mnogo IkjIj utr-| jeno in je pripravljeno ua dol-j tro oUdeiranje. Zavezniški poro-i Sevalci pa poročajo, da NeiiK*i| niso ]K>staviIi postimo močne!
i^a, zavezniške bojne ladje bomba »dira jo mesto z morja in se-, daj je nastal isti položaj, kot ! zadnje dneve Tunizije. iZato je i tudi zavezniško poveljstvo po-j zvalo Nemce, da jih čaka kata-| strofa in uničenje, ako se ne ; podajo.
"Vojaki na Cherbourg pol-! otoku.'' >e g^Iasi zavezniški uiti-j malum," zavezniške pomorske, | zračne in kopne armade so vas odrezale. Deveta ameriška in-t'anterijska divizija vam je te-šiio za jM»taiui. Komaj pred e-nim letom so vojaki pod gene-j ralom von Amintom spoznali, j da iti nečastno podati se, ako je j bil kdo tepen iu u<4 more	j
! icniti.*'
Poročila s fronte naznanja- j I jo, da je (Uierbourg zavit v ve-! i Irk oblak dima, ker Nemci raz-1 I strel ju je jo pristaniške na d rave I
A mot ;k a n« i vidiji, kako Cherbourg jurori, deloma vsled nemškega razstreljeKanja, de-foma pa v«lod zavezniškega Umioardiranja.
Zavezniško vrhovno poveljstvo je nemški armadi v Cher-bourgn in okolici po radio spo-ročilo poziv, da se poda. ali pa bo |nabita.
A meri ka nei so zavzeli Valo-k'nes iu Montebourg, zelo močni trdnjavi 10 in 14 m?lj jugo\"zho-dno od (&er4)ourga t«'i* St Mart in-le-Orand, pet milj južno od mesta. Pri tem so morali razbiti zelo močne utrd-U', v kamere Nemei niso mogli pra-veea^no |x>^Iati brauiteljev.
{Sinoči so se Amerikanei bo-ri'11 že daleč v notranjosti druge izmed treh utrjenih črt okoli dierbourga.
Medtem ko kopna armada pritiska na <Nhcrf>ourg s kopne-
WrdS	silov?t1!ga artilerijske ga ognja prebila vnanji obroč cherbourških utrdb ter se
V^t«t f, ' J srfdv^lkeJa atlantskega pristanišča. - Najdlje so včeraj Amerikanci dospeli v ^da^	» na tem kraju p^je
•VLAfl NABODA'
WEDNESDAY, JUNE 21, 1944
Teheranski načrt
V I>hcrairu -o prtHkednik Roosevelt, angleški ministrski predsednik Winston i'liuivliill in maršal Stalin izdelali naert za zavezniški vpad na evropsko celino in <sodaj se ta naert razvija tako dubro, tla je PhnivliUl v poslaniki dboriii-ei rekel, da >**!<> zavezniško zina^e mogoče že to }>oletje prinesle evropskim narodom »vdbodo.
Churchill j<> govoril na hat&etu v mehi&keiii poslaništvu 15. junija, toda njegov govor ni '1 ■ i 1 objavljen <lo včeraj, ko AmerrkanW presekali CMieHhounjjr polotevk in veliko pristanišče odrejali od ostale Francije.
Značilno je, da je ravno tako resni in previdni Churchill napovedali zavezniško »rnasro nad Hitlerjem že mogoče letošnje poletje, 'kajti doslej se je vedno iznioM napovedati kmatovnji konec vojne in je veti no Dovdarjal, <la ho zaveznike stalo se mnogo truda in mnogo žrtve, predno 'l>o zlomljena nemška vojaška sila.
fv^ '2. februarja je Churchill rekel, <la nima upanju, da hi bila vojna ikončana ze letos. Očividno pa vidi sedaj v velikih uspehih zavezniško vpadno armade v bližnji bodočnosti Nemčijo na kolenih.
Teheranski načrt, ki je prirol razvijati z vpadom v Francijo, 'l>o prišel do popolnega razvoja, 'ko 1>odo ruske armade pričele svojo veliko ofenzivo naravnost v osrčje Nemčije in ofenziva proti Finski je samo predigra bodoče velike ofenzive proti Hitlerjevi trdnjavi.
Kot je bilo že pogosto poročano, ima Rusija v svojem zaledju zbrane velikanske annade, ki so popolnoma pripravljene, da vdarijo. Kdaj bodo pričele svoj veliki pohod v Nemčijo, javnost seveda ne more vedeti, to je znano samo vrhovnim poveljnikom, ki 'bodo dali ukaz za napad ob času, ki so era že prej določili, najbrže, ko 'bo na zapadni m na južni fronti dosežen ta ali oni cilj.
Pri vsem tem, da je Churchill izrazil svoje upanje na za-\ezni-ko zn»algo že to poletje, je v svoji veliki opreznosti dodal, da v slučaju, da •se vojna zavleče še v prihodnje loto, A-merikanoi in Angleži ne ibodo nikdar odnehali, dokler no dosežejo oilja, ki so si jra zastavili, da uničijo faJšizem.
Churchill jo tudi omenil, da jo najša armada v Norman-liji mnogo večja, kot pa jo javnost domnevala. Omenil jo namreč, <la se v Franciji bori en miljon vojakov na hAk^Ii straneh. Nrkdo pa do sedaj še ni trdil, da Nemci v teli bojih v pivmoči nad zavezniki in Nomoi sami so naznanili, da so zavezniki v premoči. Iz iega se more sklepati, da šteje vpadna nranada nad pol miljona vojakov.
Da so mogli zavozniiki spraviti čez Kokavski preliv v 'komaj <lveh 1I ji ill tako veliko armado z vsemi vojaškimi potreb-Vinaini, je kakor čudež.
Na dan vpada jo bilo morje primeroma minro, da se jo -bilo mogoče vpadni armadi izikireati, toda naslednji dan so prišli viharji s hitrostjo po (>0 milj na uro. Vsled viharnega morja ladje niso mogle dovažalti vojaštva in vojnega materiala in zavezniki so se morali bojevati s tem, kar so prvi dan pripeljali s seboj. Vihar drugega dne je ^Kivzročil, <la je nek \isangleški časti.Me refloel, da se jo bal, da br*h> zavezniki doživeli drulgi Dieppe. S tem jo mislil na vpad an-lesk i h in kanadskih eonrmandos latrrikeKa leta, ki so vpadli pri Dieppe-ju v K rame i j i, pa so so morali po kratkem H*jju zojwt umakniti Čez kanal in so pri tem ranrfbili nHkaj tisoč vojakov. To pa je bU samo |H»iskusj,i vpad, ki jo imel samo dognati, kako moriti so Nemei ob atlantslkem zidu.
Težko si j,, mislili, kaj (bi doživela vpadna aranada. a ko bi <e v i I Mir pričet takoj po vpadu, ali pa da bi trajal voe dni, modo samo en dan. Sedaj je zavezniška armada v Normandiji na trdnih tleh in še mnoiro t>olj ibo moena, ko zavezniki zavzamejo Che»4>oiirg, !ki je največje fratwoifco pristanišč^ i„ Uh\o
zavezniki skozenj kaj lahko dobivali ojaoenja in vojni mater-»al.
VBTANOVLJEN L.
O GOSPODARSKEM STANJU NEMČIJE
Overseas News poroča iz Wa-^himgtona, da so v Washing-torn u napovedali, da fbo Nemčija vržena z vojne do 1. januarja, in to nam privede pred oči možnost nem&kega gospodarskega propada. Po mnenju poučenih krogov trnka j ta mogoče zaradi izgirf>e teritorija in prebivalstva v dobro zavezniših armad na vzhodu in zaj>adu, in pa nemški dolg narašča . . .
Ta dolg je sedaj cenjen na več kot 290 biljonov Rajhsmarfc. Zavarovanju tega <lolga je zelo škodovala iaguba XT,kraine in Ikonske kotline, kakor tudi razbitje nemških tnest iu tovarn.
Izguba francoskega teritorija bo ta proces pospešila.
Nemci sami izgubljajo vero v Raj-fosinark. Nemško časopisje naproša, naj ljudje nikar ne nagrabijo ti*>to malo zalog kar jih je. Hamburški Freauden-blatt je pUal proti naraščajočemu uvažanju malovredniili u-metni-škfh del, zato da bi se ljudje odkrižali nenuskega denarja v zameno drurgih lastnin.
Ti znaki, in pa ]>adajoči dr-žavni dohodki, z 50 procentuim državnim izadtkom narastka, kažejo, da je dan popolnega nemškega državnega gospodar sitega propada blizu.
IZJAVA PROFESORJA LANGE J A
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
v njem najdete *emlj«*ide v*ega	ki mo tako po-
trebni, da mora t a Muditi današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah. Cena BO centov Naročil« pri: "U A H V NARODA 21« Wo*t 18tt. 8tr<wt, Ne* y«r* JI H. Y.
Washington, (ONA).— Profesor Osear Lange iz Ohieaga, je po posumili konferencah s državnim po<ltajnlkom Edward R. Stettin ins ml. in poljskim aninis'trskim pr^lsednikoan Stanislavom M ikolajczykom izrazil upanje, da ilx» mšitev rikslco-poljsikega vprašanja kmalu dosežena.
Profesor Lange, ki se je prejšnji teden vrnil s šest-tedenske-ga (bivanja v TJusiji med 'katerim se je posvetoval s Stalinom in .komisarjem za zunanje zadeve Molotovom, je dejal, da je obiskal državni department na svojo lastno micijativo.
Poročal je o tem kar je vide*, "kor ruti, da ima država pravico vedeti o početjih svojih (Jržavljanov."
Potrdil je poročilo Preko-morske agencije, da se je posvetoval s poljskim ministrskim predsednikom in pripomnil samo : 41 Jaz osebno upam, da'bodo na^li rešitev rusko polj skih težkoč."
Xa tiskovni konferenci, je profesor Lange izdal pripravljeno izjavo, da rusko-poljske težkoče zahtevajo ^Popolno preorjentacijo' * vodeče politike poljske vlade, vključujoč "takojšno prenehanje proti-sovet-ske propagande vladnih agencij in od nje odvisnih organizacij."
'''Med svojim bivanjem v Washingtomi so me vedno iz-nova vprašali o mojem o-sefonem nmenju, kar se tiče poljs-ko-ru-skega vprašanja. Rešitev je zelo nujna. Zveza poljskih patriotov in voditelji ]*)ljsfee armade v TTSSR so zelo željni, da bi prišlo do sporazumne refifltvo v«eh demokrat škili poljskih elementov. Nihče ne sme biti izzvzet iz te rešitve. Imam utis, da bi bila faika rešitev dofbrodošla so-v je t siki v;ladi.
''Iskreno irjiam, da9>o poljska vlada v izgnanstvu sodelovala pri dosegi <te reftitve."
Prof. l^inge ni polagal važnosti na mejna vprašanja, a dejal je, da j«' važno, da se ustanovi taka Poljska, iki se Ibo la3i-ko sporazumela s So v je t i.
(iotov je (bil, da Ru-sija ne hi nikdar uspostavila vojaš^ke ad-ininistracije na Poljsikem. in da
je odvisno od Poljaikov, da postavijo civilno administracijo, kakor hitro mogoče.
Dejal je, da poljski vojaki, ki jiili je 1(M>,()00 v Rusiji hočejo sledeče:
1. Demokratsko repiibliko s evolbodo govora, tiska in političnih strank, razen fašistične;
L', da sov jet i ne bodo se mešali v poljskih notranjih zadevah, kakor so to oni obljubili;
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih po^etkov v starem s>lovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216 W. ISth Street New York 11
.'». agrarna reforma, z razdelitvijo vele]M>sestev ikmetom, brez kolektivnega kmetovanja;
4. podržavljen je velikih industrij in kontrola manjših na individualni podlagi, Ibrez di žavne 'kontrole trgovine.
FRANCOSKI GERILCI JUŽNE FRANCIJE
Overseas News Agency je sprejela iz Švice sledeče poročilo o aktivnosti francoskih ge-
rileev:
Petdeset tisoč ddbro oprem-
ljenih gerilcev se je vzdignilo
v ibližini Alp juznovzfliodnega dela Francije in ob 'koncu tedna, se je cela Isersfca provinca spremenila v -bojno polje.
Oficirji, 27. francoske lovske alpinske divizije, Tri so vodili napad, so nii podali jasno sliko vojne, ki jo maquis vodijo proti Nemcem.
Pripovedovalec, katerega i-nie ne sime (biti razkrito zaradi varnosti, mi je povedal, da so Maquis zadnjfteden. ko so delovali okrog Lvons-a, uspeli odrezati Grendble od ostalega sveta.
To je prisililo Nemce, da so poslali ojačevalne oddelke iz bližine v Grenoble. Maquis so potem izralbili to za napad na Bellefcrarde, ki so jra ll\ junija zavzeli v presenetljivem napadu na ga mižijo. Kmalu na*to je s strehe mestne liise v Belle-garde visela francoska trolioj-nica, ne dolgo j>oteni je (bila izobešena uše ixieča zastava. Množica, proslavljajoč osvobojenje, je pela marša jezo in pa inter-nacijonalo.
PodoH>ne scene so se dogajale v Bayeux, kjer so (bili izdajalci povleče ni s svojih domov in pretepeni od množice. Še včeraj opoldne ji« <bil BeHegar-de v rokah maikijev, a močni nenišfki oddelki so bili na potu o<l (^Iienifberv.
Moj prijK)vedovatelj mi je razkril, da so maki ji vsaj v štirih mestih udarili prezgodaj, in povzročili masne vstaje, ki so (bile zadušene od Nemcev s
teškimi posledicami. Pravi, da se je to zgodilo v Marseju, Tu-luzu, Limonj in Lion.
Pi *va boi-toa .se je 'končala z nemškim uspehom, vendar pa je razferila nemško razpoloženje, ter povzročila, da so nemške okupatorske sile postavile čete v kraje "kjer ^o pričakovali prihodnjo invazijo.
We(hrmacht nima dovolj sil na razpolago v Franciji, da 'bi stražili važne prevozne proge in olbenem odfeijaHi napade maki j ev.
Posledica tega (bodo v prihodnjih dneh operacije maki jev na široki podlagi, ki bodo povzročale resne motnje v nem «kem komunikacijskem sistemu.
<4|Mi se zavedamo," je dejal, 4'da na'sa tajna annada ne bo odločila izhoda vojne, vendar pa vemo, da bo na^s napor pripomogel zaveznikom v južni in srednji Franciji. Tako bo ura svolbode prišla (I»olj zgodaj. Povejte vašemu časopisu, da maki j i izpodkoipavajo nenesko armado od zadaj, in da ne bodo nikdar popustili, in niti izdajalci ne vojni zločinci ne bodo u-šli. Mi nestrpno čakamo, da nas bo De Gaul-Le vodil v bitko."
Do sedaj so maki ji zajeli več sto nemških vojakov, ki jih držijo kot talce nekje v hribih.
----L1.
RAZGLEDNIH
ZAPADNA FRONTA
Tekom prihodnjih dveh mesecev' prihajala 'bodo glavna poročila sedanje »vetovne vojne, iz Francije in Belgije — morda tudi iz Nemčije, ako se zavezniške vojske približajo starim nemškim mejam.
Vrhovno poveljništvo nacij-ske vojske nikakor ni odlpozva-lo svoje armade izpred Leningrada, Sinoljeiisiku, Stalingra-da iu Seva-stopolja, da na ta način prikrajša bojno fronto: "liifkak ujet" — pravijo Ru>i. In vsemu svetu je seda poj»ol-noma jasno, so Rusi v pravem pomenu besede gnali pred sdljoj vse nemške vojske iz 1'-
proti iileji o prvenstvu posameznega naroda.
"Vidim — kako l«»do stare mej r aristokracije za vedno izgini h*.
" Vidim —• kako 1>odo za vedno zginila kraljestva evropskih kraljev,
"In vidim dan, ko ImmIo ljudstva dolo«"fiIa >\i» i im* je ..."
Iliteratje nesposobni za vojaško službo
Ako uvažujemo dejstvo, da «• pri nas potroši vsako leto ve-
k raji ne — naravnost na Polj-sko in R'nmunsko, ij] v><> pravljice' o nejiremagljivosti nemške vojske so ravno tako skopnele, kakor je skopjiel sneg na ukrajinskih stepah.
Vsled zmag Ruske vojske na ukrajinskih stepali, se sedaj bore vojske zapaduih zaveznikov z sovražnikom, kateremu je 11-soda d«dorila njegov Waterloo —nekako dve h-ti potem, k<» j<« bil poražen pred Moskvo. In z otvoritvijo dru^-e fronte, za vedno končana tudi vsa pobijanja za mir, kaikor tudi zadnja nemška nada, da 'bo koneem-konca priš'o med zavezniki do nesporazuma, kar bi bilo le v korirst Nemcem in •Taponcem. In tako bode "armageddon oziroma sinrfbolična (bitka proti rloveškemu zlu, končana leta — 1944.
<> tem je prorokoval -lavni] ameriški pomnik. Walt Whitman. ko je napisal sledern vrstice :
"Amerika ni osamljena z pripravami, ne, dežela svobode ni v tem osamljena, kajti tudi dnigi narodi se priprav i lin jo.
**Velikanski so vhodi in izhodi — novim zvezani, in tudi solidarnosti med narodi.
"Vila!javi vidim — -vobodo. popolnoma rJ m »rože i! o in zina povito . . . kajti na njeni stra ni je tako za'kon. kakor t udi j zagotovitev miru. Svoboda,' zakon in mir — to je neprema , gljivo trojstvo. — združeni!
Irkauske svote denarja za brezplačen |Mxlnk, iu da do4>ivajo tisoreri in tisiM'eri učitelji na milijone dolarjev letin* plači* -potem iti človek skoraj ne veroval ravnokar (Objavljenem poročilu V "Selective Service Bulletinu", iLi J40,iMMi mladih mož ni-o zainoirli sprejeti v vojvko iu moi irarii-o. ker ne znajo nili rilali niti pisati.
Ti ljudje, ki so v>i mladi iu 'l»i' ^li dr;»ige volje v vojsko in inornarieo, niso bili deležni poduka in šolske vzgoje, za ka-tero se pn nas potroši ua milijone dolarjev, katere morajo v-ako leto plačati davkoplačevalci. Teh "_m< >;•' m m i iifladeničev, •katere ne morejo vpokl'H'ati v vojaško sli rži »o ker -o nepismeni, bi tvori'o 1 ."> divizij na<e voj-cke.
Svetovna vojna nam je do>e-daj dokazala mnogovrste pomanjkljivosti, katere bo treba odpraviti, ko zavlada zopet mir.
Cena knjige povišana
< Vtudi ]p bila že pred k rat ki m c e n a A XG IJF^K K kuharske knjige "Recipe^ of All Nation-.*' povišana, smo obdržali ceno $'2.50 dokler nam je zaloga potekla. Novo zalogo smo morali nabaviti po povišani ceni in zaradi tcira bo cena te knjige veljala od danes naprej $.'». komad. Toiiko v na-znanje. Knjigama Slovenia Pnff*1i>hiiKr Co., New York.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Slovenskemu Pomožnemu J-dboru,
j Mali Oglasi
t • y< > \ / "v ; j "i -. i^
imajo velik uspeh
1'repiičajtr .sv ; Prepričajte se!
iuwirH^uupiiitimuuiiiniiKiiJiimuiMw«!':. ■MHHMM9I
POVOJNA POLJSKA
Poljski ministrski predsednik Stanislav Mikolajtezvfc je zaf^oto^nl 4<dnnujkra)tt^ko jwilj-siko deželo^in da ilK» "vsak državljan. vsaka vera, vsaka rasa", uživala zakonske enakopravnosti.
Ko so £-a viprašali, zaradi ■povrattka Židov 7ia Poljsko, je Mi'kolajez>ic dejal, da vsak poljski državija>n dolbrodošel in da -so potrebni za zgraditev dežele. Dejal je. da je 'bilo od pet milijonov ulbitih Poljakov pol oviro Židov.
Vojna in skuSjino trpljenje, je dejal mini istrski predsednik, je prineslo Poljake in Žide bližje skupaj, tako, da »bo anti-se-mitizem znatno zmanjšan v povojni Poljski, Dejal je, da Po-fljaki dnevno riskirajo svoja življenja, ko branijo in ski-bijo za Žide, ki se -skrivajo pred naciji v gozdovih in kleteh na Poljskem, in dodal, da nekateri preieranjanci niso videli luči kar dve leti. Poljski duhovniki <so tili ustreljeni od Nacijev, ker so dajali pomor Židom.
iMikolajbzyk pravi, da je J>ilo pHbližno 800,000 do 900,000 Židov varnih zaradi poljske po-Bmooi.	—ONA«
Samo nekaj teli knjip je na razpolago! SPISANA V AN<UiES( 'TNl
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . • POLJEDELSTVO
Jllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllll

Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Zkiruženi narodi potre^ bujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj!
f uCni in trpežni platneni
vezavi
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za vali vojni vrt.
Popoln* vsaka besed«. Traka vsaka slika —	nove
norih Ilustracij I
edina vrtnarska enciklo
pedlja za domaČo potrebo!
m visok th besed — vse je
TntrmJ Je v ml umi knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽRIJTE PRIDELATI! lt.M§ tUnkoT tub podrobno pojasni vse o vrtnsrstvu, o sadllvi la aejanjo. o fnojenjn to oskrbi vrta. Najnovejše n a Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova netoh ta nnMevanJe Škodljivcev, gojenje divjih rastlin, nnve sestavine cvetlic! — Abecedno k s zale van pove takoj, kar telite. Prirojeno sa vsako psaebjo v Zdrnienih državah, sa vsako tevnljo In
To bnjlfo Je oredll E. L. D SEYMOUR. B. 8. A., posnaaa oseba v vrtnarstvo, ki ga cenijo
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Wm 18th Street	New York 11, N. T.

484848235348232353484848535348232323234848484853535353232348
—-	1 «■ " 11—»■»-... —r. .	------------• »	-- 1	-. , — .x—.J
-GLAS NARODA" j
__(W or t— peofur_1
faVj1 ffsl*1^!!!^«! Xrvr^'^"^ uipsha. Bos, flg| g| lahw o> Ow mpanini aad addrssass of abovo itflinU US VMT JBtfe 8T111T, NEW TORE II. H. X.
51st Year _ __
•VIm ■■■ iWi~ ts lasnsd every day except Saturdays. Baadays aad Holidays. '
Beliempdoa Tsorly fT.	Advortlsemept on Ag<ee«aont. |
I MA OBLO LETO VETJA UST ZA ZDRUŽBND DKŽAVH IN KANADO)'
fT.—; U POL LETA »8.B0; ZA CBTRT LETA 12.—._
I "Olu Naroda" lahajs ras ki dsn isvsemfl sobot, nedelj ln prasalkov.
I "GLAB NARODA", tli WEST 1Mb STREET. NEW IOM 11, N. I tilijb 11 i CHetsea l-utt
mQLAS NAROPA**—NEW TOMI
WEDNESDAY, JTTNE 21, 1944 m m i i ii i n ifa rwi
▼fltAMOflJCM L IMS
Kanadski Vestnik
n
Poročila is raznih naselbin, kjer M vajo in delajo Slovenci
GLAVNA PODJETJA V KANADI
Poljedelstvo, rudarstvo, gozdarstvo, ribarstvo, so podlaga vsemu bogastvu
Ii
Statistični oddelt4t osrednjo vlade Dominija objavlja, da mj IMHllaiga vsega bogastva in blagostanja v Kuna<U jKjljtHielstvo,
Rudarstvo, gozdarstvo in ribarstvo, katerim št i rini strokam razvoja Kanade je trelba m> pride jat i vodno silo. Vsled toga je t (hIi glavna skiib tako rentriiiln*'. kmkor tudi m-h pro-vinicijotialnili vlad, gledati na to, da imenovan«* panoge naro-FiX'gu gof»|MKlarstva kar« "tutj-H»ljt- ma|>r(Hlujpjo. VUmIh je Mxlaj tin I i uverjeiia, da je dalj< _ ni kanadski -ever takorekcw"
F prava (Hnllaira \-»'ua ImjfHotv*. <la*iravim m> bile te -everne v«>-likan-kv |»okrajine t»4mu minulih desetleti j dokaj zanemarjene v pogledu splošnega raz vojn d«*že|e. Tako na primer, severni del provinci je Ontari-jo meri ;J40,(MMt kvadratnih milj, toda itevfto nreJbivaHva j«« le majhno. Xa daljiwui severni se numree nako|>lj<» vsako leto $ll*2,(K>r>,0t)<) zlata; za |H_MWM*)0 »roUra; za .V> milijonom* dolarjev niklja ; za 3- milijonov bakra. itd.
V	neizmernih gozdovih se v-ako leto naseka za 30 milijonov dolarjev stavbenega Lil drugega lesa.
V	kanadskem severu je tudi veliko število iaboriiih farm, katere v.-e -o pa odvisne od raznoterih središč rudarstva v onih krajih. Ko postanejo rudniki izčrpani, i>oteni je povsem naravno, da rudarji in njihove rodbine te kraje osta-vijo. čeigar posledica je, tla farmer ji -svojih pridelkov ne morejo prodati. Y>led tega izdeluje vlada ze -cilaj v-e |k>-tnflme načrte, da .-e temu v povojni «loH>i od|JOiii«»re in sirer na ta način, da -e v nekaterih takih pokrajiiuwli u-tanovi razna tovarniška janljetja.
V	mnogih ostavije»ih rudni-kih je namreč mnogo i-ude, katera jva spada k takoavani drugovrstni 'kakovosti. Ker so riwlniki dokaj olbdavčeni. se ^e«rlaj deluje na to, d{i se ti davki znižajo, nakar bodo tudi zgoraj omenjeno rudo lahko kopali.
POČITNICE ZA DELAVCE V KANADI
Kakor se javlja iz urada ministrstva za delo za provinci jo Ontario, je imenovano ministrstvo s k le nflo, da *>e nekatere določbe zakona, ki določa i4šte-| vilo dnevnih delavnih ur in po-! čitnice z popolno plačo", za-ftfht-no prestavijo na kasnejšo dobo.
Imenovani zakon, ki po-tane pravomo<Vn z 1. julijem, določa 48 urni tedenski delavnik, za vse uslužbence, ki -o zafM)-sleni pri obrtnih in trgovskih podjetjih provinci je Ontario; zakon nadalje določa, da mora vsak Urtdidbenec. oziroma delavec, ki je zaposlen pri podjetjih imenovane vrste, dobiti vsako leto po teden dni dopu-
sta z popolno plačo — ako je bil celo leto tako zaposlen pri eni in isti tvndki, oziroma delodajalcu.
Poseben odbor za obrt in delo, ki bo skčibel za to, da se novi zakon ifzvaja pravilno, je ravnokar izjavil, da za sedaj ne bi bilo umestno zakon spremeniti. oziroma določbe tega zakona prestaviti na kasnejšo dobo, kakor to želi zgoraj omenjeno ministrstvo dela. Istodobno pa odbor priznava, da mora delo %a vojne potrebščine neovirano napredovati in si**er kljub znatnemu pomanjkanju delavcev, kar pomenja. da bodo uaj-brže 'počitnice preložili na kasnejšo dobo.
POLETNE POČITNICE V KANADI
Kakor pri nas v Zjedinje nih državah, tako tudi v Kaua di priporoča vlada kanadskim državljanom, naj prežiVe svoje letošnje počitnice raje doma, kakor pa v kakem drugem kraju. Tudi kanadske železnice so namreč vedno prenapolnjene z vojaki in vladnimi civilnimi u^iržfcenci, ki morajo službeno potovati iz kraja v kraj. Za one ljudi, ki pa morajo potovati v sedam jem času, je pa vlada izdala posebne naredbe, v katere so tudi vpoštete cene jestviu. katere na tem mestu o-značujemo:
Vsake vrste "sandwich static -edaj po 15c na vsakem potniškem vlaku; gum tic; komad čokolade (ba) !>«•; mehka pijača po 1(X' steklenica; sladoled ~»c ; mleko li e čaša; jabolka po 5c komad, in oranže po ltk; komad.
Ako kdo pričakuje sorodnike ali prijatelje, ki hi morda prišli v Kanado na počitnice tekom po'Ietja, naj jim naznani, da za-morejo takoj po svojem prihodu v Kanado dobiti potrebne karte za racijoniranje živil, in sicer v vsakem uradu za racijoniranje živil; ti uradi so nastanjeni v vsakem obmejemn carina rskem uradu, na primer za Ontario: v Fort Erie, Niagara Fa Is s, Windsor in Sar-uia. Karte za racijoniranje živil potrebujejo le oni obiskovalci iz Zjedinjenih držav, ki nameravajo ostati v Kanadi več, kakor 5 dni, kakor tudi vsi obiskovalci Kanade, ki nameravajo stanovati za časa svojih počitnic v Kanadi, v zasebnih stanovanjih, kjer si lahko pripravljajo svoja lastna jedila.
PROTESTNO PISMO
IZ SUDBURY, ONTARIO
Kot jesensko listje je zapa- Ko smo s* bolj od blizu ogle dla po Sudbury nazi-faisistična i dali ta konec enega mnogih re-
propaganda v obliki pamtle-tov, kateri niso podipisani po nikomur. Pač pa se pri te-a zlorablja po našem mnenju pošteno slovensko ljudstvo, lcat. -ro vsebuje 44 Zveza Slovi nskih Župnij" v Ameriki ter s:«.vctiske katoli«'nne.
Vesti
Izvozna trgovina angleške kolonije New Foundland
Iz St. John's. New Foundland, se javlja, da se od tam redno izvaža polne tovorne paniike zmrznjenih iu nasoljenih rib v Anglijo Tudi velikanske količine železne rude se izvaža redno v angleške kolonije, v Kanado in Z edin jene države. Baker iu svinec -e redu o izvaža v Zjedinjene države in Anglijo.
NAPREDEK NAJVEČJE KANADSKE ŽELEZNICE

Ravnatelji največje kanadske železnice, "Canadian Pacific Railway'', so minuli teden zaključili svojo letno sejo, pri kateri «0 naznanili javnosti o napredku iu ukrepih glede bodočnosti te železnice, od katere je tudi napredek vse Kauade odvisen. Tem povodom se je ]>o-vdarjalo, da t»o vsi napori te železnice sedaj ua razpolago vladi, kajti glavni namen te železnice je. da se čim preje doseže popoLna zmaga v sedanji svetovni vojni.
Dohodki te železnice, ki je največja v britanskem imperi ju, so znašali tekom sedan jega poslovnega leta, ki se zaključi dne 30 t. ni. 1297 milijonov dolarjev, iu sicer kljub dejstvu, da so se vsa sredstva za vzdr-
RavnaMjstvo te železnice že sedaj pripravlja vse potrebno za povečanje prometa v povojnem času, kajti povsem naravno je, da bode Kanada v povojni dobi v vsakem pogledu izredno napredovala, posebno Še iz obrtnega stališča. — Od početika vojne do sedaj, je i-menovana železnica prevozila 'JI.") milijonov ton tovornega Wajga in o') milijonov potnikov.
Podmomnica potopila kanadski parnik
Iiz Halifaxa v Novi S kočij i se javlja, da je neka sovražna podmornica potopila kanadski parnik 4<Watuka'\ in sicer zev minulem marou. Parnik je bil potopljen blizo kanadskega o-b rež j a dne '2'2. marca, tenia oblasti so Šele sedaj dovolile, da se to poročPTo objavi. Pri tem je bil le en mornar utopljen, dočim se je ostalih 25 rešilo.
Za pomoč prebivalstvu Rtu sije v krajih, katere so opu-stošiV naciji
fz vseh krajev Kanade prihajajo poročila, da odbori za pomoč civilnemu prebivalstvu Rusije, mamljivo delujejo na to. da se kar v najkrajšem času nabere veliko bon&iažetvesra in volneneg-a blasa v to svrho. Tozadevna zborovanja se običajno vrše v mestnih posloipjih.
Iz Kirkland l>ake, <>nt., se javlja, da se je tako zborovanje vršilo tamkaj pred nekako tednom dni. Pri Zborovanju so bili Stovani zastopani v lepem številu, in sicer: TTcrajinei po ,Mrs. ProkopČuk in Mrs. Iva-njuk, ki sta zastopali Jednoto Kanadskih Ukrajincev, d oči m je Mate TJaguš zastopal Hrvatsko Bratsko Zajednico; •Mrs. Šisiko. je zastopala 'MJb-ščestvo Ruskih Kanadčanov" in Mrs. Laowiez "Narodna Poljska Prtflstva."
Meso je postalo cenejše
Osrednja vlada dominija Kanade, je v minulem tednu znižala ceno -mesu za nekako 4 centov pri funtu. To znižanje se nanaša, le na navadne, oziroma "sprednje" kose govejega mesa, dočim se bodo nekateri "zadnji" od rezki prodajali za 4 cente dražje kakor dos-edaj. Kakor znano, je kanadska vla-dfa odpravila rajcijoniranje mesa.
Rudarji v Little Long Lac, glasovali proti C. I. O.
V taborišču rudarjev, ki so zaposleni v Little Long; Lac Mines, v severozapadnem delu pro vine L je Ontario, so v minulem tednu glasovali proti vstopu k znani organizaciji CIO, in sicer z 9.*> proti 52 glasovom.

zevanje prometa izdatno podražila in da je družba pričela tudi z prometom mod Kanado in A laško, vstanovila nove želez-nične zveze na velikanskem polotoku Labradorju in tudi par-niški promet nied Kanado in Evropo.
Kakor se javlja iz imenovanega taborišča je neodvisna unija rudarjev delovala proti C. 1. O. V kratkem se bode tudi vršilo tozadeviio glasovanje rudarjev, ki so zaposleni v ta moišnjili rudnikih, imenom Mc LeodXT'ocksilmtt in Hard rock.
ArriTILJIM Je mano, kake se jtne podražilo, tn ravnotako tudi tiskovni papir in droge tiskarske potrebščine. Da si rojaki sasigurajo redno dopoifljanje Vsta, lahko gredo upravniitvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino, ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ft E DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite npravnittvn nepotrebne stroške?
pov nazi-fašističnega okt jpusa, ter j>o nai-očillu pisoa uvodnika v pamfletu—čitali iu obsodili, ktr je naperjeno proti slovenskemu ljudstvu v splošnem v starem kraju, kakor tudi v itio zeinstvu v Ameriki, Kanadi, Južni Ameriki in drugod, kj* r koli se nahaja slovenski <®cvek
Priči-vanje "S loven sik e g a Xaprednja'ka", se pričenjat z razlaganjem svoje morilske na zi-fašistične brutalne živinske narave, kot pravi: "Ako bi bil Londonski **speaker" { !) dosegljiv, bi ga takoj vstrdil na mestu . . . "' Tore j brez soiHk.1!^
Ravno tako delajo nazi-fašisti • , katerih ta pamflet tie omenja, niti njihova zverstva nad slovenskim narodom, ter da je ravno v-led teli zločinov moral pograbiti, kar mu je bilo pri roki in se "l>oriti proti vsi'ijivini pohot nežem ua življenje in smrt.
Ker pa "speaker" ni bil do-sejarljie. >e potoži '*i»a]>red-ujak": "Tudi Hitlerju ni . . . ! Tli t i. nazi-fašrzemu." Kaj pa je napravil ta "speaker", dabi ga "napretlnjak" tako rad vzel na cilj ? OznHiiil je le no^ i«'o j>o radio. Re< lepa narava človeka, kateremu bi po mnenju avtorja pamfleta morali verovati. Za poštenega človeka bi bilo ie zadosti, d« »i3>sodi namero toliko oboževa nega 4 * napr«»«lnjaka * Toda, on, gre dalje in pravi:— 44 ... iu ravno tako bi usttv-lil vse <fuhovne očete takih vesti in vse shnpatizerje."
Tukaj imamo zver in dvomimo, če mu je podoba človeška. Postrelil bi namreč vse, kar hodi po dveh nogah, kajti onih, ki ne simpatizirajo z trpečim narodom. je po naišeni mnenju zelo malo, namreč izključno po vzorcu ,4naprednjaka". Da — tako bi naredil nazi-fašizem — ali (»no dobro upanje mučeni-šikemu narodu j»e, da to ni dosegljivo nazi-faišizmu samemu in njegovim privržencem, zato tak izliv jeze in sovraštva proti vsem, kateri si upa reči: Slovenec sem — da — in tako tudi človek, enak vsakemu drugemu čiovekn, po božjem in naravnem zakonu.
Zakaj ni naprednjagu in njegovim pajdašem dosegljivo !
Skrivnost leži vedinstvu slo-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jame!
Vam in Vašim Otrokom	/
*	Al *• >	i	4	*
*	n	*	i ' 1
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A

NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto
Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
80LVKNTN03T K. 8. K. JEDNOTB ZNAŽA 128.43%
ce ImM d*br» mM Im mjia	uvaraj m pri saJbvliM, w
Knit In Mlnhwitol pwlpwul tnuhadjt, KRANJSKO SLOVENSKI KATOUdKI JEDNOTI, kjer N lakh* uw«Jei —ermcijo. prati Meni in
K. S. K. JEDNOTA aprcjrnia	In Irnak« «4 li. 4m M. toU:
•Irak« pa takoj p* rajstva In d* II. leta pod tvoje •kriij*.
K. S. K. JEDNOTA ixdaja Dftjaradernejfte vrete certifikat« m-danje dobe ed t»I.M de
K. S. K. JEDNOTA Je prava Mil vd*v In elrat. £e ke alal Maa ali ilanlea te aiecoioe In bogate katollAke podporne erpaaliaclje, potrudi m In pristopi takoj.
Ka pojasnila o zavarovalnini In sa *w droge pttdfbaoail ■e obrnite na nradnike ta aradnlee krajevnih K. 8. K. Jednoto, ali pa na:
GLAVNI
951-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliet, Illinois
Strajk v Vancouver, B. C.
Iz Vaileouverja, B. (*.. si» ponMNi, da .-»o prireii deluv<-i, zaposljeni v ffadjedHniei '*Bur-rard Drvdcx^k Co " dne 17. t. m. št rajkati, ker j«* «lrn/l»a dnez w,roka o<lslovila dva stewarda
ZNIŽANA CENA za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker ietl, da m <im bolj rultri za
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
je Mr. Jerry W. Kopriv&ek nredil * zaioZnikom. da rojaki lahko dobe skladbo po znižani ceni. to Je
Sedaj 35c
Dva komada za 71 centov.
Naročite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Ca
216 West 18tU Street New York 11, N. Y.
(IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIHlillHIlIHIIIIIIIHIIII!
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
KnJISca daje poljudna navodila, kako pnototi •tmerl&kl drBovtjon (V slovenMiol)	Cm M centov
Dotbite pri Knjigarni Slovenia Publishing Co., 2U\ West 18th Street, New York 11, N. Y.
SONART REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLO&ČE
Jerry W. Knprivšek in njecov orkester
M59R—W»ddlna Polka
(N» bom »k motllt; T1 tM J«t, pa Zidana marala) W*d«Jin« TTalts 8'ovenakt Walts
Pojo Ruonlck Mltra M 69«—Pn!ka
'Mat' potico p«?«Jo) Marino — polka
t7S—Torozinka — polka Na planineah—vaieak
Lepe Melodije
DuqarMie t'ni »pršit v Tamburira Orkester
M571—Xa Marijantc. t^^lka Kjp so moje rožice Ma rička	i»»ilka
Za tozadevni canik in cana ptoift M obrnlta na
JOHN MARSICH, Inc.
403 W. 42nd ST.. NEW YORK
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živ&li
Spisal Damir Feigel
2
Kreutzerjeva sonata
Opisal L. N. Tolstoj
Andre] Ternoro
Spisal Ivan AHnobt
Preganjanje indijanskih
misijonarjev
Spisal Josip Spillman
8
Pravljice
^pint H. iCajar
10
Dedek je pravil
Spisal Julij SlapSak
Podprdjte vpad!
12
Frank Baron Trenk
Po ranita Tirih napisal Gjnro PandurlC
IS
Pariški ilaUr
Poelorenll Slirester K.
I«
Pravljice in pripovedke sa mladino
Spisal Silvester Koflntalk
IS
SunetUd Invalid
Spisal SilTjatar Kolntelk
IT
Vojnimir aH poganstvo in krst
Spisal Josip Offrinec
IB
Mladim srcem
Drogi srozek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal Kurer Mefiko
19
Študent naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
22
Balade in romance _
Spisal A. Aškerc
23
Zbrani spisi sa mladino
8ptsal Engelbort Ganfl
24
Andersonove pripovedke sa mladino
Priredila TTtva
KUPITE KN "EXTRA" SOND OANE»l
25
Duhovni boj
(Isdala dražba sr. Mohorja) L. S ko poli
26
Denar
33
Črne maske
tigra) — U Andrejev
Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogris
35
Praški Judek
Spillmannova povest vel Josip Vole
Pre-
IGRE
28
Magda
(Igra) — Alojzij Remec
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Oolin
30
Potopljeni svon
(Igra) — Oerhart Hknptmann
31
Revisor
(Igra) = Nikolaj VasUJerl«
32
Spodobni ljudle
(Igra) — It. Lipovec
3«
Antingone
(Igra) Poslovenil O. Golar
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, j* oni, ki ga niste kupili 1
36
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. F. Petronto
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. ErbeSnikfet P. Roje
Rojake prosimo, ko poiljejo sa naročnino, ako je vam le priročnr da se poslužujejo — UNITED STATES
iwlpiiHlf
CANADIAN POSTAL MONET ORDER,
IfWKw je zaloga teh knjig aelo omejena, je prt i niti več shirk, da nam bo na ta način mogoče
iročlln priporočljivo zadovoljiti.
•flUl NABODA'^NIW Tint ~
WEDNESDAY, JUNE 21, 1944
PROKLETfl
Spisal g^n.B KICHEBOURO
Is francoščine prestavil J. L.
TnAMOTUEH L. 1M
| SlovsuucL v JCanadL
s=	PROTESTNO PISMO
S5	(Nadalje vanje)
I
(60)
44Jaz ne bodlem napravljal nikake oporoke," odgovori iMellier os orno.
Panzlovo oko se veselo zasveti.4 4 44 To prav storiš kot dober in posteč. sorodnik! Po tefci naj dobe tvoj denar tvoji direfctni dediči: tako je v redu! Eden teh dedičev sem tudi jaz, bratrance moj! Če vzame torej Blanche Frana, si lahko brez skrtoi zastran prrhodnjosti ljiibe ti sirote. Tudi ji utegnejo ne da bi se kdo protivil temu, kaj malega darovati, s čimur omogočiš. da Fran laliko prevzame Seuillon, da ne pripade t-ujim rokam."
Obraz Mellierov se pomrači. 14 Bom že videl, kaj mi je storiti za Blancheo. Pa ti, Parizei, mikHš že precej zgodaj na mojo dedovino."
"Ver.dar ne misli, da ti želim smrti I'*
"Ubogi moj Parizei. moja smrt bi ti malo pomagala!"
Kine* osuplo pogleda Melliera. 4"Ti si tedaj vendar napravil oporoko?" zamrmra.
44 Tega ne; pa ti pozabljal na mojo hčer."
4 4 Na LncttoT"	I
44Na LuciLot"
"Da, na Liicilo MeJlierovo."
44Saj je mrtva!"	*
Jacques se po tej Parizlovi izjavi krčevito strese, vstane in de s tresočim ^flasom: t4Kaj li ti veš?" Potem se z za molki i ni stokom spn-sti zoj>et na svoj sedež.
4'Mrtva naj bi bila tedaj! Mrtva? Ne, ne, tega ne more nibče dokazati! . . . Jaz jo še pričakujem, dočakati jo še hočem, prej ne -smem umreti* ..."
Hudoben nasmeh jnj zaigra na Parizlovih ustanieah. — 4'Stari podaja otročji ter prismojen!" misli si. 44Hudirja, 1a me j*, pa zdaj ustrašil, ta!"	„
"Mellier se ni ganil; neizrečena bolest mu je biLa preob-vladala du;x>. Parizei pa prične s tožečim giasom besedovati i'.nova: 441'bogi moj Jaeques. prav žal mi je. da sem izgovori! ime, ki te spominja nekdanjih lepih dni. Ti veš, kalko zelo te pomilujem zaradi nesreče, ki te je zadela. Tudi jaz sem • lo gu upal, da se povrne tvoja hči. Ah, od tedaj pa je poteklo že devetnajst let, in žalibog, zdaj ni več nadeje!"
14 Ni več nadeje!" ponavlja Mellier bolest no.
"Saj sem vedel!" si misli Parizei. "bila je to le njegova gospdujoča blodna misel! Ločila je mrtva, mrtva!"
Po kratkem pivmoHru vzdigne Mellier zopet gf&vo. 44Do-bro je." povzame posestnik. 44ne govoriva več o tem dalje! Jaz nosim svoje gorje sam zase! Pa ti si mi naredil ponudbo iu Lahko zahtevaš odgovor. Bodi tako dober ter daj poklicati Rouvenata!"
Parizei se je obotavlja!'. Vedel je, da je Rouvenat edina ovira njegovim sebičnim nakanam, in zaraditega ga je črtil iz vse svoje duše. Navzlic temu še ni obupal. Imel je, kakor njegov sin, "železno glavo". Če bi se izkušala z Rouvena-tom, to je, če bi se vrši% tekma med njima, bi sicer imel Parizei prednost pred Rouvenatoin, a le tako prednost, kakorsno ima malopridnež nasproti poštenemu človeku! Rouvenat pride na povelje Mellierovo.
44Pierre!" ogovori ga posestnik. 44Parizei mi baš pravi, da je njegov Fra-n smrtno zaljubljen v Blandheo ter da jo želi poročiti. Odgovori mu na to!"
Na obličju Rouvenatovem se poikaže naj globoke j Še zaničevanje. Viki j lib temu pa reče mirno: 44Na to lahko odgovorim gospodu Parizlu, da je v tem oziru izgubil čas in besede."
Oče lepega Frana zatrepeče od jeze. 44 Jaz pa vendar mislim, da moj gospod sin . . ."
4 Vaš gospod sin," nadaljuje Rouvenat porogljivo, "naj si poišče žene, kjer mu drago. Gospica Blanche pa ne bo nikoli njegova, slišite, nikoli!"
44čuvajte se, gospod Pierre Rouvenat!" zavpije Parizei razljučen, pozabivši navadilo svojo sladko govorico. Staxi služabnik uporno pogleda Parizla ter reče. sklenivši rolke čez prsi: 44Mene še ni nilkdar plašilo kako žuganje!"
Parizei se postavi, kakor da bi hotel skočiti v Rouvenata; toda kmalu se premaga ter nadaljuje s svojim sladkim gladom: 4 4 Gospica Blanche je vendar že dovolj stara za zakon in zatorej mislim, da je moja ponudba premisleka vredna, ako morda niste sklenili, da ima ostati Blanche 'zarjavela d'vičioa\"
Rouvenatu se ni vredno zdelo, da bi mu odgovoril.
44Na vsalk način bi bito prav," nadaljuje Parizei, 44da v tem oziru povprašamo tudi gospodično Blanche samo!"
44Vi tedaj hočete vedeti njen odgovor, gospod Parizei?" povpraša Rouvenat. "Dobro, to se kmalu zgodi!"
To rekši hiti iz sobe ter zakliče kolikor more: "Blanche I Blanche! ..."
Mlada defclica prihiti. Ugleda Pariz3a in Rouvenata, ki sta stala drug drugemu nasproti in posestnika, ki je bil omahnil na mehki stol. Misleč, da se je poslednjemu kaj prigodi-lo, hiti k njemu ter vitne: 44Oče, ljubi oče, kaj pa imate?"
Nič, otrok moj," odgovori smehljaje se. Na to jo poljubi na čelo. "Uboiga moja ma^a trepeče po vsem životu."
"Prestrašila sem se bila, misleč, da ste bolni. Pa gospod boter m® je vendar klical1; čemu liT"
44To pražaj njega." jfr Deklice se dbrne k Rouvenatu.
v _ (Nadaljevanje Bledi.)
"DAYS OF GLORY" V RKO PALACE GLEDALIŠČU
venskega naroda in pomoč adruzenih narodov; lerži v zade vi, ki se tiče Slovencev v splošnem — v hrabrosti Osvobodilne Fronte Slovenija ter njenega vztrajnega in preizusenega vodstva. Leži v spoznanju navadnega člloveka. kdo je njegov resničen voditelj in pa evrha za katero se bori. V tem spoznanju res nično izpolnuje poleg svojih narodnih nalog, tudi božje in cerkvene zapovedi, ki pravi:
44Ljubi -svojega bližnjega kot samega sebe." 44Lačne na~ siti, žejne napoji, bolne zdravi."
Udariti po Osrvobodilni Fronti in se zaganjati proti njej s talro propagando, to del« nazi-falšizem v Sloveniji in druigod po zasedeni Evropi. Ali ni potem nekaj čudnega in nepojmljivega, da to ogalbno delo o-pravlja tipaHka nazi-fašistične-ga ofltfapusa pod krinko 4 4 Zveze Slovenskih Župnij" v Ameriki ? Pok} krinko pravimo, ker smo trdno prepričani, da <bodo •STovenci v teh župnijah obsodili tako početje liazi-faŠi stični h podrepnikov. kot smo ga obso-i dili mi v SutHbnrv, sto procen-i t no.
Trdno smo uverjeni, <la pol njihovih žilah teče enako slo-' venska kri, kot po naših, in smo j nadalje prepričani, da ravno; J tako simpatizirajo s svojimi j brati, sestrami, očeti in mate-j rami v starem kraju, kot smo j mi. Niti sence dvoma nimamo, da bi bili iSlovenei v obsegu 4 4 Zvezo Slovenskih Župnij" odgovorni za škodljivo delo. za-j kriva joči se pod častnim ime-j nom Farani Zveznih Župnij.
Slovenci se prištevamo medkulturno miroljubne narode.) Sloara nam je bila vedno pri!; srcu in v zavesti smo čutili te ! žo gorja, če bi ne priskočili svo-j jenra bratu, svoji sestri, očetu: in materi na pomoč. V tisoč Mi: zapostavljanja delili smo si ■ zadnjo skorjico črnega kruha, • da J>i ohranili svoj obstoj, da bi ( obranili si čvrsto zvestobo do zadnjega vzdiha, ^iilali in po- '
Napet, prizor novega drumatičiic-a ti ma, ki kaže junaški na>top ru>kih gnreilcev ki <o pobi'i nacijskozver.44Days of Glory" kaže RK<> Palace Theatre, Broadway in 47th St. O.ebno nasto
pata Tama Toumanova in (iregori Pi*ck.

SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO	ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
v tej knjigi, ki je zbudila pozornost raega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi is Jugoslavije, so priSli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj jo pri&el tas, da Združene države pomagajo narodom. Id so jim pomagali do njihovega sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angle&tfne — Je Jako zanimiva knjiga in Jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanj«, ki se tiče sreče milijonov . .
tanje te knjige je bogato plačano.**--Tako se Je izrazil veliki
ameriški dnevnik • tej knjigi
Pri naročbi se poalužite naslednjega kupona
PoSUjam Money Order z« <.............. u lastnoročno
podpisano (i) knjigo(i):
MoJe Ime .......................................
St., ulica ali Box St.............................................
Mesto in država................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW Y0BK 11, N. Y.
Sloven e Publishing Co. 216 W. 18th St., New York 11
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
ki daje poljudna natodlla. kak« postati
ameriški državi ian.
Polt'2 TprnftanJ. ki Jih n«vad»<; s»dnlkl stavijo pri ls{>!tn ui državljanstvo, TA>'huJ«> knjiži«-« ft** v
II. deln nt>kaj vsinlb letnic is sgt>dovin«> Zodlnjpnlh driav. v III. dela t« nt a««l(iT<im Razno, pa Prfurliid nmlclMxwtt. IVtava Z*-«ll-njtnlh držsr, IJnroln«>v govor t (tett.vstHirgu. Pr*-i I »ciniki Zt-dlnJ* nib držav ln Pot-dlne držav«. Cena knJIfIH Je
aamo 50 centoT.
to se doM pri: SLOVNIC POBLISniNU <«>. ti« West lfttb Al. New York 11. N. Y.
A n g I ft š ki
Molitveniki
IvJLiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
V krasni vezavi, na.ifinej šeg:a izdelka.
UKKV OF IIKAYKX"
v fiiB.ni usnjn $1.50
"KEY OF IIEAVKN** v iniit.irain Tii usnju t'1 .—
X a ro," i t e pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street. New York 11, N. Y.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI rZROČTU SOSEDU, n A JO PRE^TTa
THE INCREDIBLE
TTT
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti
Ker Je zaloga teb kujižic zelo otnojena. Je priporočljivo, da poSllite naročilo prej ko juoro^. K naročilu priložite v dobrem zavitku Kotovino oz. znamke (Zdmžonlh »Ir^sir«. NaroOtre Inhko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBUSHING COMPANY
Ž16 West 18th Street	New York 11, N. Y.
•	naša^i smo se z najsimi naro^lni-
-	ini ljudmi, ki so nam (kazali pot
-	v srečnejšo 'bodočnost, Z vso
-	marljivostjo i n pabožiiostjo
-	-smo si gojili zaupanje pod te-i žo noznosnecra fbreoneiia, <la 1x»
-	res napočil dau rešenja. Ta dan jo zdaj pred nanii* On žari iu
i nas v očitkih opominja, da nas
-	ne 'zate*?© saadnja ura na poti
-	paiganst va ; na poti pronarodne-
-	^ra dela. marveč na potu narod.i , z vso poštenostjo, da si ]>o naravnem in Ihožjem zalcomi u-
l sitrarja srečo svojega, življenja.
(Zdramite se Farani "Zveze Slovenskih Župnij!" Poiščite tiste, ki pod naslovom tega i-mena zakrivajo svojo namero. Vprašajte jih, kaj ji. . je namen? Prisilite jih, da pridejo na dian z svojim pravim imenom, s svojo osebnostjo, da jili spozna javnost mesto i>ošteTie-gei slovenskega naroda, kateri sestavlja "Zvezo Slovenskih Župnij" v Ameriki. Mi pola-1 iramo Vam» farani Zveznih Žu-| pn i j zaupanje, da 5>o^te z vso pošteno preteklostjo SToveneev. I kadar se g-re za čast in pravi-jeo naroila. dvignili svoj ^las i i protesta. Pa si boste vzeli to| pravico ne po varledu t4Sloven-j ! sketra Napretlnjaka", kiateri j grozi s smrtjo proti ljndi*m. j i kateri }>oiairaj<> svoja življenja j ! na oltar za svoibodo vero izpove-! : tli, za sv<ibodo svojega naroda, i Ida se ponašajo kot ljudje, kale,j reveže verska in narodna dosto janstvenost in človečanska raz-so<lnost. Nikoli ni-mo in tudi ne ! smemo dopustiti, da it)i kdorlTo- 1 li v našem imenu iirral Judeža j!
•	T.skario*a. Mi ga moramo t4>>u-| diti! Čimprej smo to storili — storili smo «vojo narodno in po j verskih predpisih svojo dolž nost.	^	11
Kaj vse vsebuje tozadevni '
pamflet, kakšnemu <*ilju je na- J
men jen — sodite sami, toda ne
molče, ne iz naklonjenosti ko- ^
murko!i, temfbolj s svojo ]>ra-
vicoljiibno zavestjo 7 glasom "
wlravega uma — kot. Slovenci *
—kot katoličani. Mi vemo i o "
if
Vi v<?ste, da ste samo dve poti ^
—tretje poti ni. "Ali z narodom in za vse, kar narodu po na-l jravniihin iKi/Jem zakonu pripa-| |da, ali proti narodu, proti naravnim in bož jim zakonom"! Ijj slednje je, kar zastopa lašizemi in oni. ki l>o<li.«»i zavestno ali; {nezavestno širijo nieirove na-
11
j zore. njegove ž«*i.i«'. tixla n«^re-| |čo, ža'o>t in trpljenji* za ljud-s i stvo — za nas.
Kalvarija našega narmla iprepreilenaz trpi jen j«*m. f-aliko j rečemo, da je ona l>rezkrajna , j nit tisoč lot trplji nja i;i pri-1 jhližuje svojemu kouon. To<!a! i prodno se uresniči to. kar zahteva naše ljudstvo: preduo obsije svetlo si/nee našo izmučeno: in |Kiman<lr;tno domovino; j»r»'-jdno -e dejansko okre|Hv-;t ! l judstvo v plinhi svoje krvave hoHx», oni. ki -o bili vedno in jx»vsod nasprotni vsenm temu. l>o*lo »skušali vse v svoji inoeij <la Ziisejejo mržujo med nami. da naimle razikol in da '»i brez; vsakih težkor znova za^-ir'i oblast 111 nas nada je držali v trpljenju. žalosti in nesreči.
Še ni zado<ti žrtev slmen-; ske$ra naroila. ni zadosti tiso-i eev v kon«'4Mit rju-i jskih tahori-1 ščili. ui zadosti muk, skozi ka-! tero je šel narinl v t«*j vojni. Vse to ne zadostuje onim. ki -»'j odlikujejo s protinarodnim de-j lom. Niti najmanj jih ne prevest pred narodno in božjo kaznijo. Raje po>tavi'ii so se in Izstavljajo na stran sovraga s' svojim delom in z svojo Wse-j do, postavili so se 11a stran na-; zi-fašizma, smrtnega sovražnika posebno nas Slovencev, Sloj \^liiov i Lil vsega svOlxxloljul>ne-; ga ter v deniokratcinih nazt»-j rili vzgojenega ljutlstva.
Zato Slovenci iz Sudburv od- i Ročno protestiramo proti av-j torju 111 njegovim poinagračcni v omenjenem pamflet u. Ne pro-! testiramo zato, ker je to spisal. : Protestiramo zato, ker se skriva pod imeuom "iZveze Sloven-! skill Župnij.Naj pridene na-zi-falšistični pi*opagandi isvoje pravo ime. mesto imena 44 Zveznih Župnij", katera smo pre-i pričani, da ne more odobrava-i ti njegovega spisa. Na dan z J udeževim obl ičjem!
Nalše simpatije, naše srce ini sočustvovanje je na strani Na-j rodne Osvobodilne Fronte, jej na strani trpečih, toda junaških in vzglednih bratov in sester v' stari domovini. Na njihovi! strani so Združeni Narodi, je Amerika, Kanada, Vel. Britanija, Sovjetsika Unija — je cel svobodoljubni svet. Na njihovi strani je zmaga, je pravica in je poštenje. I11 v tem bodo zmagali !
"Smrt fašizmu!" "Svo*>oda
narodu!"
Sudburv. dne 18. junija, 1944.
Sprejeto na seji odseka Zveze Kanadskih Slovencev.
. J. SMRKE FRANK ZAIO.
PELO DOBE
(.'Ntilei pi-arn. samo izurjeni. I*re o<l 7 zvečer do J. zjutraj.-Plača $1*4 na teden. Vprašajte na: 1(55 Fulton Str., S<»!>;i ;io7. New York City.
6—20—2C
Oglas- se naj
SHiMI'XIi CORIM >\ biva-j«M- nekj«' v lirooklvnn. Zanj i ura neko važno <pi>ro«'*i!o: -Fr»reian hbjnirv S» i vi«-e r>t* tli«-Hrookivn <'hapter <>f ti;«- Aine-: ri«-an IVd l "r«»s<. .h>\- St..1 Brooklyn. X. V.
——
POUČNE KNJIGE Obrtno knjigovodstvo
»rraoil. «mu«. — Kiijlict ]• »•ni^itjfna v i>rv| vr*fl m stav buu, ointtiio I11 otroju«! kiJiiCav-Dlčaratfu t«r feK-iollTirccn
Ceua .— Angleško Slovensko Berilo
I F. J Rf>rn> — Vcun« krijltfa
Cena -
Brezposelnost
Sj.ix:i| Fran lirJiTn-
Cena
Problemi sodobne filozofije
Sji-iil I »r. Frsmt« \VImt
Cena ."»0<