Večema IiOtfa. «53. »evinuL v UiNjBin i Miti n. tmon ino. Ceu ft vtaurjer. ^^ I II ■■ | ^H ^^™ l^r I ^U fll I I I I I I .Slovenski Narod • velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: ćelo leto......K 24— ćelo leto......K 22*— pol leta........12-— pol leta........11 — četrt leta........ 6— cetrt leta......., 550 na mesec • ....•» 2'— na mesec ........ \-QO Dopisi naj se frankirtjo. Rokopisi se ne vračajo. (7rednl*tvot banova ulica it 5, (v pritličju levo), telefoa M. 94. ISfcBla VSak dSB SVS^SP IbVBMHM BatfaMa ^1 ^■^■■llMa taserati veljajo: peterestopna petit vr&u za enkrat po 14 vin., zm dvakrat po 12 vin., 2a trikrat ali velkrat po 10 vin. Pri večjih insertfjah po dogovoru. tpravništvu na] te pošiljajo naročnine, reklamacije, inseiati iki. to je administrativne stvari. ---------------- Pnibmbj ttevilka vaifa te ■!—|n--------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve najročnine se ne orira, H arodaa ttakaraa telafa* *t M. .Slovenski Narod* velja po poitL* za Avstro-Ogrsko: za Neratf jot M°: :::::: ?S" «lo1eto.......KW- četrt leta........6 50 " Ameriko in vse druge dežele: ni me5ec........ 230 ' ćelo leto...... . K 3fr—• Vpra&anjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znarnkt Cpravalštvo: toaflova mUea M. 5, (spodaj, đvorišće levo), !•!•!•• M. ti 35. (Iz sodnih krogov.) Državni uradniki so dosegli, — ni dolgo tega, — da dobo po 35. službenih letih popolno pokojnino. Pri-dobitev petih let v to svrho so poravnali sami s tem, da plačujejo za svojo ]X)kojnino prhnerno višje odstotko, kakor so jih plačeva U prej. Država radi te premembe gotov*, ne bi imela izgube, toda starejse uradništvo s a-m o skrbi, da ima vlada od omenjene prenaredbe se večji dobieek, kakor ^ra .je pričakovala. Većina teh okorelih birokratov se nainreč sedaj ne zado-voljuje s polnimi 35. leti. ampak služi dalje do 40. let in še naprej. l'rad-niki v vecjih kraj ih si uzijo zaradi teg"a prosto voljno dalje, ker ob u pokoj i t vi /gubo. precejšnji del službene dokla-de, ki jo dobe odmerjene le toliko, kot uradniki v najmanjšib krajih; uradniki manjših krajev, ki bi ob upoko-jitvi denarno eelo nekaj pridobili, ker odpadejo plačila za pokojnino.nimajo nobenega vzroka nadaljnega službovanja, razun kako morebitno komisijo, ki si jo privosčijo — Za po-boljšek. Tak i Ijudje, ki si na start' dni radi par ^rrošev ali eelo v svojo zgu-bo ne privošeijo zasluženega pokoja, ne pomislijo, tla s tem ovirajo napre-dek nekoliko mlajših tovarišev, ki bi za svojo rodbino bridko potrebovali plaćo, katero jim odjedajo taki za po-koj jrodni predniki, čeprav jim ista plača tuđi v pokoju ne ud ide. Vlada je, kakor rečeno, grotovo zadovoljna s taki mi neutrudnimi slu-žabniki, ker ji ni treba plačevati po-kojuiue, ter polejr tegra iz omeujene^ra ali pa iz pol i Urne jara ozira te veterane eelo drži z raznimi obljubami, ki nje zopet u*1 stanejo n i e , bodisi da jih tuđi iz|K>lni. Najcenejša taka nagrada je, da dobi dotičnik naslov in značaj za en red višjepra iirudniškega čina, v ka-korsnem je v resniei. S tem dobi v slučaju smrti njegova vdova z more-bitnimi nedoletnimi otrovi neznatno višjo preskrbnino. Te negotove do-hrote sevedd ne plačuje vlada, ampak trpe jo še službujoči uradniki, ker tnorajo še tišti čas, ko odlikovaneo služi dalje, ostali v nižjem plaeilnem razredu in morda po nepotrebnein plačevati morebiti, ravno toliko časa pokojninske doneske. Će bi namreč njih prednik šel prej v fM">koj, bi prej napredovali in potem tuđi lahko do- služili ob ua\ aditein času; ker pa ne Kre, morajo čakati na svoj naprt dek in potem zopet služiti ter pokojnino plačevati ]>reko normalne dobe. Kakor smo čuli, pa si vlada taka odlikovanja eelo odkupuje s tein, da ostane dotieuik saj še eno leto v službi. S tem so odlikovanee zahvaljuje vladi, tla gu ni ob času v re>niei po-uiaknila v višji einovni red, kakor je bil morebiti v resniei zashižil. Tako ravnanje za vlado gotovo ni č a s t n o in moralo bi se mu napraviti s primeruhu zakonom kouec; toda nič maiij nečastno ni to za urad-nike, ki se dajo na tak nučiu zlorab-ljati. To ne?>ozuavanje in preziranje skuimih uraduiških koristi mislimo, da bi bilo mogoče pri nižjih, v dru-gein okrožju živečih uradnikih; a ravno ti imajo več kolegijalne zavesti kakor žal — - iia>i soduiki! V tem oziru je jako poučno listanje konkretalnega statusa za okrožje nadsodiščii graškega. Pri nadsodišču samem imamo predsednikovega namestnika, ki služi že nad 40 let, med 14. svetniki jih ima polovica nad 35 službenih let. Predseduik deželuega soel pl. Levienik vsaj pred tremi leti v zasluženi pokoj, bi ne imel ni-kake materijalne .^kofle; umaknil bi se vreduemu nasleduiku, ki je moprel biti tedaj le — dr. Kavčić. Th bi ju-stični upravi koristil, ne inopo imeli za to nameravano preziranje formalni izgovor, da ima dr. Kavčic se 35. služb. letih. Dr. Kavčič se ni dal prema miti obiju ham za naslov in značaj dvor-nega fevetnika, po pravici je bil uža-Ijen iii je — šel. S tem je napravil mesto nasleduiku, in skrb naših iau stopnikov bodi, da s^ obvarje vsaj to naše — po«»e«»tno »taiije. \Ti*c>kojeni predsednik novomeškega okrožnega sodišča bo lahko tuđi v pokoju delo-\ii! v korist s\ ajepra naroda. Družini clozorelim nasiiueuj pa bo dr. Kavčič vzgled, da se ne dajo oma mi ti z niče. vimi obljubami justične uprave in naj ji ne dajo s tem časa, da vzgroji take nas led ke, kmteri nas nišo vreto zvečer si> sklieali pred univerzo eelokupno dijaštvo tega vscučilišča, kjer so |X)*>amrzni govor-niki ponovno izne^li eelo vprašanje uh dan. Dalmatinci in Istrani se ne zadovoljijo s priznanjem samih iz-pitov ali samih rigorozov, ampak zahtevajo popolno reciprociteta iu protestirajo proti taki nameravani rešitvi — poniževalni za njih in za zagrebško univerzo. Skupne i na se je konca la z manifestacijskiiu pohodom po mestu. V nedeljo zjutraj s*i >»♦• akad'iui-ki zopet zbrali pred univerzo. Dalmatince Kožul in ihtran K r a j 4-a r sta govorila o krivicah, ki jih avstrijska vlada naiuiša Jugo-slovanoni. Zvečer se je zbrala pred univerzo ražen akademikov tuđi velika muožiea občinstva. Da ?•*«' j»i f>ojK»lm>-ma pridobilo za stvar, kritiziralo <*e je in grajalo postopanje njac'žarskih ]>ot»laucev v ogrfeko-hrvaškem saboru, protestiralo se je oroti zalitviiiii, ki jih je hrvaški narod in jezik tu I v peštanskem salx>ru od strani Madžarov. Dalmatince M i ui i c a je raztol-mačil, da bi nameravana rešitev reciprocitete vrgla >'avstrijske<- dijake za nekaj stopinj lagodnosti nazaj ijd dosedanjega stanja. Istran Mubaić je točno preci ziral zahtevc Dalmatinccv in Isira-nov. — lstran Krajcar je nagla-feal, da se za to pravično zabtevo juo-ra zainteresirati vjjie sloje hrvaškega naroda širom Hrvaške, Slavonije in Dalma4;-ije, Istre itd. Apeliral je na jugoslovanjske jhj-Blance v državnem zboru, nu dnlma-tinske in istrske narodne olk>ine, na hrvaške poslaue<\ na avtuuouiuo hrvaško vlado in na akademski &eui*t zagrebškega vseučilišča, naj t*: tuđi oni enkrat še energično zavzaincjo za te njihove pravične zahteve. Hrvat P i š k u 1 i č upa, da se bodo tuđi Slovenci brez razlike ^trank jH>tegovali za rociprocitero zagrebškega vseučiHščn, za ta naj-višji kulturni zavod hrvaške*r.a naroda. Dokler sami od »majčica Av-strije« ne dobijo lastue univerze, imajo Hrvati vedno razprostrt^ rcke, da objaniejo svoje bratske kolege iz Kranjske, štajerske, Koroške in Primorske. Hrvaščine se lahko privadijo — in v Zagrebu so ravno tako med svojiini brati, kakor v Pragi ali Lje drugje po velikem slovanskeni sv.-in. S tem bi se tuđi v resniei spo}>oluila naša »Slovenac i Hrvat za uvijek brat i brat!« Govorilo se je o Bicnerthu, Khu-eii-Hedervarvu in dr. Meti navduše-vanjeni množice iztrgali so nekateri na Khuen-Hedervaryoveai trgu plo-fečo z njegovim imenom, katero so pozneje razbili ob podnožju spomenika Jelačiča. To je bil » rhunec tega dneva. Drugi dan se je imelo razbiti vse Knake tukajšnjih ogrsko-hrvaških skupnih uradov, madžarskega ka^i-jia, sole, kolodvora it.ščino, oziroma pripravo za uianifetttacijhki obliod, stopil je policijski komisar na v?»eučiližki vrt in \H)z\a\ akademike, naj »e rax-idejo. Ti-le so se zagnali f>o stopni-cah k njemu ter odločno protestirali proti temu, da policija stopa na akademska tla. Pokličani rektor, dr. R o r a u e r, razjasni! j»* policiji in dijakom, o-licija se nišo hoteli vdati. Nastal jh \ibar d i ja kov proti f*ol ičiji. Neknj komadov lesa je padlo na redarstvo. Xato so akademiki jk> priinerneni govoru zažgali Khuenovo sliko; nlieijo, dokler m> druiri med tein ča>oni razbili madžarski kazino. Drugi napadi nišo uspeli vsled a larmi ran ja rezervne policiji'. Sklenili so mirovati, ker so s« zagrebski trgrovci priložili, da se jim v tem predbožičnem čas i zelo fkodi z demc>nst raci jami in ker so se pogodili s ]>olieijo, da jim dovoli v tetrtek še eno veliko skupščiu<>, s katero bi se imelo konca ti za n^kai čusa. Xa tr» rkupščino pridejo tukajšu.ii postanci in akademski senat, a vršila se bo na velikem trgu pred univerzo. Dnevne vesti. -r Najnovejši polom. Mo^ikiiio so klerikalei odj»irali usta in krirali, da odstopivši vladi ne d<»\olijo ničc-sar, absolutno ničoar in pod no>be-nim pokojem. Snočui »Slovence« j« to slovcsno raztrobcutpl. Tej vladi uičesar. »Naša stranka mirno caka, kako :*e razvije položaj. Nikakega jx>-votla liima, tla opusti >vojo rezrrvo<, tako oznauja dr. ^usieršič. J^e ostreje se izraza dr. Korošoc: »Vladi, ki jo že demisijonirala, ne moremo do\ o-liti niti eue takozvanih državnih potre bšoin, ne začasnega proračun«, no bančne predloge, kakor tuđi ne srb-ske trgovinske pogodbe. — Nasproti vsem poizkusom dati vladi, ki je de-misijonirahj, to, česar pred demisijo LISTEK. Grch Iz davnine. Bogdan L j u b i č. Raznesla se je noviea ix> mestu kakor blisk: bančnega u radni ka Vladimira Konca ja so zaprli. Na vse zgotlaj so ga aretirali v njegovom stanovanju in oddali deželnemu sodi-šču: }xmeveril je kujon osem tiso-čakov. »In kdo bi si inislil, da je tak nepridiprav,« so se začudili znanci i u j>rijatelji njegovi so začuđeno zrna je val i z glava mi — »Saj veiidar ni mogoče, da bi bil kaj takega zniožen Vladimir!« In noviea je šla od ust do usi, dokler ni prihitela tuđi v tisto visoko biso, kjer je stanovala Koučajeva ljubica Helena. Stala je pred visokim zrcalom in si ravnala dolge crne lase, ko je prihitela inati vsa i>restrašena iu bleda. »Helena, ne prestraši se,« je za-jecala in ji položila ruko na ranio. Helena je razprln napol y strahu, napol v radovednosti *voje velike, crne cmM in ni spregovorila nič*»-sar. Gledala je v btedo mater in saga ji je jela zastajati. >Kaj se je zgodilo inati/« je pov praši* val a naposled in glas se ji je tresel, ker slutila je, da se je moralo pripetiti nekaj groznega. Tak rat se je vrgla inati čez posteljo in zakričala pretresujoče: »Moj bog, ta skandal! Ta sramota! . . .r< Helena je obstala na mestu in se ni ganila. Gledala je na mater in ust niče s<^> ji vztrepetavale . . . »Mati, govorite vendar,« je izje-čala naj>osled iu jo okušala dvigniti, a mati je rila z obrazom v blazine in ihtela, da so se ji stresala ramena iu hrbtišče. »Helena -— otrok n^srečni —« je vzkliknila naposled med jokom in objela prestrašeno hčer — »Helena ubožiea, — tvoj ženin — tvoj Vladimir je — tat! Poneveril je-------« Dalje zopet ni mogla. Helena je zastrmela in je stisni-la d robne ust niče. Obrvi sta se ji zacrtali v čisto ravno crto in ves obraz se ji j*> pobelil s čudno bledico. Par-krat so se ji dvignile prsi kot da jim primanjkuje zraka, na to je prijela mater za obe roki in vzkliknila z glasom, v katereni ni bilo ne bolesti, ne prestrašen ost i: »Mati, kaj pa vendar govorite — mati —« Toda mati jo je pogledala s solz-nimi ocrni in prikiinala. SI i šala bos, ako ne verjameš — danas zjutraj so ga aretirali —« »^Vladimira! ?« je zakričala ta-krat Helena in se prijela z ol>ema ro-kama za čelo. »Vladimira — mojega Vladimira, mati?! O bog, saj ni res, saj ni mogoče!« »Osem tisoč je poneveril,« je de-jala mati skoro šejK^taje iu se je obr-nila v stran. Tak rat je klonila Heleni lepa glava počasi na prsi, dvoje debelih solz je kanilo na preprogo in hip na, to se je zgmdila na divan v silnem joku. Skozi gardine so lili v sobo jesenski žarki medio in žalost no kot da čutijo z njo, ki je ležala tam na diva-nu in jokala kakor otrok . . . Mati je stala nekaj časa ob njej, na to je odšla počasi in se med vrati še enkrat ozrla nazaj. »Umiri se, Helena!« Nato je odšla in je tiho zaprla vrata za seboj. Helena pa je ležala tam in v bi-pu so preletele njene zmedene in trudne misli vse solnčne dni njene mlade sreče in vse posledice tega groznega konca . . . — Pred tremi leti, takrat je imela Helena osemnajst let, je za-brepenela njena mlada duša naen-krat, da sama ni vedela ne kdaj, ne kako se je zgodilo — za Vladimirom Končajem. Helena do takrat se ni ljubila. Dobila je pač, kakor vaaka lepa mladenka že pred leti, ko je nosila & kratko krilo par *iloo saljub- Jjeni pišem, par |x>nižnih vabil nn >«'-stanek v ta «'ili oni gozdiček, eelo dva kruljava soneta ji je i>oslal nek ix>et, a za vse tisto neumno sanjarjenje >f* Helena ni zmenila. Nikake potrebe ni čutila. da bi so vezala s kakim fantom ,a najmanj s tistimi mlečno-zobneži, ki puščajo cnlpadke svojih prvih boleein na vseh koncili in krajih. Tako je kmalu veljala Helena za nepremagljivo trdnjavo in napadi različuih Don Juanov so prenohali skoro popoluoma. Zivela je veselo in brezskrbuo ob svoji materi, ki je bila vdova in prečej bogata zasebnica in najboljša prijateljica ji je bila se-stričina Gizela. Brez nje ni mogla prebiti niti enega dne iu če je Gizela slučajno zamudila kak dan, da je ni obiskala, hitela je drugo dopoldue Helena takoj k njej in jo neusmiljeno okarala. Mnogokrat pa sta šli obe z materjo k teti, posebno tako-le zve-fcer, ko je bilo doma dolgočasno, a pri Gizeli vedno dovolj zabave in veselja. Stric Ivan je bil sicer že prileten ouii-rovljen uradnik, lastnik poroelanasto gladke pleše in eastitljive brade, a velik prijatelj petja in godbe. Najbolj je ljubi 1 citre! In tako se je zgodilo, da se je Vladimir Končaj, ki je bil znan citraš, popoluoma vdoraačil v njihovem krogu. Ako ga ni bilo le cn večer, je stric Ivan že ugibaj na dolgo ia fiiroko — kaj se mu je neki moglo pripetiti in ako slučajno ni bilo še đrufi dan, «a je tretji dan »radi nje- gove uialouiarnosti izpovetlal j>rav jx> očetovsko. Tako so posedli posebuo ob zimskih vtverih vm od prvega do zadnjega s Heleno iu njeno materjo nkrojr dolge miže in Vladimir je moral igrati skoro neprenehoma. Stric Ivau je sedel vedno koncem miže važno iu modro v enomer pušcč u dflge turske lule iu prikimaval kakor v taktu. Teta Terezija je zakurila včasib v samovarju iu ob taki priliki je imel seveda vedno stric Ivan prvo besetio. Hvalil je talent Vladiniir2KKončaj:t tako brezmejno, da je prišePta več-krat v zadrego iu to posebno — ako j© bila v družbi Heleua, ki je v njegovi navzočnosti govorila zelo malo ali pa tuđi nič. Gledala je samo nepremič-no kakor zamakujena na Vladimiro-ve nežne, prozne prste, ki so se igrali s strunami tako gracijozno, kakor Še ni videla Helena nikoli. In tako se je sčasom vselilo v njeno >rce neko tiho nagnenje do Vladimira, ki pa mu ni vedela ue vzroka ne i>ostanka. Čutila je, da bi bila neizmeruo srečua ko bi mogla sedeti vedno tako ob njem in piti vedno luč njegovih tem-nih oči. Zato je vedno težko čakala večera, da pohiti k stricu Ivanu. Vladimir Končaj pa je bi! kakor vedno: resen in vljudeu uapram vsakemu, vcaaib eelo izvanredno zabaven, a to le redko, ker nevedno je sijala iz njegovih oči neka tika reanoat in Heleni m je «Mo vearat, da ja ialoateo. ni mogrlm doseli, saatopmo ataliftoa: nojnejea kakor vse taJrosvane državne potrebščine, je potreba, da se ozdravijo parlamentarne zadeve. Do-Jder se to ne zgodi, se tuđi ne more misliti na to, da se resi dnevni red.« — Tako oblastuo, tako inogovno, tako neznansko ošabno sUi provorila dr. Šustcršifc in dr. Korošec.Nobene stvari ne dovolinio, sta prisegala, se za-easnega proračuna ne, A se ni bil »Slovenec« s temi mogocnimi izjava-mi na posti, ko je dr. Korošec v svojem in v imenu dr. Šusteršiča ter vseh drugih klerikaleev vse to zata-jil in opljuvai in v včerajšnji seji proračunskoga odseka slovesno izja-vil, da bodo klerikalci glasovali 1a proračunski provizorij. Kaj takega svet pao še ni vidcl. A ec strmi drugi ^vet, mi se ne čudimo nič. Poznamo iklerikalcc in vemo, da so vedno na prodaj in cisto nie ne dvomimo, da jih je vlada enostavno kupile 4- Jugoslovanska misel in nem-eko denuiieijantstvo. Xa akademiji v spoiniu stoletnice Stanka Vraza je predsednik »Slovenske Matice« go-voril o ilirski ideji. Pojasnil je današnjo razktxsanost ju^oslovauskih plenien, navedel vzroke te razdrob-Jjenosti in očital sedanje stanje narodne zavednosti, pri Slovencih — vse to v zvezi z delovanjom Stanka Vraza, enegra glavnih nositoljov ilirske misli. Ljubljanski nemskutarji so govor dr. Ilešiča hitro pograbili za mastno denuncijacijo. V ob&kurni prilozi grraškega »Tagblatta,« troben-tajo, da je ilirska misel, kakor jo je razvil dr. Ilešio, napor jena zoper ob-stanek avstro - ogrrske monarhije, da nieri na ustanovitev jugroslovanskejra kraljestva z izkljmVnjem habsburške dinastije in nima nič skupnegra z av-strijsko državno mislijo. Ljubljanskim uemškutarjem je ilirska ideja veleizdajstvo, tista ilirska ideja, o kateri Nemci in Madžari sicer trde, da jo je ustvari I kancelar knez Met-ternich v utrjeuje državnih koristi, tista ideja, ki je vodila bana Jelaciča, da je na eeln hrvaške armade šel v vojno zoper madžarsko in iiernško revolucijo. Pred šest deset imi leti je ilirska ideja redila habsburško dinastijo — danes pa jo nrojrlašajo ljubljanski nemskutarji za veleizdajstvo. Pae prav je imel Nemec Schopenhauer, io je zapisa! še. danes resuične bese-de, da so Nemci »eine Natioo, ivelehe in politisehen und finanziellen Ange-jrelegenheiten Manjrel an wahrer Ehrenhat'tigkeit In^vviesen hat.e ob polu devetih zvecer javen shod v rlvorani ka-varne »Central«. Na dnevnem redu je ljudsko štetje, slovensko in hrvačko vseučiliščno vprašanje. Sloven-i*i! Ker se bode na tem velevažnem bhodu zahtevalo tuđi slovensko vse-uČilišće, je naša narodna dolžuost, da .so. udeležiuio shoda vsi, brez razlike stanu, ter pokažemo, da znamo ceniti to za nas Slovence tako važno vprašanje. Vzdijrnimo skupno z brati Hr- Jitl «l«s, da ne odnehamo pi«jt do-kler ne dobimo po nar«HTH»n pravu zahtevano vseučilifide. Toc«g ¥»i n« shod. + KleHkalaa okroiaiea. Kleri-kalci poSiljajo po đeželi posiv, naj Iju4je nalagajo denar v njihovih za-vodih in naroćajo, naj se dala na to tuđi pri liberaloih. Ker vlada danen ua celem svetu denarna napetost, je cisto naravno, da skuiajo tavodi dobiti čim ved razpoložljivih sredstev. Midlimo pa, da bi s© klerikalci lahko omejili na svoje somisljenike in ni prav nie treba, da zaltzujejo liberal-ee. — VftiopM je kot cdvatniški koneipijont v odvetni^ko piaarno sr. dr. Fr. Frlaoa vpokojeni c. kr. fi-nančni komisar g. dr. Robert Ker* raavner. Nepošten vajenei*. lBletni vaje-nec Alojzij Tepina, ki je zaposlen pri ključavuičarskem mojštru v Spod-nji 6i&ki, je pred par dne vi vzel v neki ljubljanski trgovini za železo na raemi in brea vednosti svojega gosi>o-darja 15 kilogramov svinca v vrealnost i 7 K SO v ter gn se isteka dne v družbi »o stirih prijateljev prodati neki starinarki za 2 K 72 v. Skupiček sa med seboj razdelili na ta način, da je dobil Tepina polovico. Nagajiv hUpec. 211etnei?a lilap-ca A udre ja Stareta v Six>dnjem Ber-niku so oddali kamniškemu *iodišču, ker je na sumu, da je svojemu gospo-darju, vinskemu trgovcu Ferdinandu Vi ponoči razbil več šip in v noći na 3. t. ni. prerezal kav-cukaste cevi pri dveh kolesih. S tem je i>o\"zrcx*il škode iV-z 100 K. Arvtadje. Komaj šcstnajstletna frostiiška hci Jožefa Ban iz Sela pri Ljubljani je 9 .t. ni. outlotni Mariji Maseljevi ukradla iz škrinje 40 K. Pri jeli so jo ter oddali okrajnemu sodišču v Ljubljani. — Pred kakiini piMimi tedni je prinesel tlelavec Ja-nez Sebeiiik k bajtarju Antonu Dov-ču v Stožcah zavoj tobaka (kakili 50 kjr) ter ga razclelil med vw* de-lavcev. Sebenik trdi. da je našt»l to-bak na cesti ne daleč od južnoga kolodvora v Ljubljani. Do danes so se ni nihče og-lasil, ki bi ta tobak izgu-bil. Ker je Šebenik na sumu, da je tobak ukradel, so ga pri jeli ter gra iz-ročili ljubljanskemu sodišču. Rake so lovili v zdravstvene na-mene. Orožniška postaja iz Nove vaši pri Cerknici je zalotila pred par dne vi ob desetih z večer v revirju turjaske graščiue zunaj vaši Slemc neke^ra jx>sestnika in dva t'anta iz Slemena, ki so lovili rake. Ujeli so že 54 rakov, katare so jim orožniki konfiscirali in nazaj v vodo zmetali. Iz-jrovarjali so se, da nišo lovili rakov za to, da bi jih proda jul i, temveč da so jih lovili za se v zdravstvene svrhe. Pošta v Idriji dostavlja »Slov. Narod« razuim naročnikom jako ne-redno. Vsi osebni opomiui nič ne za-ležejo. Opozarjamo g^sp. poštar ja Helniicha, naj si poštni Ijudje sami nar*>*« »Slov. Narod« ,ee sa hočejo brati, ni jim pa dovoljeno zadrže vati lLst»pa Franja Pire, vpokojena učiteljica v 34. letu kratkecra. a trpečega življenja. Škrlatica v mariborski samostanski soli. »Tn£esi*>sta« iioit^mjo 14. t. ui. o r>krlatici v samostanski ->o-li sledeče: Slučajno so prišli ua to, da se je razširila v samostaiiski -oli škrlatica. Neki ^oclnijski zdra\*niy je • lohil od okrožtie sorluijc* nalog^ pre-iskati v samostanski soli neko dekli-vo Kodolič. Pri ioia ohisku 9. t. m. je zapazi! zdravnik, da ^o je v zavodu raaimU ttrlatica. Obvezi je o tem mesluesa uradneva idravnika, ki se je podaj z aoptaukarjeiii v zavod, da •tvar preiide. Resaltat ldravrnifike^a ogleda je bil ta, da je naiel v oni sobi tri, v drugi sobi dva na škrlatici zbo-lela oiroka« torej okupao 5, kater* je slovemki iđravnik v »»vodu dr. T«r-šič v •porazuma • pnd»iix> dal tje-kaj spraviti, ne da bi đr- Turiič vpo-blal predpifiaao obvestik) »anitetoi oblafiti. Uradni zdravnlk je dal tskoj tri obolele prepeljati v izolirani odde-lek bolnišniee, dve je pu*til v domaći Htroj?o izolirani oakrbi. V soboto je dal čolo v zavoda sapreti in je *tvar naznanil mestnemu ^vetu, detelneuni šolskemu svetu in namestniji. Proti vodstvu zavoda in domaćemu idr»v* niku 6e je vloiila avadba na drtavno pravdništvo, ker se je ravnalo proti sanitarnim predpisom, vsled česar bi lahko nastala velika nevarno&t za življenje iu zdrav je mnogih o&eb. V samo6tau«*ki aoli »«e na ha ja ta dva otroška vrtca (uemški in slovenski), dve ljudski soli (nemška i« slovenska), žensko učrteljišce, pripravnici in penzijonat za dekleta, ki obi^kuje- Ijo mariborske javne sole. — Iz tega slučaja se prav jasno vidi, kaka nemarnost vlada po .samostanskih šo-lab. Potrebno bi bilo, tla sanitet ne oblasti posvete tuđi našim samostanskim solani vecjo pos&oruost. Tatvine. Ćela vrsta tatviu se je Iv zadnjem času izvršila v mozir&ki okolici. Žaprarju Francu Komarju je bila ukradena obleka v vrednoti i 4o kron iz omare. Hlapivu Jožet'u Biten-cu je izfifinila iz nezaprtega hleva srebrna žepnu ura, p^isestniku Jože-fu Ziivolovšeku 11 kokoši. Žagarju Avg-uštinu Koče var ju je nekdi» ukra-dcl 20 K. Kakor se sumi, je izvršil te tatvine bre^zposelni Janez Kranjc, ki se je v okolici potepal in prenoceval v skednjih in šupah Bil je že tuđi radi tat\ ine večkrat kaznovan. Na streho je zbežala. Neko 171et-no dekle so predvčerajsnjim v Cf4lju zaprli in jo hoteli poslati v prisilno delavnico z odronom. Deklc pa je zbežalo na streho neke hiše v rotov-ški ulici iu ostalo tam ćelo noo, do-kler je ni^ dane>* zjutraj z velikimi težavćimi spravili dol. Glavna obremenilna priča v procesu zoper la.ške demonstrante umrla. Glavna obremenilna priča v procesu zoj>er la*ške demanstrante, ki so 1. septembra razbijali laslnino trža^kih Slovaoiov, Demarco, je v ix>nedeljek umri. S^aradi njegra so tuđi obravnavo preložili. Stanje njegovo se je zadnje dni hipoma shujšalo. Pač čudeu slučaj!? Grajenje kitajskih vojnih ladij v Trstu. Iz Trsta poročajo: Tukajšnji tehuičui zavod je dohil od kitajske vlade naročilo, naj zgradi za kitajsko moruarieo uekaj torpedu ih lovce v. Nezvesta služkinja. Pri lekar-uarju Sičiću v Trstu je službovala kot »bona<- neka 251etua Stcla Simon-ti, doma v okolici Firence. Te dni je probila, naj j*> takoj puste domov. Od-potovala je, seboj pa odnesla drago- j eenosti v vrednosti nad 4000 K. Nesreća v karanolomu. Valentin Svagolj, star 5(> Iet» iz Konkouela, je delal v nekem tamošnjem kamnolo-mu. Piedvčcrajšujim je med delom padel 30 metrov globoko ter obležal mrtev. Kazbil si je lobanjo. Anieriske vesti. Slovence p o-n e s r e č i 1. Dne 6. novembra se je priiKtila v preniogokopu v Lausonu pri Bl;*ck Diamondu strašna eksplozija v.^Ied vnetja podzemeljskih pli-nov. žestila jst delavcev je bilo ubit ih in trijo so bili lahko poškodovani. Med ponesrečnimi delavci jo tuđi slovenski rojak Matija Oolob, 19 let star, doma iz Nove Štifte na Štajerskom. — Slovence umri. V In-diunoiiolis je umri slovenski rojak FrmBlitnik, Pokojnik je Ml ffUT kakih 40 let. V stari domovini vapa-66m ieao i« ćtiri otroke. — P o n e -• ra^nirojaka. V I^a S»lle, Illmolft, 6ta pone^rečila slovenska ro-jaka Tomaž ZupanMf, doma iz Vttč pri litiji, iu Juat7 Kouda. Prvi je ponetrečil v rovu, dragi pa v naprsvaJi neke e«mentue tovarne. Zupaiičič je umri v rovu, Kanda pa je bil ranjen na no#i. Ker se mu je zaatrupila kri, je po preteku 17 dni umri. — Vlak povozil Slovenca. V Fitz Htnry je na šelezni-šld progi vlak zgrabi 1 slovenskega ro-jaka Ivana Predikako ter gn po-vosil. Bil je takoj mrtev. Pone^reee-nec je doma iz Št. Lovrenoa na Drav-skem polju. Priparoiijiv g*L Predveeraji-njim popoldne je 191etni brezpo«elni blapec Matija Slapur popi val s tova-riži \r neki gt>6tilni na l>olonjski tosti. Ko 8e mu je mošnjićek izpraznil, je zastavil goHtilničarju srebrno iep-no uro za 16 K ter zopet pil dalje. Ko so tuđi te zadihali, je ])otem napravi i še 3 K dolga, uai>obled se začel pa prepirati z gosti. Potegu i I je \l I 'žepa nož ter začel z njim mahati po I svojih tovatrišili, kuteritn je k fereči samo razparal obleko. Ko je ljutcga fanta pric-el gostilničar aiirit> se je lotil že to^ra ter p-a zuatao ranil. Po-'klieali so stražnika, ki j^ rogovileža odvedol v zapor. Vtihotapet-. Ko je prod kratkim noka trgt>vka hotela iti zvečer iz stanovanja po opravkib, je zapazila med vrati nek^gra neznanoga moške-ga. Takoj se jo vrnila v soho in j>o-Idicala pri oknu trgov^koga usluz-bonea, ki je takoj prihitel iu tujca toliko čai>a pridržal, da j»* prisel straž-uik in ga arctiral. Xa policiji je iz-povedal, da je 311etni dninar Jakob fforše iz Želimelj ter se izgcivarjal, da je hotel beračiti, česar mu pa že vsled tega nišo verjeli, kor se je na euak uačin hotel vtihotapiti že iue-soca februar ja na južne in kolodvoru. Ker ga vrbu tega tuđi okrajno soo v m>-boto, dne 17. decembra radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so samo res nujni in neoclavsk<> gibanje. Veeraj se je l južuega kolodvora odpeljulo v Ameriko *J6 Mactxlonccv, nazaj jih je prišlo pa 18. V Zagreb je »lo 15, na Keko pa 8 Hrvatov. — Predvčerajš-njein je šio v Ameriko 35 Macedou-cev, 19 Hi'A'atov in 22 Slovencev, ua-^*ij je, ]>a prišlo 180 Hrvatov in 100 Maeedoncev. V Heb je šio 100, v Btichs 17, v Inomost pa 20 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Neka >i-vilja je izgubila zastuvni Hstek. — Hlapec Ivan Gregl je izgubil v be-leni robeu zavitih 35 K. —- Služkinja Marija Cesarjeva je izgubila denar-nico s sredujo vsoto denarja. — Slikar Karei Terdan je izgubil srebrno žepno uro z verižieo. - Xa južnein kolodvoru je bil izgubljen, ono najden dežnik, svilnata torbica, 4 čepiće, molitvenik, ženski klobuk, sprehajalna palica in zavitek obleke. — Ga. Pavlina Pavlinova je izgubila crn, gdč. Dolinarjeva pa zelen dežnik. Našla se je denarnica z nianjšo vsoto deiiarja. Dobi se pri g. I. Jezer-sek na ^ii^enski mitnici. V Narodni kavarni igra vsak dan dunajska damska godba. Začetek ob 9. zvecer, vstop prost. RuMn NnndNL Akad. draili# »tevi«. Pri ocfetv ku za vsesknrfoaki legitiinacijaki li-btak je »Prva češka ua življenje« le~ to»» naročila že drugič 200 komadov legitunacij*»keKa lista ter tako dnrŽ-bi »v. Cirila in Metoda xopet nakJo-niU 200 K Kataikovi kolki so izftli! Na umof?o#traji*ka poizve^lovaiija aa-ztaanja D. ('. M., da m> že izišli kolki s uliko najveijega narodnega. dobroi-nik« Karla Kotnika ter se na-ročajo v družbeni pisarui v Ljubljani. Pri tej priliki priporoča D. C M. tuđi ofttal«' narr>dne kolke, kakor jubilej-ne, 6e*itilj«ke in s *»liko nri>vii I). C. M. v.sein prijateljiram in prijateljem revne slovenske mladine. Ravno za visoke praznike odprimo srca narod-liini jK)trel>ani ter n<* VupujuiO bU-g«*i, ki donasa koristi lc tiijrem! Vsem Ciril - MHndovim podruž« nicam ne. glavna družba toplo pnpo-roča, iiiij j*of>crejo vlmutfiuv ter u-praznijci nabiralnike v svojem jx>d-ročju, da ^lobi družba denar *e nekaj 'Ini pred novini letom, ker ;*anio tak i prispevki bodf) iikawini v btKločem družhinem koledarju. Za tiril . Metoduv o4>r*mbni skl^d je prijavljenih »icer ie Jep«» štavilo dobroiuikoVf tro«»ijo pa se tuđi prijavljeni ,da zacrno v plače vat i obljubljene deleže, ker s -aiuinii podpisi m4 ni-l*orao mogli braniti »ovragroiii. Društvena noznanllo. iidbor Dol. petbkega društva v No\eni rae^tu uazaianja svojim čln-noiii, da se vrši dne 17. t. ?n. ob t>. zvecer v Narodueni domu re-fhii obt-ni zbor. Ako bi ne bilo navzočih za-dostno število članov, *c vr^i obimi zl>or j>ol ure p**zuejt* pri vsa.-kent št^vilu uavzočih članov. Ponioe Polzeli! Kar *** jt* vkljuH protestu zave^lnih Polzelanov pri nas zgodilo, ve vsakdo, čeprav se zadnji eas ne piše veliko po časnik ih. — ■■ Brezplodno je tako j»i^arjenje, jadi-kovanje, same ogorčerit- l>«&ed^ ije zalaže jo nir, kjer je a»ila in treba cid* pornega dela, tam se mora delati, de-lati z istimi srepro4-nik, da se strup unići s prot istru poni. Bogati nemški »Schulverein«, ki >» nstanovil pri na* uvojo razuarmloval-nico, ima pri svojem delu — s\iojo po^-biio Uiktiko, — ki ni slaba iu mi moramo uvesti isto, če hoćemo zmanjšati moč iijea;ovega vpliva na naše >tarše in njih ortroke. Otrok vec-krat, JaLko rečemo — skoraj po\>oU prodre na kine tih 8 bvojo ieljo, iu ker se vidijo starši sami ediuo le v oem^čini >re6o, zapisan .h^ otrok v uemško solo iu tu ilelajo Nemci in posilinemci.' Prirejajo bogate — Mi-klavževc vet-ere in — božuiuce - , kjer obdare kraljevski svoje ucence, da >i m te ui te dobro priv^zejo, drage pa zvabljo! S tem so začeli tuđi na Polzeii iu žalibog, ue bn z usjHjha. Ic mit* Ako hot'omo rediti najdariti svojo deeo, vsakega v&aj z maleukotitjo, a makni-kobti, ponavljajot'c st* v^akc leto in v velikem htevilu, zalite\'ujo žrt^v, ka-terih mi ue zmoremo, ko mm amo — milijonov!! Ker je pa to neobb Juri Kobila u stolnem mestu. Opisala Mara Ta v čar. (Konec.) »Saj sem »i mislil, da lx> kaj ta-kfga. Zakaj ne posipljejo takih lal >> pepelom in s peskom; š«> pri nas e bo že držalo tje do velike noči!« />Vse sadje, katero tu vidite, je iz voska narejeno in i>obarvano tak<» naravno, da človeka prevara!« »Poglejte jo no, lifcičko, kako bistro gleda. Nemara ji putke in pete-linčki diše. Ti lisička ti, kar med-vedkov Štucek odgrizni, pa bo. Ali tio tuđi te živali iz voska?« »Vse živali, katare vidite so bile žive, lovci so jih postreljali, pualali v muzej, tu pa so jih nagačili, to 4>e pravi...« »No, nagačili &* jih pač, ne, kakor jaz u. pr. kiobase, kadar ko-1 jem!« »Lepo napredujete, le vettfji mel« »I, kako ne, saj imam zlato uro; novo obleko, suknjo, saj je kupljeno pri Grićar - Mejačru!« »To bo pa morski som, tišti nemara, ki je Jona požrl!« »Krokce, pa toiiiono, vse so lepo spravili!« Kobila je vsako stvar s prstom jK^kazal, na kar ga je Matevž opozo-ril, da u i dostojno. > Zakaj imam pa prst, ue, ako s komolcem dregueni bi š*1. kaj pohil, ne? Sicer pa nie peljite kam drugam, nemirno se mi zdi, da bi ogledoval te okruSe-ne, iK)liite in poče ne lonce, pri nas imamo za pepel in za pomije lep-še. Pa te stare sablje iu to ropotijo hi vrgel med staro šaro in železo!« »Ravno dobro si oglejte, da bo-ste imeli pregled, kako je skozi sto-letja napredovalo človeStvo. Iz priprostih oblik je stopnjevalo naprej in naprtj do veduo popolnejhih, lep-ših iu prikladnejših. Najprej M> delali Ijudie orodje iz kamenja in iz kosti, po tem so zacoli topiti kovine, upo-rabljali ho baker, metali ga s kori-tarjeiu in tako izdelovali bron. Zciezo so sele pozneje dobivali iz rude in tako napravljali orodje, oroije in drugo U železa. Vidite to je napredek, člove^tvu v korist! Le pomislite, kako bi vam bilo, ako bi imeli Bekiro n. pr. \% kamena!« »Kako bi mi bilo, na MmenJ bi stopil io si knpil močoo in oatro. — To bo pa 6v. Boitjan, ka lit« »Rimski dostojanstvenik je to, na^li so ga, kakor mnogo drugih sta-rin — izkopin! Te stvari so t*tare par sto let in vee.« »Trdn? kosti mora ta itneti, da skupaj ne pade. Kaj M** rekli, da so te stvari tako stare. No, vidi se jim, kaj ne, kadar so obrabili toi-nono p«a so poslali v mnzej. kakor lovci nstre-Ijene živali! Kaj bo pa to?« »Mumija! To je nirlič, ki se jo ohranil par tisoč let!« »Počasi, jiočasi, mar recite, da je mojo zlato uro že Adam navi jal. Jaz sem res mislil, da ste pameten človek, sedaj mi pa natvezujete take stvari, kateri bi vam edino verjela sosedova Spelca, ki je trdila, da bo šla gorka v nebesa, ako bo na zakurjeni peH umrla!« »Pa pojdiva,c< je del Matevž in Šla sta i>o »topnicah navzdol. Zavila sta v prvo restavracijo in prav mo-Sko se je držal Kobila. Poaebne ue-rodnosti ni napravil, mioo »atakarjn je omenil, da ima žepno ruto pr! edbi, ergo je bila 8«ryieta odvH5. Jede* Je pač tako, kakor jedo vsi ljndje, da pa ni rabil viiic in nota, to mu je bilo , odpustiti, ker je bil prijatelj KitaJ-cev. Pri ča&i vina &ta obšeđela do ve-6era, na to pa poeetila a^edalUKe. Kobila je kar metal oči po IJudch, val ao mu bili vieč, vsi so se mu mHeli pri-'jazni in borati. »Kako tope taaake no to, w**&m eo Mme o—artM««, kaj pa, atib ml J kdo taeas suknjo odnese, eh, hude^ra ne bo nič, drupro si boni kupil, pa bo. Snj pravim, te ženske, kako so mi vsee, 1>ogvev ee vodo, da imam zlato uro. Rekli ste, da bodo nekaj iprrali — des^tegra brata — kali. Pa nič ni! Samo gledamo **e!« V tem **» je vzdijrnila ^avesa. Matevž ira je sunil pod rebra, ko je hotel ravno nekaj ziniti. Kobila se je lepo obnašal, zadovoljno se je srne ja I svojim tovarišeni na odru, ki w> bili tako imeuitni in naravni. Krjaveij mu j*» bil &eveda najbolj viec, zato )>a mu je tuđi plotkal s tako silo in moč-jo, da je malo manjkali*, da *»i ni roii odlomil. »Prav si »toril, da ki g* presekal, jaz bi pra tuđi bil, ee bi na vahti &tal,« mu je kričal in žalontno utihnil, ko je zagrledal svoj odaekan pt^t, ki je kriv, da ni nosil britke sablje. Med odmorom Je pripomoil ftosedu, da bi naj raje oatal V0O do^ v gtođaličču, na kar ira je ta zopet opozoril, da mora mol-e**ti do konca. V»dri«val «c je, dokler ni Krjav^lj poproail. Hm naj tmko zm-pifejo, da on Martinkove Skornje dobi. »Nove fevlje imam; i kom je ti rad dam, na kved«r so in na Škrip.« Na to pa Je dobil od de*n« in le-ve krepke pod rebra, kar fra je apoiu-nllo, da mora trn molcoti. Zairledal m Je tako u odar, da ja kar vjdihnil, ko»«Jt r*k*\ MaUvi: koMo ja. »Tako vtael in korajbai mm, 4a a* bi ljubljanski Grad potlrl, je nkel, kt> je Mopil na cesto in glasno zavri-skal. »Jutri pa kar domov, dolaca* mi je že jx> liski in marovi in moja Zefka gotovo joka, ker ni lestviee ixh1 oknom. Bojim t»e, da me ne bi pova-bili v i?ltHlišfka, u»i muka liska in nuiropa, doniov iu* Krom, premijiil sem si. Ljubljanean-ke 8o mi tako v&W% kakor m«k br«ii polja. Stopiva v krfrao, pila *a ln>va tri i u po pet na zdrav je slovenskih d*klet.« Razkoraeil se jt> .sredi e«»te, vziHprnil jrlavo iu iv>zdravil belo me-r sto v znak ljubezni in sportova©ja: »Sto - oji, sto - oji Lju - ubija-ama, Lju - ubija - anea do - olga va-aaaaas.« Do dobra np je pri vadi 1 n)«atu *•» tifcti ve6er, da j€» prised^i v botrI po-ložil svojo kmetko obleko v po«t#ljo rekof: »Vidifc, J«ri», ker si i*** dobro obna£al, \+\x> saftpi, in ti Kobila tttafr-ni na i« stole «voja rebra, da bol jutri čil in zdrav stopil ua Dunaj pred spomenik Mart ma Kr|>ana ... satak-nil mu boš tri«* krivflkc na klobuk, kriveke na ... kriveke ... khrrrrnnn. In saamrial j* apanje vaah J«c- potrebno, a bres pomool od zunaj ne-isredljivo, mio ae ettraeamo daaes do Js/motU, do ftlavnoffa ob&lnfttra ▼ Savlnakl doUiii In drago*, da mb pomore a kakim denaraim prlsper-kom do isvrsltve naših dobrik name-hot. Obrnili smo se na slavne posojil-niče v našem obližju in do ne-katerih posameznih rodoljubov, izmed kate-rih so se nekateri že odzvali. Danes pa javen apel na darežljiva srca! Ne zahtevamo, niti ne prosimo veliko, za vsak najmanjši dar borno vsako-mur hvaležni ter imena darovalcev v elov. listi objavili v splošno zahvalo. Naša — božićnica — slovenski mladini je skupno delo polaelskih Slovencev brez razlike strank, zato i]parno, da bo naša prošnja zadobila lep odmev rudi od vseh strani, brez razlike strank. Polzela je srediŠče spodnje Sa vinske dolino, zato potrebna temveeje pozornosti in podpore. Podpirajte nas torej v težkem delu. Darujnio vsi pod geslom: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!« P. S. Darovi naj se blago izvoli-jo nasloviti na: šolsko vodstvo v Pol-zeli! politično in prosvetno društvo za JCrakovo in Trnovo priredi v nedeljo, 18. decembra 1910 ob 3. pop. v goittlnl g. Antona Stelnerja aa Opekarski cesti shod narodno-naprgdnih volilcev in volilk krakovalo-trnovskega okraja. Sa shodu bosta govorila deželna poslan ea gosp. dr. Ivan Tavčar in gosp. dr. Karei Triller. Ker je shod splošno važnega po-mena, se ga gotovo udeleže vsi narodno - napredni volilci iu volilke okraja, ki jim je kaj mar lastna korist. Zato vsi na shod, da daste pri-ineren odgovor na int'amno natolce-vanje in žaljenje izza klerikalnoga shodiča, ki se je vršil v znani Kotni-kovi gostilni na Opekarski cesti dne 4. decembra. Odbor. Prosvefa. Slovensko deželno gledališče. I>anes prvič Kalmanova opereta »Jesenski m a n e. v e r« (za nepar) . — V soboto prvic v sezoni Tol-stoj-Bataillova drama v 4 dejanjili in s predigro »Vstajenje« (za par). — V nedeljo popoldnc drugič »Vstajenje« (za lože nepar), zvečer »Jesenski uianever« (za par). »Slovenska Matica«. Danes so izšlo letošnje knjige »Slov. Matice«. Poleg »Letopisa« je »Matica« izdala sledeee knjige: 1. Zbornik, ki obsega pravno zgodovins-ko delo dr. Bogumila Vosnjaka »Ustava in uprava ilirskih dežel (1809—1S13): ± Vojvodina Koroska, II. zvezek, zgodo-vinski opis (s 13 slikami) spisal prof. dr. Matko Potočnik; 3. Prevodi iz svetovne književnosti: »Jan Marija Plojhar« češki spisal Julij Zever, preloži 1 Pod lim barski; 4, Knezova knjižnica: »Brambovei«, zgodo vinski roman, spisal dr. Iv. Lah; 4. Zabavna knjižnica: Pegain in Lainbergar, povest, spisal dr. Fr. Detela. O prvih treh knjigah priobčiiuo še posebne ocene, Lahovega romana je izšel le-tos sele prvi del in ni niogoče o njem izreci še sodbe. Lah se je kot pLsatelj zgodovinskih romauov dobro upeljai s knjigo »Va&ka kronika^. Detelova povest »Pegam in Lambergar« je iz-šla sedaj v drugi izdaji. Prvo izdajo te povevsti je izdala »Matica« že pred leti in je bilo tedaj to delo prav ugo.ino sprejeto. V Narodnem domu novomeškeni bo v soboto, dne 17. t. ni. javno predavanje. Predavatolj je g. dr. C. J e -lenc. Predmet: Razvoj avstrijske ustave. II. sploinl gostilnltorskl shod. Dane« dopoldnc se je vršil v veliki dvorani »Mestnega doma« prav dobro obiskan gostilnićarski shod. Med udeleženci je bilo tuđi precej-šnje Število gostilničark, veselo znamenje za zavednost. Došle gostilni-earje iz ćele Kranjske je pozdravil g. načelnik Ogorelec. Posebej je pozdravil g. niag. svetnika Seška kot za-.stopnika mesta, g. dr. Windischerja kat zastopnika trgovske in obrtne zbornice, deželnega in državnega po-slanca Višnikarja in zadružnega in-struktorja g. dr. Blodiga. Odbor se izvoli isti. Dr. Windischer pozdravi došle v imenu trgovske in obrtne zbornice in obrtnega sodiŠČa in polaga dočlim na srce stanovsko organizacijo. Tuđi pri nas se razširja organizacija, po- ■•boo m*d foMUnttarji, tannr ao doka* tefeji, M jlh prireja »Zvema go- atUnUSatmkib uđnig«, Želi posveto-vanjn največjih uipehov. Foalaneo Vianikar govori v imenn narodno - napredne stranke in poudarja važnost gostilni&arske obrti. Treba je etrokovue isobrasbe, kar bo eminentno vplivalo tuđi na tujski promet. Gostilničarski in kuharski tecaji skrbe sa krepek in so-(liden uarasčaj. V imenu mestnega magistrata in občine pozdravi došle gr* mag. svetnik Še&ek in se pridružuje izva-janjem dr. Windisoherja. Dr. Blodig se spominja prvega gostilničarskega shoda in opisuje vpliv obrtnoga reda na razvoj organizacije. Zveza deluje krepko za osnovanje novih zadrug. Zapisnikar poroča o I. gostilnicar- Nato se preide na dnevni red. Zapisnikar poroča o I. gostilničar-skem shodu. Izginila je od tedaj škodljiva poizkuševalna klet. Glede vinotočev pod vejo se ni doseglo nieesar, ker je deželna vlada poudar-jala, da je treba za to zakona. V za-dacanju vina za privatnike, ki ninia jo gostilne, se ni doseglo nie, ker de-želni odbor ne odgovori. Odprava privatnih izkuhov be ni dosegla. Obrtno sodišče pa se je ustanovilo. Zadruga je sklenila, pri-rejati kuharske tečaje, v koliko to iz-polnjuje, imamo jasne dokaze. Ustanovila pa se je tuđi gosti Ini carska zveza. Za zapisnikarjevirn poročiloin je govoril o enotni prireditvi policijskih ur g. Humer iz Jesenie. ---Poudarja, da imamo policijske ure urejene še po zakonu iz leta 1855., po katerem se morajo gostilniee za-pirati od 1. novembra do aprila ob 10., sicer pa ob 11. Izpremomba raz-m^r zaheva tuđi izpreniembo policijskih ur. Kranjska je v tem oziru naj-slabša. Goriška ima ix)licijsko uro v ćelom letu ob 11., ravuotako v drugih deželah. Edino Koroska je sicer podobna Kranjski, policijska ura pa je tam 12. ura. Danes zahtevamo, da se na Kranjskom vpeljejo vsaj koro-ske razmero. Deželna vlada je podobno prošnjo iz lanskega leta kratko-malo odklouila in se opirala na to, da je vsakemu gostilnicarju na prosto voljo dano, prositi za sebe od slučaja do slučaja za poda I j sanje policijske ure. Podobno je resilo okrajno glavarstvo v Radovi jici podobno prošnjo. Treba je preuredbe j)olicij-skega reda, da se policijska ura dolo-či za gostilne na 12., za kavame pa ob 2. ponoći. Poda resolucijo te vse-bine, ki se enoglasno sprejme z vi-harnim navdušenjem. Za njim govori g. Paternost iz Postojue o načinu, kako postojnsko okrajno glavarstvo podeljuje gostil-niške koncesije proti mnenju zadrug in občin. Dve osebi, .lager Jernej in Jager Josipina sta prosili za koncesijo. Občinski odbor je odbil prošnji, isto je storila zadruga in vendar je dobila Jager Josipina koncesijo, Jager Jernej pa ne. V Nemški vaši se pa, kljub temu, da tam ni nob^ne gostilue, ni dala koncesija. Predlaga resolucijo, da naj se ozira v prvi vrsti na mnenje in sklepe zaditig in ob-činskih odborov. Resolucija se sprejme soglasno. — Temu pripomni g. Gombač, kletarski nadzornik, da naj se koncesije dajo le sposobnim lju-dzarja na vinsko posta\ <> iz lota 1907, na nalogo kletarskili nadzorni-kov in poroča o kaznili. Tako se je kaznovalo radi prodaje poiiarejenega ali jx>lvina 8 gostilničarje\ }»c» 10 do 100 K, eden na 14 dni, en»imu se je izlilo 8 hl, radi cikastih vin 5, radi slajdkanega vina 1, radi cukranega vina brez dovoljenja 1 za 30 K, radi prodaje barvil se je prepov^dala eno-mu lekarnarju nadaljna prodaja, radi prodaje esenc je !»il kazno van 1. Nato ]XKlaja različne nasvete. Većina vin, ki so bila sumljiva, in zaradi če-sar so bili gostiluičar.ii kaznovani, je bila iz Istre iu s Hrvaiškega. Živahno odobravanje^ je sledilo njegovim pojasniloni. Debate se udeleži tuđi gosp. Kenda in stavi resolucijo: Z ozirom na to, da se jrlasom vinsko postave z 12. aprila 1907, št. 210 sodnijsko kaznujejo oni gostilni-čarji in vinski trgovci, ki se brez vednosti pregreše zoper §§ 5., 6., 7. in 8. vinskega zakona in to večkrat tako oboutno, da mu škodi to ne le na ugledu, marveč tuđi znatno v gmotnem oziru, naproša danes zveza gost zadrug, da si. dež. vlada izpo-filuje pri ministrstvu tako izpreniembo, da se v bodoče kaznuje oni, katerem u se dokaže, da je faktično gornji pregrešek zakrivil. Resolucija se soglaeno sprejme. K ureditvi domaćih trafik poroča g. Dachs iz Ljubljane. 2e lani se je prosilo za tako ureditev. Davkari-ja pa mora seveda Sele studirati in studirati. Na Dunaju se je sklonilo, da z 31. decembrom 1910 ne proda-jajo več smotk, mi pa hoćemo ustaviti to prodajanje z 31. decembrom 1911. Stavi enako glaaeoo se resolucijo, ki se sotfamo gprejme. Resolu- I eija g. Korbnjs ia Zagorja v aad«ri I odprave prodajanja piva, vina m iganja v laipeeateiiih staklen icah po trgovoih, se »prejme ulotako eno-glasno. G. Bučar iz Kostanjevice govori nato o točenju pod vejo. Postava je stara že cez 100 let in je prava nad-loga za vinorodne kraje, še hujše je z grmotoči. Poudarja tuđi škodljivost vinotočev za kmeta. Predlaga revolucijo naj se izpremeni zakon v tem oziru, da se dovoljuje točenje samo onim, ki svojega vina ne morejo prodati. Opozore naj se okr. glavar-stva na zakon iz 1. 1853. radi točenja na sejmih. Resolucija se soglasno sprejme. O potrebi zadružnega instruk-torja govori g. Kenda. Vsi us peh i ki |8o se dosegli, so se dosegli potom organizacije. Treba je pa tej organizaciji moči, ki je organizaciji vedno na razpolago, ker g. dr. Blodig ne more vsega sam zmagati. Predlaga resolu-cifo: Visoko c. kr. trg. ministrstvo blagovoli z ozirom na sedanje raz-mere gostilničarskega zadružništva na Kranjskem, imenovati za deželo Kranjsko lastnega zadružnega in-struktorja, z u radnim sedežem v Ljubljani. Podpisana zveza se usoja prii>omniti, da je leta 1908 enak sklep storil občiuski svet ljubljanski in \w trgovska in obrtna zboruica za Kranjsko in pa 1. 1909 dež. zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. Govori potem še o organizacijah v sodnodavčnih okrajih iu predlaga, da bi bilo na Kranjskem treba naj-manj 37 zadrug. Dolenjska je v tem oziru uajbolj zaspana. V tem oziru stavi naslednji predlog. Na II. gost. shodu, vršečem se dne 15. decembra 1910 v Ljubljani iz ćele deiele Kranjske zbrani gostilni-čarji pozivljajo dež. zvezo gostilni-čarskih zadrug v Ljubljani, naj po-speši delovauje za organizacijo gost ilničar je v na Kranjskem. Pred-vseui naj gleda na to, da ustanovi v vsakem sodnodavčnem okraju v vTec-,jih okrajih po več in pri manjših okrajih vsaj po eno gost. zadrugo. Ko bodo obstale za vsako okr. glavarstvo vsaj 3 zadruge, ki naj bodo članice zveze, potem naj zveza stremi za tem, da se še za vsako okr. glavarstvo ustanovi okrajna zveza, ter gleda naj tuđi na to, da se že iz sedaj obstoječih kolektivnih zadrug izloči-jo gostilničarji, iz katerih naj se ustanovi strokovna zadruga. Resolucija o potrebi posebnega zadružnega instruktorja in predlog o razširje-nju organizacije se enogiasno sprej-meta. G. posl. Visnikar prav toplo pozdravlja resolucijo glede zadružnega instruktorja s posebnim ozirom na preobložitev g. dr. Blodiga z delom. Ministrstvo je takemu predlogu tuđi ćelo naklonjeno, zato pa je treba tem odločneje poudarjati to zahtevo. Govoril je potem še g. Kamen-šek k predlogu o zadružuem instruk-torju, graja, da se ni urad, kljub svoji preobloženosti z delom, zadostno brigal za zadruge. Xavaja slučaj ustauovitve zadruge na Bledu. Zveza naj sklene resolucijo, da naj urad v Trstu v bodoče gre pri ustanovit vi zadrug bolj na roko. G. Blodig da pojasnilo, da se je urad strogo držal predpisov. Replicira mu g. Kamen-šek, naj olajšuje urad ljudein organizacijo, ne pa dola gostilničarjem < i vire. Zadevn-o dragi nje živil, posebno mesa in o zahtevi po otvoritvi uvoza iz Srbije se prečita resoluoija, ki so enoglasiio sprejme. G. Keržina iz Št. Petra predla-era dodatno, uaj se izvoz živine na Laško in v druge dežele omeji. G. Kamenšek uiisli, da ta dostavek ni iz-\TŠljiv. Đodatek g. Keržine se od-klanja. Istotako se sprejme zahtevanje in resolucija, da bi se dolenjska že-leznica že vendar enkrat podaljsala in strnila zveza s Hrvažko in Dalmacijo. K po vi sanju deželnih naklad na užitnino govori g. Kavčič iz Ljubljane in protestira proti takemu povi-sanju. Slabega financijalnega stanja dežele s tein ne bo konee. Vzgled nam naj bodejo Ceh i in NižjeavstrijcL Predlaga resolucijo na dež. odbor, oz. dež. zbor, ki se enoglasno sprejme. V razpravo priđe resolucija na oblastva, da naj se pri prenosu go-stilniške obrti na otroke ali na&led-nike ozira na stare pravice. Govori g. Cerar iz Kamnika. Oblast naj ne prikrajša naelednikom njih starih pravio, kakor se to danes žal le pre-pogosto dogaja. Naj večkrat se tem naslednikom prikrajšajo pravice posebno glede točenja žgasja po go-stilnah. Obrtna oblast naj respektira stare pravice, naj ne jaha na inrtvem paragrafu, marveč naj se osira na koristi ljudstva. Predlaga tozadevno resolucijo, združeno s protestom proti izdaja nju fconcesij na novo ia otvoritev žganjarij. Isti govornik stavi še predlog glede ođpnrve viao-tooev cez ulico in trgovskib igmsja-rij, oblastva naj tega ne dovoljuMo in že obstojeee omeje. Resolueija in predlog se enoglasno spnja*. O. Krapeš govori o prisUnem oddajaoju v najem in mbljoiju go-stimiikih konoesij. Navaja konkre-ten slučaj, ki se je dogodi 1 pred kratkim in predlaga tozadevno resolucijo, ki se enoglasno sprejme. Po izčrpanem dnevnem redu prečita g. Ogorelec došle brzojavke, ki so jih poslali Engelbert Franchetti, Kregar in sovrstniki iz Nabrežine. Pri slučajnostih pojasni g. Humer delovanje g. dr. Bloudeka, ki je vedno hodil pri snovanju zadrug na roko snovalcem. G. Kaiuenšek kriti-kuje še enkrat delovanje g. instruktorja in protest uje proti temu, da bi e»e izreklo zaupanje dr. Bloudeku in s tem indirektno uradu. G. Paternost predlaga g. in-struktorju zahvalo, naeprotno g. Kamenšek naj se danes principijelno ne izreka zahval. Zadnji predlog ob-velja. K slučajnostim govori še g. To-ma'žič iz feiške, v zadevi pivovarne. Končno predlaga ustanovitev lastne pivovarne ali pa priklopitev k že ob-stoječi. Za njim je zakljnoil g. načelnik Ogorelec zborovanje ob 1. popoldne. Slovenski ]ug. — Prelom % Ogrsko na Hrva-škem. V torek po}x>ldne so imeli za-6tojjniki hr\Taško - srbske koalicije, Starčevićeve in klerikalne stranke v Zagrebu konferenco, na kateri so se posvetovali o konstituiranju hrva-škega sabora. Te konferencv; so se udeležili: za hrvaško - srb»ko koalicijo dr. Ivan Lorkovič in Svetozar Pri biče vić, za Starčev ićevo stranko Stjepan Zagorac in Cezar Akačić, za klerikalno stranko pa dr. Aleksan-der Horvat in dr. Fraujo Milobar. Konferenca se bo nadalje vala te dni, ker hočejo delegatje, da se preje posvetu jejo z izvrševaluimi odbori, preden store definitivne sklepe. Kakor se zatrjuje, zahtevajo zastopniki Starčevićeve in klerikalne stranke od hrvaško - srbske koalicije, da se od reče nagodba z Ogrsko ter se postavi na stalisče, da mora Hrvaška popoluoma pretrgati zveze z Ogrsko. Konstituiranje sabora ni samo parlamentarno, marvee tuđi politično vprašanje. Zato so Starčevićanci in klerikalci za kooperacijo 3 hrvaško-srbsko koalicijo samo v tera slučaju, ako sprejme tndi koalicija popolen prelom z Ogrsko kot pod)a#o za kooperacijo. — Hrvaško časnlkarsko društvo. Ustanovni občni zbor hrvaške-fra časnikarskega društva v Zagrrebu se vrši v nedeljo, dne 18. decembra ob 10. dopoldne v prostorih >Hrva-ške Matice«. Na dnevnem redu usta-novnega občnega zbora so te - le točke: Sprejemanje članov, absolutorij pripravljalnemu odboru ter volitev odbora, nadzorstva in razsodišča. — Umetniška razstava v Os jeka. Pisateljski klub v Osjeku otvori dne *J6. decembra umetniško razsta-vo, katere se udeleže razni ugledni hrvački umetniki. Kazstava bo nanje-^čena v veliki dvorani županijskeg-a poslopja. — Gledališče v Osjekn. Na gle-dališču v Osjeku je v zadnjem času z velikim uspehom gostovala naša rojakinja g"ospa Borštnik - Zvonar-jeva. Njena igra je tako rgajala. da namerava gledališki intendant gos)x» Borštnikovo za stalno angažirati. — Premestitev dal inat in^kepa namestništva iz Zadra. Prava Crvena Hrvatska« javlja, da ima vlada namen, da premesti dalmatinsko na-metitništvo iz Zadra v Dubrovnik. Koliko je na tej vesti resnioe, ne ve-mo, pripominjamo samo, da se je nedavno tega širila vest, da so namest-ništvo premefcti v Split. — Naredniki — realei. fz Mo-starja javljajo: Naredniki tukajšnje posadke so dne 12. decembra jeli ol>-iskovati večerne kurze za nižjo re-alko, ki se vrše v gimnazijskem po-slopju. Poučujejo na teh kur/ih gimnazijski profesorji. Te kurze ob-iskuje 50 narednikov, ki bodo nato po dveh letih polagali izpit za nižjo realko. — Pmnemajte jih« katoliški đu-hovniki! V Mostaru je umri katolički škof frančiskan Bucojnić. Pogreba se je udeležila vsa srbska pravoslavna mostarska duhovščina, na Čelu ji škof Zimonić. Med pogrrebom so zvonili zvonovi v vseh pravoslavnih cerkvah v Mostaru. Tako tolerantna in človekoljubna je pravoslavna du-hovščina, a katolička? __. Novi »rbftki bankovrl. Srhska narodna banka je te dni dobila ii Parna sa 5 milijooov bankovoev po 10 dinarjev. Kakor je znano, daje Srbija svoj papirnati denar delati v Parim. — DrmštTO telgankili p«bllcl- »tov te ptetaU^T ▼ Sofiji je imelo te dni občni ibor in se je konstituiralo tafco • le: Predsedmk a a Đobe>v, podpceo^edBik Mihalaki Georgijev, tajnik Kutineev, blagajnik Stojan KoledaroT, odborniki dr. Zlatarov, dr. N*j*o Imov, P. Boptevaki, Q#-orfij T. Pajer ia P* B^ttar. KBjfitevnojL — Aate Bec: Narodni kataster Koroike. Založila »Narodna salož-ba«. Strani 80, cena 60 vin., s pošto 70 vin. Ta kataster je prvo delo te vrste v slovenskem jeziku. Ta, na pod 1 agi dol^ih osebnih poizvedovanj od kraja do kraja, da, o«l hišo do hise sestavijeni kataster podaja najna-tančnejšo sliko o narodnostnih raz-merah na Koroškem. To dejo je sad večletneg"a, neumornepra, z mnogimi težavami združenoga dela in obsega najdragrocenejši materijal za spozna-nje razmer koroških Slovencev. Pri tem je to sicer drobno, a velevažno delo, pisano tako mično in zabavno, da je bo vsakdo čital z veseljem. £e-leti je, da bi se ta knjižica kar naj-bolj razširila, ker poodobo koroekih razmer ter bo tako približala koroško Slovence z drogi-mi Slovenci. Cena 60 v, s pošto 70 v, je izredno nizka. — Slovenski sokolski koledar za za leto 1911. L'redil dr. Ovidon Sa-j o v i c. VI. četnik. Izdal in založil vaditeljski zbor >/Sf>kola« v Kranju. Poleg1 običajne koledarnke vsebine obt^ega sokolski koledar tuđi obsiren strokovni del z ličnimi ilnstraeijaini. V tem delu so tri sokolske koračne pesmi (note in besedilo), ra/prava »O večnofeti in splosnosti sokolske mihli,« spinal dr. P., »Ob 251etnici na&e budnice »Naprej zastava slave«, spisal Makso P i r n a t. »Stanko Vraz,« spisal dr- Fr. I 1 e š i č, »Povelja za redovne vaje v členu, četi in zboru,« spisal dr. Viktor Murnik; »Vadba redovnih vaj/< spisal Miroslav A m b r o ž i č, »Sokolski dom« v Zagorju ob Savi,« spisal Ferdo P o 1 j š a k, »Telovadnioa tržaške^ra Sokola,« spisal M., >>Xas«» delovanje v letu 1910,« spisal dr. G. S., »Kratice v zvezi slovanskepa sokolstva,« dalje statistieni izrazi iu i/kazi zvozo slovanaikc'ira sokolstva. Izi>orno ure-jeno in vseskoz jako zanimivo knjižico priporočamo prav toplo. — Stenski koledar 1. 1911. Vsem zasebnikoru, trgovcem in u radom pri-poročam svoj ličen in jako pripraveu stenski koledar za leto 1911, zlasti ker inu je cena zelo nizka — samo 30 vinarjev, Fr. Isrllć, trgovce s papirnim in ^alanterijskira ltlasrom, Ljubljana, Mestni Xr% št. 11 iu 12. izpređ sođfsča Občinske volitve v Brežieah. od upravnim Rodiščem se je vTiiila razprava o pritožbi brežiških Slo-vencev zoper brežiško okrajno glavarstvo zaradi volilnih iinenikov. V obravnavi se je šio za brežiško ol>-činske volitve, ki so >♦' vršile v pre-tečenem letu in pri katfrih **> kot temelj za sestavo volilnih imenikov služili na ukaz okrajnega prlavarstva davČni predpisi. Ker je imelu 19 Slo-vencev, ki ko lajstniki tne in i*t** realitete, samo en glas, tedaj so vlo-žili pritožbo zoper okrajno glavnr-stvo ter zahtevali, da mora biti vseh 19 la^tnikov vpisanih v volilni imo-uik. Okrajno glavarstvo jo to pritožbo zavrnilo. Slovenci so se na to pritožili na upravno »odišce, ki je pritožbi ugodilo. Razne stvari. * Novi portugalski prapor. Po mnogih prepirih, je bil zdaj določeu nov prapor republike portugalske. Prapor ima dve barvi: rdečo in zeleno. V sredi je portugalski zmik, pn brez kroue. Dan, ka te roga so razvili novi prapor, je bil slavljen kot narodni praznik. * Jubilej »Narodnih Listov«. Dne 1. januarja bodo slavili »Nar. Listy«, organ mladočeške stranka svoj petdesotletni jubilej. V proslavo svojega jubileja izdajo »Nar. Li-sty« jubilejni almanah, pri katerern bodo s političnimi, kulturnimi, histo-ričnimi itd. Manki sodelovali razni odlični možje. V njem bo združenih nad sto sedanjih in bivših sotrudni-kov »Nar. Listov«. * 2epni telefoni. Mesto Dctroii v Sev. Ameriki je opremilo svoje varnostne organe z malinii žepnimi telefoni. Telefonska uprava je napravila na ulicah okoli 500 kontaktnih odprtin, v katere je treba Harno vtakniti konee žepnega telefona in telefonska zveza s centralo je tu. Tuđi privatni telefonski abonentje dobe lahko za majhno mesečuo odplačilo žepni telefon, da se lahko odkod€»r-koli v mes-tu razgovarjajo z drugim i abonenti. * Demonstracija proti koncerta vojaike g*odbe. V Litomefieah je v zadnjem času jela vojaška godba proti dosedanji navadi pri re ja ti svoje promenandne koncerte pred ško-fovo palačo. Nemški naeijonalci so to razglasili za provokacijo svobodo-miselnega prebivalstva. In res je bil Badnji koncert v nedeljo odpovedro. Vendar ae je »bralo aa trgu okoli 900 oaeb, ki ao demonstrirale % ivii-«anjem. Del demonatrantov je de-monatrirml ludi pred vojaikim po- Ztfnižftcv Jlv. DmuHnT n «iiw. ittmtt". S l. prosincem 1911 se združila „Nar. Dnevnik* v Celja tn „Slovenski Narod* v Ljubljani v enoten napredni dnevnik. Uredništvo „Na-rodnega Dnevnika* ostane v Celju nespremenjeno ter bodo dosedanji urednik! „Narodnega Dnevnika** ure-jevall oddelek „Slovenskega Naroda44, ki bode po Novem letu 1911 trajno določen za Štajersko. Ravnokar so dozorela pogajanja med izvrševalnim odborom Narodne stranke za Štajersko ter načelstva Narodne založbe v Celju na eni strani in na dragi strani izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke na Kranjskem in vodstva Narodne tiskarne v Ljubljani glede izdajanj skupnega narodno-naprednega dnevnika in se je dosegel uvodoma navedeni sklep. Ta novica se bode raznesla kakor blisk po Slovenskem in marsikateri naš prijatelj in marsikateri sovražnik bode se resno vprašal: »Zakaj se to zgodi? * in „Ali je to prav ali ne?" Ni mogoče to važno odločitev naprednih strank na Slovenskem| vsem razumljivo razjasniti danes, ćutimo se pa primorane, dati vsaj v nekaterih ozirih pojasnila, kaj ta korak ne pomeni in kaj je na drugi strani na njem. Akoravno je resnica, da je bila ustanovitev posebnega naprednega dnevnika za*Štajersko mogoča lc vsled velike požrtvovalnosti nekaterih vođilnih oseb Narodne stranke, vendar vzrok prenehanja „Narodnega Dnevnika4* ni iskati v zmanjšanju te požrtvovalnosti, ampak so bili merodajni v prvi vrsti taktlčni razlogi. Isti nišo namenjeni javnosti, ampak se bode s tem bavil prihodnjo nedeljo glavni odbor Narodne stranke. „Narodni Dnevnik" se je zelo vživel in bi se ga težko po-grešalo v narodnem in sploh političnem oziru, če bi se ne bilo skrbelo za na-mestilo. Kot zelo spretno in politično modro potezo je smatrati sklep obeh naprednih strank in dotičnih korpo-racij, da se zagotovi skupen dnevnik, ki bode ustrezal glede Štajerske političnim potrebam ravno tako, kakor dosedaj „Narodni Dnevnik*4. S tem se bode mnogo duševne sile prihranilo za politično organizatorično delo, enako pa tuđi prihranilo mnogo gmotnih žrtev. Da bode štajerski Joddelek „Slov. Naroda v polni meri ostal na visini „Dnevnika", nam jamči dejstvo, da uredništvo ostane glede Štajerske v Celju. Iste priznane žurnalistične nioei bodo delovale žurnalistično glede Štajerske še v naprej. — Dolžnost in korist veleva pa vsem odjemalcem „Narodnega Dnevnika44, da postanejo po novem letu vsi naročniki „Slov. Naroda". Potem bode ta skupni dnevnik mogel posvetiti Štajerski popolno pozornost. Telefonska in brzolnuna poročila, DRŽAVNI /BOK. Volitvi* v delegacije. ^. — Dunaj, 15. lieueninra. Za-rttkoni današnje seje je pred vsem pn dsodnik zbornice klical poslancu. Malika k redu, ki je veeraj nu nesra-raen način naparlel ^lovenskega posi. ir. Verstovška. Obeuein je tuđi ;n*ed-*«dnik zbornice naznanil, da ni res, da hi prišel dr. Verttovšek iz okužciie rodbine. XaU» mj se vršile volilve v dele-eracije. Za Kranjsko je liil izvoljeu kot delegat d r. Šusterči č, za njegove^ra namostnika poslane«* I* o-gačiiik, za Koruško je bil izvoljeli Doberuig, za Istro, kjer vsled kompromisa pridejo letos ltalijaui ua vrstot italijauski poslunec Fi a r t boli, ia Goriško slovenski kleri-kalec F o n, za Štajersko bta Vnla. iz-voljena, ker letos vsled kompromisnu ne pridejo na vrsto Slovenci, kršćanski soeijalee \Vagrner in nemški naei-ionalec Marke!. Xa Štajernken.- — kakor znano — obstoja kompromis, vsJed katerega menjavajo pri volit-vali \ delegacije Slovenci z nt'inški-rni nacijonalci, tako da je eukral vo ljeu Slovence, drugokrat nemški na-•ijonalec. Slovenski klerikalni st* da-nen v znak iu°otetsta, da je bil zadnji-krat izvoljeli za štajerskoga delegata proti njihovi volji dvorni svetnik tir-Ploj, volitve nišo udeležili ter so « tem sami prelomili kompromis. Za Dalmaciju je bil po dolcem glasovanju izvoljeli kot delegat i>oalanee T r e s i ć in kot njegov nametnik poslano«* I v a n i « e v i v. (Slasovalo na se je tako - le: Dalmatinskih po-sslauoev je bih> danes nav/očlh samo ose ni. l*ri prvom glasovanju so bili oddaai 4 f laaovi ma mfcinea Dtlafcl* ^inli* Trooića. Vsled taf» a* Je vršila še enkrat volitev, kata*« rezultat pa je bil ejuric prvemn. Valod tega je potem odlofol sborniČni predvodnik Pat Uli, ki je pri arečkanju potegnil listek za poalanca Tresioa. Ravno tak je bil rezultat glede glasovanja o namestniku. Ohakrat so bili oddani 4 glasovi za poslanca Hiankinija in 4 glasovi za poslanca (vaniševića in koneno je zopet odlo-eal žreb ter potegu i 1 zbornični pred-sednik ime poslanca Ivaniševića. Poljaki ia Ce*i. S. — l>unaj, 15. decembra. 2e v današnjem jutra njem lit* tu smo poricali, da so ae vršile včeraj tajne konferenee med Poljaki iu Čeki, ka-terih so se udeležili tuđi Slovenci. Danes Poljaki že đementirajo te vesti ter izjavijajo, da so se sicer vršila med Poljaki iii Cehi po« v eto v a uja, ki fm so imelu z&olj naiuen, do lučiti skupno )>ostop&uje Poljukov iu če-hov v zadevi kanalskega vpra&auja. Ta deiueuti pa ne odgovarja resnici. Fakt um je, da **o se vršile v stanovanju poslanca Kozlovskega konferen-ir iu da so se pri teli konferencah bavili s ćelo politično situacijo in da se je posrećilo doseći sporazum vsaj v principijalnih točkah glede skupnega postopanja ^la^ti med Poljaki in Cehi. Kršćanski socijalci in Poljaki. S. — Dunaj, 15. decembra. Kr-šranski soeijaU'i so imeli daaies kou-tVreuto ?» PoJjaki o politični sitna-čiji. Cehi in glasovanje Slovence* v proračunskeni odseku. S. — Praga, 15. decembra. Narodni Listv« se v veerajšnji večer ni in današnji jutranji izdaji obširno I*ečajt> /. glasovanjem Sloveneev v proračuuskem tnlseku ter tiapadajo di*. Su^teršiča, če«, da je pokazal pri tem glasovanju svojo pravo naturo ter da se je s svojo politiko, ki se ine-ujava vsakih 24 ur, za vedno odbil otl Cehov. Kritikujejo njegovo za-hrbtnost, češ, da Cehom ni naznanil, kako mislijo glasovati slovenski kle-rikalci niti včeraj popoldne. ko je bil izrecno za to vprazan od C'ehov. »Narodni Listv« končujejo svoja iz-vajanja: >Proč od dr. Sustersića! Cehi, delajte svojo politiko in ne dajte se voditi od dr. ŠnsterŠiča!« Ljubljanska /upanska krizu v parlamentu. 8. — Praga, 15. decembra. K seji proračuiiskega odseka, ki se je veeraj vršila in o kateri smo obšir-neje poročali že v današnjem jwtranjeni listn, imamo poročati še, da se je i>oslanec dr. Kramar v pozni ve-černi uri x>ečal obširno tuđi s Hri-barjevo afero. Poudarjal je? kako da je ^•lada postopala z avtonomno ob<*i-no in da je vsletl tegra dolžna, predložiti državneinu zlx>ru vse one razloge, ki so bili za njo merodajni, da ni predložila izvolitve Hriharjeve ee-sarju v ])otr«lilo. Poudarjal j<- nadalje tuđi. da je vlada dolžna pred parlamentom utemeljiti svoje postopa-nje v tej aferi. Xa drugi strani pa je naslika 1 poslanee dr. Kramar vlado kot kršiteljico državnih temeljnih za-kwiov, ker je vlada postopala prou Hribarju z^>lj iz tega vzroka, k^r je ta poslanee v državnem zboru w\ kot tak naslika 1 v pravi luči zgodn-vino septembrskih dogodkov v Lju!»-ljani ter f>ri tem ozuacil krivflo, ki zadeva v tej aferi vojaštvo. Po državnih temeljnih zakonih poslanee za govore, ki jih govori v parlamentu, ni odgovoren, vlada pa }t. >torila odgovornoga Hribarja za njegove govore na ta način, da ga kot ljubljan-skega župana radi U'ga ni priporoča-la vladarju v potrditev. Proti take-mu postopanju vlade pa je treba naj-odločnejse protestirati. Avstrijsko poslani^ko tnrsto pri Vfa-tikanu ostane negasedeno. M. — Kini, 15. decembra. Ko o, pri Kuharju 3r2 K. Blagim dobrotni-koni in marljivim nabiralcem izre-kanio najtoplejšo zahvalo ter se jim priporočauio v nadaljuo naklonjenost želeč, da se jim pridruži obilo posne-movalcev. Na zdar! Umrli so v Ljubljani: Dne 13. decembra: Marijana Rogi, zadebnica, 25 let, Rimska resta št. 6. —■ Franja Pikec, šivilja, 47 let. Hrvatski trg st. 7. \T d e ž e 1 n i bolnici: Dne 11. deccMnbra: Jcra Župane, delaveeva žena, 60 let. Poslano. COGMAC 6r6f Kegloich 3shrin atodat Ctr«la itolaaa E*fl«ti«lu auL) V tuzemstvu in inozemstvo Ukl|«ćlio odlikovan s testeiad preailanU. 4058 9W Dobiva se povsod. "VI Proti prahajem, luskinam in izpadanja las Tasno dčnin tiuloiira bo. laso katera okrepčuje laslič«, odotranjujo futtk* in propreAuj« IspadanJ« las. ft tleklcalM x aa¥edoM ft kr«B«. Raspoiilja se z obratno pošto ne tninj kot dve steklenici. Zaloga vteh prolzkuionlh zdravil, mo)dlc. iril, medioinal. vln, špaoliali \%\, najfinejftih paHumov, kirurgiskih obvai, svaiih mineralnih vod Hd. DH lekorno Hitano UoiteRn »Liubljanl Rasljova cisti št I. poleg oovosgrajenegt Fran Joiefo»efa iubli. mottn. oferravalloA \ £eleznaro Klna-VIno j \ M Potmoča toIjo do jadi, \ : ■ okiopea iiToe, poboljša \ \ ^^L kri in je \ | đ^^^ rekoflva^s«o«toai == i t mSM-------*- in "tlokrvmlai | I m^^M i«lopriporoćenoodidp»T- j f ^^^B nUkih artorilot. j | ▼•**rmt odllkovaao, I f god aOOO »dr^mlikih mpH6mwmL 1 f J. SERRAVALLO, t k te. Ml mm M ' rmii:ll«9noTltraMrWoTi ■ Zahvala. | H Srčno s« zahvaljujemo vstm za ^M H vsako ljubav, ki so jo kadarsibedi H H skuzovali naši dragi sestri ■ I Mariji I H in povodom njene smrti nam. Iskreni H ■ zahvala Vam, ki ste jo 13. t m. ■ H pospremili na kraj njtncga večnega ■ ^m miru. Ia to vsem Vam: aafcnSi od ^M ■ milostivih, častitih in blagorodnih ■ ■ gospodov ter veleblagorodnih dam ■ ■ utiteljic in ncuCIteljic do poslednj« H ■ solske uCenke 4123 ■ ■ T«. IM» li kn imm I V^a^^a^aaftAa^BaiA m^mBMa ; ^ Sli 5___ 14. ti pop.! 7532 97 si. vzsvzh' oblačno . • iv 714*3 85 hteevotr. 15. f.a|. 733 61 6 4 slab jug Srednja vćerajšnja temperatura #V, oorpi. —15*. Padavina v 24 uraii OH mm Važno ziiradem trgovce! Ravookar ie itšel smski koledar sa Uto 1011 :: ki je ?elo praktičen za vsakega :: Cmnm 30 v komad Dobiva se pri založniku FB- HHiIČ, LfaUlaaa, 4125 Mestni trg 11—12. Hlša s aj#ap«daTakiami fo>slo>pf i 1« vrtoam ▼se ▼ zelo dobrem stanju, B% JT%4* jako po ceni radi preselitre. — Hiša je v prometnem kraju, v njej je dobra trgovina, lepa velika klet za vinsko trgorino itd. Cena 32.000 K. Pisma pod 99ML B. D. ISU" na upravništvo »Slov. Naroda« 4128 Frodm «• nova hiša 5 minut od Kostanjevice oddaljena, obstojeĆa iz 5 sob, kuhinje, dvorane in lepe obokane kleti v podzemlju. HiŠa je novozidana ter 12 let hišno-razrednega in najemninskega davka prosta. Pripravna je za vsako obrt, kakor tuđi za kakšnega penzijonista ker ima zelo mično lego z razgledom na Kostanjevico in okolico. Opozarja &e tuđi, da se ima v blizini te hiše zidati novo poslopje c. kr. sodnije. 4126 Vse drugo pove Emil Longo, p^sMteik Is opakaniar, Koata-■l^viem, D«Uniako. Oklic! V koaknnv tr§O¥ca Josipa lamea se bo blago, t. j. parilo, čipke Itd. ali v celoti, ali v oddelkih prodalo iz proste roke, a ne pod inventurno ceno in sicer najboljšemu ponudniku. Pw smene ponudbe je vposiati najkasneje do 18- decembru upravniku konkurzne mase. Dne 19. decembra bo blago prevzeti proti go-» tovemu plaCilu. Inventar je na vpogled pri sodišču in upravniku, ki na željo razkaie blago. 4122 IVAN P. VENCAJZ, odvetnik začasni upravnik konkurzne mase. V *MJ«nJK iilhtfar «•*! Namesto 16 kron samo 6 kron. 6|B Ker scat cea« UfH vtitk« um JMB^taaV t*«raic« «r |r«4«j&a sv«j« I j^HVa^^a prtota« k«fteak« H y^Wjj § II PO ^^gggsi rciootoirti * U ••€»B* W^B# C4B9 i 6 kron komad i prejtaja četa 16 1n«a TcriHa U N««iiM min vim 1X S i^o» A^^^A^a^ M^aja^aaJa^B^B^ta Wk% BMiMIIbV 9 WK^uw pUTaUp^^^a* ^^" a^a^^aj^^^^^^^a^a^^^ a^^ mp^w^^*^KMmw » MAK8 BlBHNEL vUDO UUWm^9WMUw9 a^pro)|aBaaai teh#| 40fS 2 učenca iz dobre bige v trf^Timo fiaaifja Maf^. Naslov pri upravi »SL Naroda^ ijiiioir starcjži, mešane struke, ftall alvftto praOIOIlltl« Nastpp i. jaouarja 1911. Ponudbe se naj po&Jjejo nm uprav- niŠtvo »Slov. Naroda«. 40m Zjospodn aa aprejmeta aa atanovanje in hrano na Marijo Terezlfe cesti štev. 1 IH. 4070 Za 20 kron mesečno ae odda SOBA s postrežbo ¥ Spodnji iiaki v BattalinoTi vili, v pH016|«. Poseben vhod. 403n Irveiban, samostojen starejši solicilotor aa apraime v odvetnliko plaan# na Šta]ersHem. 4064 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. Lepo stanovanj e aa Odda pod roko od tebruarja do maja za. K 150 —; 3 sobe, predsob«, kopalnica, zaprta veranda 40o9 Ceata na Rotnlk itev. 39 (vila Klepec) I. nadatropje. Sanssouci pniiMi najNIjU znimka, n«ck p fruc. mMi K / il tarte d Gr, Carte blancSit. . . . K 125 Isti siHiaite Tiriao. spetiilititi . K 2'-libinta volju, primorska spetialitfta K T- Gennaro Ossoinack, Gorica odlikovame iaaipaniskft kloll. 3671 tmbalaža gratis 0 .narodni kouarnr vsak dan 4U7 =^^^= dunajska .. domsHo godbo. Zaftttk ik I. ni mtit. Mu ind. |i|J*^ •■■a«aia»^B^|j R Ia bole praznike I I prodaja .i^ ||| ] vse Hobuke 1 | za dame in deklice | III IKOMIIEII jj Pod Tranćo. jjj U L »IH Hesiii Iro I zaloga manuf akturtioo« Mapa. lipiia in HH tri! i ffs