Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'h leta 90 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo Številka 7. Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisa* ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52: IzHcSšd vsak Ponedeliek’ Ljubljana, ponedeljek 18. januarja 1937 Cgansk posamezni f>CA VCfla številki din ■ Edino sr Neki gospodje v Beogradu so bili zaradi našega uvodnika o novih aferah silno ogorčeni, češ da poročamo o teh aferah na način, kakor da bi bil ves Beograd korupten in kakor da bi se dogajale afere edinole v Beogradu. Slabo so razumeli gospodje naš. članek, če so ga tako tolmačili, in še slabše so ga čitali, da so ga mogli tako tolmačiti. Kajti osnovna misel našega članka je bila čisto druga, ne glede na to, da nimamo navade generalizirati niti na podlagi zelo pogostih dejstev. V svojem članku smo trdili le to, da te številne in velike afere dokazujejo nujno potrebo, da se kontrola v poslovanju javne uprave poveča. Najbolj cenena, a hkrati najbolj uspešna pa je kontrola javnosti. Tam, kjer je delovanje upravnega uradnika ali javnega funkcionarja pod kontrolo javnosti, tam so afere, ki bi šle v sto-milijone, če že ne onemogočene, pa vsaj silno otežkočene. Zato smo zahtevali, da se uvede nad vso našo upravo javna kontrola, ki pa je mogoča le z decentralizacijo uprave. Proti nerednostim v javni upravi so samouprave najbolj izdatno sredstvo in zato smo zahtevali in zato bomo še nadalje zahtevali, da se že enkrat uvedejo samouprave in sicer resnične, ne pa samo fin-girane samouprave. S samoupravami, ki so pri vsakem svojem izdatku in dohodku odvisne od dovoljenja finančnega ministrstva, samouprave, ki si same ne morejo določevati svojega delovnega programa, s takimi samoupravami nam ni pomagano, ker to dejansko niso nobene samouprave. Zato ponavljamo: hočemo in zahtevamo dejanske samouprave ter odklanjamo vse samoupravne institucije, ki so samoupravne le na papirju! Kajti samo dejanske samouprave si morejo pridobiti tudi zaupanje ljudstva, če pa tega zaupanja ni, se javnost tudi ne bo dovolj zanimala za delo in poslovanje samouprave ter zato tudi nad njenim poslovanjem ne bo one javne kontrole, ki je potrebna, da bomo že enkrat rešeni večnih afer, ki tako usodno škodujejo ne le državni blagajni, temveč tudi vsemu narodnemu premoženju. Zahtevali smo in zahtevamo odpravo centralizma v javni upravi, ker ne poznamo drugega sredstva za odpravo afer. Naj pa nam gospodje iz Beogra da, ki so bili nejevoljni nad na širni izvajanji, povedo drugo uspešno sredstvo, ki bi onemogočilo, da se kar vedno znova in znova ponavljajo težke afere! Pa naj prak tično pokažejo pot, po kateri bi prišli do tega, da bi začel naš centralizem dobro in pravilno poslovati, da bi bil ekspeditiven, čist ter enako pravičen do vseh pokrajin v državi in do vseh državljanov. Na podlagi težkih izkušenj smo izgubili vsako vero, da bi bil centralizem za takšno nalogo sposoben. In kako bi tudi mogli verjeti v to njegovo sposobnost! Saj je imel več ko dovolj priložnosti, da to svojo sposobnost dokaže, saj je imel vso moč, da jo izvede, toda vedno so se izkazale vse njegove obljube kot prazne in jalove. Cen tralizem v naši upravi se je izkazal kot zlo in slab državljan tisti, ki to zlo še zagovarja! Pri tej priliki pa je treba podčrtati še nekaj: Nikdar ne bi na- stalo v prečanskih krajih neraz-položenje proti Beogradu, če se ta ne bi sam s centralizmom identificiral. Zato je treba tudi vse napade, ki lete na Beograd, tolmačiti kot napade na centralizem. Cas bi bil, da bi to tudi Beograd že enkrat spoznal in opustil svoje centralistično stališče, ker je vrhu vsega Beograd v primeri z vso ostalo državo mnogo preslaboten, da bi mogel to svoje stališče vsiliti vsem drugim. Zato je samo na Beogradu, če se razpoloženje proti njemu neha ali ne in mešanje pojmov je, če se noče te resnice razumeti in če se podtikajo očitkom proti centralizmu nejugoslovanski ali drugi motivi. Brez vsega ozira na vse načelne stvari, je vendar vedno tako bilo in bo tako ostalo, da slabši uprav- ni sistem ne more izpodriniti boljšega. Centralizem se je izkazal kot slabši upravni sistem od samoupravnega in zato mora tudi pasti. Ne leče voda navzgor in ne more slabša stvar trajno zadržati boljše. Naj bo že enkrat konec teh obupnih poskusov, da bi slabša stvar izpodrinila boljšo, in po vsej Jugoslaviji se bo začelo boljše in lepše življenje. Za povečanje pravne varnosti treba temeljito retormirati državni svet in upravna Država, v kateri ni pravna varnost popolnoma zagotovljena, nima pravice, da bi se imenovala pravna država. Pravna varnost pa ni zagotovljena v državi, kjer ne more državljan pred najvišjim upravnim sodiščem dobiti vedno zaščito proti neki samovoljnosti in nepostavnosti upravnih oblasti. — Jamstvo pravne varnosti je najvišje upravno sodišče. Pri nas je to sodišče državni svet. Čeprav javnost rada priznava, da je delo članov državnega sveta vestno in objektivno, vendar pa je zaradi samega ustroja državnega sveta v javnosti, zlasti pa v gospodarski, vse polno pritožb. Te pritožbe so se pomnožile zlasti v zadnjem času, ko se je pri nas birokratizacija vse uprave neverjetno povečala in ko je še zlasti potrebno, da ščiti dobro delujoče upravno sodišče državljane pred samovoljnostmi birokracije. Zal pa so državljani, zlasti gospodarski ljudje, ki iščejo to zaščito, vedno pogosteje težko razočarani. Centrala industrijskih korporacij je zato izdelala podroben načrt, kako bi bilo treba izpreme-niti zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih ter zakon o poslovnem redu pred državnim vetom in upravnimi sodišči, da č se pravna varnost resnici zagotovila vsem državljanom. Tudi člani državnega sveta samega dobro čutijo potrebo, da se oba preje navedena zakona iz-premenita, ker jih ovirata, da ne morejo opravljati svojega dela tako, kakor bi bilo želeti. Zato je zahteva po reformi obeh zakonov tem bolj upravičena in s tem tudi tem bolj nujna. Kateri so glavni nedostatki v sedanjem ustroju drž. sveta? Predvsem treba omeniti silno počasnost reševanja pritožb. Ta počasnost zadene stranke tembolj, ker gre dostikrat za zelo velike zneske in imajo stranke zato tudi zelo veliko škodo. Druga napaka je, da se v razsodbah drž. sveta ne navajajo podrobno razlogi, zaradi katerih je bila pritožba odbita. Dostikrat se pripeti, da se v razsodbah razlogi strank niti ne omenjajo. Dogodi pa se pogosto tudi to, da ena razsodba drž. sveta nasprotuje drugi, in celo v čisto kratkem razdobju. Stranke dobe pogosto vtis, da so se upoštevali samo nekateri zakonski predpisi, zlasti oni, ki govore v korist upravnih oblasti. Dogaja se, da se ne upoštevajo vsi zakonski predpisi ali pa se odbija stranka, ker da ni izpolnila vseh pogojev, da ni n. pr. predložila vseh dokazil, čeprav ji to po zakonu niti ni potrebno. Dostikrat se dobiva vtis, da je bil vpliv tega ali onega urada premočan, kar se zlasti kaže v pravdah zaradi agrarne reforme. Gospodarski ljudje se pritožujejo tudi nad tem, da državni svet po sedanjem zakonu nima pravice, da bi razveljavil predpis ali pravilnik oblasti kot v nasprotju z zakonom, temveč more izrekati svoje razsodbe le v konkretnih primerih. Zelo se tudi pogreša celotna zbirka vseh razsodb drž. sveta. Upravne oblasti se seveda sklicujejo le na razsodbe, ki so njim v korist, ki pa so širšim gospodarskim krogom neznane. Vsi ti nedostatki pa imajo svoj izvir v naslednjih vzrokih: l. Drž. svet je z upravnimi pr itožbami preobremenjen. Zaradi pomanjkljivega postopanja naših upravnih oblasti je število pritožb na drž. svet vedno večje in večje, ter so postale pritožbe na drž. svet že pravno sredstvo, namesto da bi bile izjema. Seveda pa tudi delo drž. sveta trpi zaradi preobilice naših zakonov in njih nepreglednosti ter njihovega vedne-ga izpreminjanja. ‘2. Državni svet ima premalo strokovno usposobljenega osebja. V vsem drž. svetu ni niti enega referenta, ki bi imel višjo trgovsko naobrazbo, ki bi poznal razne vrste višjega knjigovodstva. Referenti se zato redno zanašajo le na mnenja cenzorjev finančnega ministrstva. Ni se zato čuditi, če so pritožbe zaradi odmere pridob-nine ali družbenega davka brezuspešne. 3. Končno je treba omeniti še nchostatke, ki izvirajo iz sedaj veljavnih zakonskih predpisov. Predpisi o kvalifikaciji državnih svetnikov ne zadostujejo, kar je razvidno že iz tega, da se zahteva od članov upravnih sodišč večja kvalifikacija kakor pa od članov državnega sveta, čeprav je državni svet za upravna sodišča višja instanca. Ni dobro, da se vsako leto iz-preminja sestava oddelkov. Delo drž. sveta bi mnogo pridobilo, če bi se mogli drž. svetniki poglobiti v svoje delo, ne pa da dobivajo vsako leto druge referate. Ena najtežjih napak pa je, da se v naši zakonodaji opaža tendenca, da se upravnim oblastvom vedno bolj priznava pravica, da razsojajo po svobodni presoji in da se pritožbe na državni svet v teh predmetih že vnaprej z zakonom izključujejo. S tem je vsa pravna varnost ogrožena in drž. svet bi na vsak način moral imeti pravico, da v vseh primerih razsoja o tem, če niso upravna obla-stva prekoračila svoje po zakonu določene pravice. Zelo so prizadeti gospodarski ljudje tudi zaradi določbe, da se smejo stranke pritožiti na državni svet proti predpisom upravnih oblastev samo takrat, kadar so bile zaradi njih v konkretnem pri meril kršene njih pravice. Posledica tega je, da se mora posamez nik pritožiti najprej na upravno oblastvo ll. stopnje, šele ko to odbije njegovo pritožbo, se more pritožiti na upravno sodišče. Če bi upravno sodišče ustreglo pritožbi, potem pa se mora še uprav, oblastvo pritožiti na upravni svet. Ta ko morejo miniti tudi leta, preden pride stranka do svoje pravice Stranka pa je morala med tem plačati vse, kar je zahtevala I. instanca, ker n. pr. pritožbe proti odmeri davkov nimajo odložilne moči. Davkoplačevalec mora torej takoj plačali visok znesek, ki mu leži mrtev, za katerega pa mora dostikrat plačevati denarnemu zavodu visoke obresti. Primer davčne osnove za skupni davek je zlasti poučen, kako se dela gospodarskim ljudem krivica. Po § 8. zakona o skupnem davku z dne 12. 7. 1930, ki je veljal do 20. 2. 1934, je tvorilo davčno osnovo skupnega davka vse, kar je davčni zavezanec prejel kot od škodni no za izdano blago. Pinanč no ministrstvo pa je z razpisom z dne 21. 3. 1933 predpisalo vsem davčnim upravam, da spadajo t davčno osnovo tudi neplačane in celo neizterljive terjatve, kar je bilo v očitnem nasprotju z zakonom. Z novelo zakona je bilo dne 18. II. 1934 izpremenjeno nato besedilo zakona, a jasno je bilo, da novo besedilo ni veljalo tudi za nazaj, ker ni to zakon nikjer določal Finančno ministrstvo pa je kljub temu zahtevalo, da se zakon uporablja tudi za nazaj, roti čemur so se prizadeti davčni zavezanci pritožili na upravna sodišča, ki so tudi razsodila v njih smislu. Proti tem razsodbam sa se finančne direkcije pritožile na državni svet, ki pa je njih pritožbe zavrnil, da je pravica vendarle zmagala. Gospodarske organizacije so tudi ponovno opozarjale finančno ministrstvo, da je to postopanje finančnih direkcij, pa tudi samega ministrstva napačno, a vsa opozorila so bila zaman, ker da se itak morejo davčni zavezanci pritožiti na državni svetP Še cela vrsta drugih nedostat-kov je, zaradi katerih ne morejo upravna sodišča in državni svet jamčiti davčnim zavezancem, da se njih zakonite pravice ne bodo kršile. Tako n. pr. razsoja drž. svet o pritožbah proti ministrskim odlokom in razsodbam upravnih sodišč brez prisotnosti strank, ki zato tudi na argumente oblasti ne morejo odgovoriti s protiargumenti. Vsi ti in še mnogi drugi nedostatki so krivi, da nima javnost več onega zaupanja v pravni red v naši državi, kakor bi ga v interesu države morala imeti. In tega zaupanja javnost ne bo imela, dokler ne bo podano popolna jamstvo, da so upravna sodišča in državni svet vedno zanesljiva zaščita državljanov proti vsem samovoljnostim in nepostavnostim upravnih oblastev. To pa je dosegljivo le z reformo zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih ter zakena o postopku pred temi sodišči in zato se naj ta reforma tudi izvede. Trgovinski promet med Jugoslavijo Pod uredništvom podpredsednika »Jugoslavensko-austrijske trgovinske komore u Beču« gospoda Eugena Stirlinga izhaja dvakrat na mesec jako informativen bilten »Mitteilungcn — Izveštaji«, ki nas jako vestno in točno obvešča o trgovinskih stikih med obema državama. Prva številka v letošnjem letu je jako poučna in nam kaže s številkami, kako težavno je posredovanje te naše zbornice za ži-vejši promet med obema državama. V prvih 11 mesecih lanskega leta smo iz Avstrije uvozili v Jugoslavijo (v milijonih dinarjev) za 378,6, dočim smo tja prodali za 551, torej smo za okroglo 122 mil. več prodali nego smo od tam kupili. V novembru smo prodali Avstriji za 69,9 mil., dočim smo od nje kupili samo za 43 mil. — Ker pa v Avstriji v zadnjih letih močno gledajo na to, da se po mož/-nosti izenači trgovinska bilanca, je bilo posredovanje naše zbornice čedalje bolj težavno. Kar čuditi se moramo delavnosti in vplivnosti naše zbornice, da je razmerje bilo za našo državo tako ugodno. Kar se tiče našega uvoza v Nem- čijo in izvoza iz Nemčije, stoji ta zdaj na prvem mestu. Lani smo uvozili iz Nemčije za 964,7 mil., dočim smo tje prodali za 822,1 mil. Za Nemčijo pride takoj Avstrija, a. za njo Češkoslovaška, ki je od nas dobila blaga za 489,7, dočim je Jugoslaviji prodala za polnih 579,1 mil. Tu se bo morala najti možnost, da bi na Češko veliko več izvozili. Prav poučna so tudi števila o medsebojni trgovini z nekaterimi drugimi državami naše soseščine. V Italijo smo prodali le za 47 mil., dočim smo od tam kupili za 48,7. — V Egipt smo prodali za 47,2, kupili pa od tam za 51,6. — V Romunijo smo izvozili za 36,8, od tam pa smo kupili za 69,33 mil. — Na Angleško smo izvozili za 361,3, od tam pa uvozili za 325. Ta števila nam dajo mnogo misliti in primerjati. Naša zbornica na Dunaju se nadeja, da se bo mogel naš uvoz v to sosednjo državo jako povečati, ako bi mogli od tam kaj več kupiti. Ali da je bilo doseženo vsaj toliko, kakor lani, je zbornica prav zadovoljna. V tem smislu napenja vse moči, da ostane Av- strija vsaj na drugem mestu, kakor je bila letos. — To kaže, da je vodstvo naše zbornice na Dunaju v dobrih rokaii. A. G. Slovenski zasebni nameščenci za razširjenje pokojninskega zavarovanja V sredo je bilo v Ljubljani zelo dobro obiskano zborovanje zasebnih nameščencev, na katerem so v največji soglasnosti zahtevali zasebni nameščenci razširjenje in popolno avtonomijo za pokojninsko zavarovanje. Nameščenci so se v celoti izrekli za predlog zagrebške ankete. Glavni referat je imel podpredsednik Pok. zavoda g. Tavčar ter so nameščenci njegov referat v celoti odobrili. Zahtevali so tudi, da se razširi pokojninsko zavarovanje na trgovske pomočnike. Zborovanje je bilo lepa manifestacija solidarnosti zasebnih nameščencev. OUZD v decembru Število zavarovancev se je v primeri 7 lanskim decembrom tudi letos dvignilo. Moških zavarovancev je bilo 53.743 (+6.394), ženskih 33.338 (+1.792); vseh pa 87.081 (+8.386). Število bolnikov se je absolutno povečalo za 218, relativno pa se je zmanjšalo za 0'06%. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je dvignila za 0'20 din na 22'56 din, in sicer pri moških za 0'09 na 25'20 din, pri ženskah pa za 0‘05 na 18’30 din. Celotna dnevna zavarovana mezda je narasla za 204.773 na 1,964.670 din. Večja aktivnost naše rudarske proizvodnje v letu 1936. Rudarska proizvodnja v naši državi se je lani povečala za približno 25 odst., prodaja rudarskih Se o našem tuiskem prometu Politične vesti Hibe in pomanikliivosti naše tuiske Večkrat sem čital v krajših sestavkih pa tudi v noticah v našem časopisju, naj naši gostinski obrti znižajo svoje cene. Mislim, da cene pri nas niso previsoke, temveč celo časih prenizke. Vsak mora nekaj zaslužiti, to velja tudi pri tujskem prometu. Nam s tujci, ki ne potrošijo toliko, kolikor poškodujejo, ni prav nič pomagano. Množica, ki hodi k nam samo varčevat, ni pravi gost za nikogar. Ta načela naj bi se že v reklami na primeren način povedala. Množica ne pomeni nič, kvaliteta je vse. Boljše manj gostov, pa dobrih, kot pa veliko slabih. Prepričan sem, da je slogan — kot sem to že lansko leto omenil —: Jugoslavija najcenejša dežela! popolnoma zgrešen. Takega gesla se lahko poslužujejo države z visoko valuto, ne pa mi, kjer je hrana res poceni. Naj bi se tedaj ne posnemala brezmiselno gesla tujih držav, kjer je življenje drago. O nizki ceni govore v sloganu Švica, Italija, Madjarska, kar je prav, za nas pa taka gesla niso, ker vcepljajo v glave inozemcev misli, da je pri nas vse kar zastonj. Radi takih vab prihajajo k nam tudi često nezadostno opremljeni s svojimi zasebnimi blagajnami. Naša gostinska industrija je tako prikrojena, da more pri nas bivati največji gospod, pa tudi revež. Jaz za svojo osebo bi bil za to, da se cene dvignejo, ne pa da se tlačijo k tlom. Višje cene omogočajo boljše plače nameščencem in nastavitev več ljudi ter tako v neki meri pobijajo brezposelnost. Kaj pomaga našemu človeku, če se nastani pri njem družina, ki mu morda nudi za eno mesečno bivanje dve sto ali tri sto dinarjev za stanovanje, ko pa za ta znesek porablja tudi gospodarjevo perilo, proizvodov po vrednosti pa celo | kurjavo, morda. ;tudUopodinjsko za 30 %, ker so se tudi cene zbolj- šale. Tudi delavske mezde so se nekoliko popravile. Lani je začelo obratovati tudi nekaj novih rudnikov, med temi dva zJata rudnika (Neresnica in Trosnyk Mineš) ter rudniki mag-nezita, boksita, antimona in drugi. Izvoz rudarskih in topilniških proizvodov je bil lani zadovoljiv. Tako smo izvozili: ferosilicija za 4,4 milijona din, surovega svinca za 10,4, surovega bakra za 318,7 ter drugih rud za 177'3 milijona din. Skupno je znašal izvoz rudarskih proizvodov 510,8 milijona din. »Obremenitev železniških prog kr. Jugoslavije« v letu 1935. je naslov kartograma, ki ga je izdal in založil Oblastni odbor Udružcnja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani. posodo in slednjič še sol in druge malenkosti, ki se potrebujejo pri kuhi. Gospodar, ki ga taka gospoda, ki ni redka, obišče, ima zgubo, ki jo sicer trenutno ne opazi, ker mu takoj še ni potrebno kupovati perila in gostom posojenih predmetov, Neka gospa mi je pripovedovala, da je bila v lanskem prvem polletju v nekem kraju ob naši severni morski obali. V hotelu so stanovali izključno samo Slovenci dnevna oskrba je znašala din 50 — V kopališče pa je prihajalo še polno drugih ljudi, po večini tuj cev, ki so stanovali v zasebnih hišah tamošnjih prebivalcev. Ti so pripovedovali, da porabijo na dan le din 25*— za osebo z všteto pristojbino za vstop v kopališče. Sami so si kupovali mleko in druge stvari, pa so si tudi sami kuhali. Taki primeri niso redki. Po večini naš lasten človek več trosi kot pa tujec. Naj se ob tej priliki dotaknem še neke stvari. Dotični hotel je in- „ . 1 seriral, da velja vsa enodnevna Kartogram nazorno p ; ^ | oskrba din 50"—. Hvale vredno je, pa se ne nahajamo več v tako rožnatem položaju, kajti pred kratkim se je vrednost denarja nekaterih držav prav precej spremenila. Ne bomo mogli več z rokami pod pazduho čakati na bogate goste in zdi se mi, da bo za prihodnja leta treba skrbeti za dobro propagando, ki srno jo do sedaj pogrešali. Po poročilu »Slovenca« z dne 18. novembra 1. 1. je tujsko-pro-metna konferenca v Splitu ugotovila, »da tudi v času največje gospodarske stiske prinaša tujski promet narodnemu gospodarstvu okrog ene milijarde dinarjev na leto« (seveda brutto-dohodkov). To se mogoče veliko sliši, v resnici pa ni posebno veliko, če primerjamo donos tujskega prometa v Švici, kjer znaša po podatkih lista »Neue Zuricher Zeitung« (zaglavje Ilotel-Plan) okroglih 250 milijonov švicarskih frankov. V Švici sta dve stranki, ki gojita z vsemi možnimi sredstvi tujski promet. Ena od teh zagovarja primerne cene sedanjim časom, dočim je Duttweiler s svojim Ho-tel-Planom pristaš nizkih cen. Pod tem naslovom je včlanjenih veliko število hotelov, ki jim Duttvveiler jamči za vsak izpadek s tem, da plača za vsako neizrabljeno posteljo primeren znesek. Njegov slogan: »Alles inbegriffen!« je preplavil ne samo Švico, temveč tudi vse sosednje države, da celo iz Anglije mu prinaša goste. Ustanovil je Počitniško hranilnico, kjer se steka denar od nakupljenih znamk »Ruhe« in »Hohe«. Celo večje trgovine dajejo strankam popust v teh znamkah. Njegova organizacija je tako fin aparat, da bi bilo želeti, da bi kdo od gospodov, ki sede v turističnem svetu, o njem javnosti kaj več povedal. V inozemskih časopisih vidimo za naše kraje kolektivno reklamo pa tudi posamezne oglase. Kolektivni oglasi so brez vsake skupne slike, ki bi že brez čitanja v glavnem povedala, za kaj gre. Vsaka slika vabi, z njo pred očmi laže čitamo tekst. Lahko bi se tudi kombinirala tako, da bi na polo vičnem prostoru kazala gore, na drugi strani pa morje. Pravilo pri napravi take slike naj bi bilo to, da pokažemo z njo tujcu v prvi vrsti to, česar sam nima. Nam Slo vencem na primer ne ugajajo toliko gore kot pa morje, ki ga nimamo. Posamezni oglasi naj bi se ne priobčevali, ker kaj radi izginejo v obilici drugih večjih tujsko prometnih inseratov. Mislim, da je škoda zanje trošiti denar. Naše geslo, dokler ne bomo imeli tolikih sredstev, da bi lahko oglaševali v tujini v večji meri, mora biti le kolektiven oglas. Ker se naša reklama vrši v tem pravcu, smatram, da imajo naše tujsko prometne pisarne premalo zvez med seboj. Interesantno je tudi to, naše železniško omrežje z ozirom na obremenitev posameznih prog. Iz karte se jasno vidi, kako so slovenske proge najbolj obremenjene v državi. Poleg tega so na kartograinu štiri statistične tabele, iz katerih je razvidno, kako so slovenske železnice preobremenjene. Tako pride v ljubljanski direkciji na 1 železniškega uslužbenca 1076 potnikov, v subotiški 742, v zagrebški 640, v beograjski 471, v sarajevski pa celo samo 430^ potnikov. Zato pa so dohodki železnice v Sloveniji največji in pride na 1 nameščenca 41.920 din, v Beogradu pa le 29.200 din. Prav tako pa je Slovenija zapostavljena tudi pri gradnji novih železnic, kar se na kartogramu tudi jasno vidi. Vsak, kdor se zanima za javna vprašanja, naj si zato ta kartogram nabavi. Naroča se pri Oblastni upravi Udruženja v Ljubljani, Ma-sarykova c. 14/1. da se navede cena, da gost lahko računa s svojim denarjem. Ob plačilu računov pa je hotelir zahteval še posebej 10% za postrežbo, česar v inseratu ni omenil. To pa je napak! To ni ono, čemur pravimo: resnica v reklami. Taka reklama zavaja, ljudi bega, da reklamnim podatkom ne verjamejo. Treba bi bilo skrbeti za to, da sta si rekla' ma in resnica v takem razmerju kot je leva roka proti desni! Naloga turističnih svetov in tuj-skoprometnih organizacij je, da pazijo na to, da navajajo hoteli v svojih cenikih vedno pravilne cene. Naša tujskoprometna reklama o kateri bom še posebej v poseb nem članku govoril, ni prvovrstna Lahko rečem, da nam je do seda; privabila naša nizka valuta več gostov kakor pa reklama. Danes kako se ti oglasi oddajajo. Navadno pride iz inozemstva akviziter ali zastopnik več listov, ki pobere vsa ta naročila. Na hitro roko dobro zasluži, ne plača pri nas nobenega davka, dočim je način reklame akviziterski. Domači reklamni zavodi pa gledajo, kako nasičamo leto za letom tujce, domač človek pa je brez vsake vrednosti. In to kljub temu, da je pri vsakem našem reklamnem škan dalu imel vedno le tujec svoje prste poleg. Domača podjetja pa, ki goje reklamno solidnost in ki priporočajo resnico, se prezirajo, češ kaj bo ta, saj ga poznamo Nekaj pa je pri tem tudi nevoščljivosti radi zaslužka. Resnica je grenka za obe strani! Uspešno tujsko prometno reklamo bi si zamislil le na ta način, da napravimo za vse inserate — le Ker nemški listi stalno napadajo češkoslovaško republiko, češ da je Češkoslovaška dovolila Sovjetski Rusiji letalska oporišča na češkoslovaškem, je češkoslovaška vlada pozvala nemškega vojaškega atašeja v Pragi, da osebno pregleda vsa češkoslovaška letališča ter se prepriča, ali so nemški očitki resnični. Nemški vojaški ataše pa je ta poziv odklonil, češ da bi bil njegov pregled brezuspešen, ker bi se mu pač pokazalo samo to, kar bi bilo češkoslovaški vladi po godu. Pač edinstven izgovor! Istočasno pa je češkoslovaška vlada povabila tudi angleško, da pošlje svojega strokovnjaka na češkoslovaško, ki bi pregledal vsa češkoslovaška letališča, da se prepriča, kaj je resnice na nemških očitkih. Angleška vlada se je povabilu praške vlade odzvala. Pričakovati je zato, da bodo nemški očitki v kratkem objektivno ovr-ženi. Francoski parlament je z vsemi glasovi sprejel vladni predlog, da se prepove pošiljanje prostovoljcev v Španijo. Soglasni sklep francoskega parlamenta je dokaz, da je francoski narod v zunanjih zadevah vedno enoten. Nemški listi pa so mnenja, da morajo biti nezaupljivi proti Franciji, da bi bila ta v resnici za nevtralnost, baš zato, ker je bil predlog soglasno sprejet. Pač čudna logika! Kakor se poroča iz Rima, je glavni namen Goringovega potovanja v Rim, da doseže gospodarsko pomoč od Italije, da bi Nemčija mogla izvesti svojo štiriletko. Trgovina med Italijo in Nemčijo naj bi se povečala, Nemčiji pa dovolila v večji meri tudi eksploatacija Etiopije. Nadalje je skušal Goring doseči, da bi Italija dovolila Nemčiji, da si zgradi na enem dode-kaneških otokov svojo letalsko bazo. Tudi o španskih dogodkih sta razpravljala Goring in Mussolini ter se baje dogovorila, da pošljeta Nemčija in Italija v Španijo še 100.000 mož, če bi Rusija hotela v Španiji ustanoviti sovjetsko republiko. Za časa Goringovega bivanja v Rimu je nastal tudi načrt, da bi se ustanovil direktorij 5 velesil, ki bi vodil vso zunanjo politiko v Evropi ter preprečil mednarodne konflikte. V bistvu ni ta predlog nič drugega kakor ponovitev starega Mussolinijevega načrta o bloku štirih velesil, le s to razliko, da bi bila sedaj k temu bloku pritegnjena kot peta velesila Poljska. Iz Rima bo odpotoval Goring v Ankaro, da se dogovori s turško vlado o povečanju trgovinskih stikov med Nemčijo in Turčijo. Nadalje bo predlagal, da se ustanovi redna zračna zveza med Ankaro in Berlinom. Končno bo skušal doseči, da tudi Turčija pristane na zgraditev nemškega letalskega oporišča na enem dodekaneških otokov. Mussolini je izjavil dopisniku lista »Volk. Bcobachter«, da pomeni angleško-italijanski sporazum okrepitev osi Rim—Berlin. Zveza z Nemčijo je trdna. V Španiji nima Italija nobenih teritorialnih zahtev. če bi postala Katalonija sovjetska republika, bi bil status quo okrnjen. V Združene države Evrope Mussolini ne veruje. Londonski župan Herbert Morrison je objavil odprto pismo na nemški narod, v katerem ga poziva, da ostane zvest miru, čeprav ga’ tlači diktatura. Ni res, pravi londonski župan, da bi katera koli sila ogrožala Nemčijo. Celo Rusija je ponudila Nemčiji mirovni pakt, a ga je nemška vlada odbila. Ves svet ve, da se ni treba miroljubni Nemčiji nikogar bati. Nemška vlada pa prikriva nemškemu narodu to resnico in troši milijarde za oboroževanje. Nemškim otrokom jemlje surovo maslo s kruha, da lahko nahrani generale s kanoni. Nobenega razloga ni za nerazpo-Vpliv francoskega posojila loženje proti nemškemu narodu, 1 toda zaupanje do sedanje nemsKe vlade je nemogoče, za te gre v prvi vrsti! — skupen načrt, ki bi veljal za vso državo, ali pa vsaj za eno banovino. Delo naj se poveri domačemu strokovnjaku. K temu načrtu naj bi se pritegnili tudi vsi hoteli, ki so do sedaj sami vodili svojo inozemsko reklamo v obliki posameznih manjših oglasov. Vse naj se združi v enem samem kolektivnem oglasu, pri čemer bi bilo seve upoštevati želje in potrebe posameznih krajev v državi — ali pa v banovini, če bi se načrt tikal samo nje. Iz ene same roke, in sicer naše domače roke, naj gre vsa reklama. Pri načrtu bi seve moral sodelovati dober grafik, ki naj bi napravil po potrebi morda za vsak list posebej potrebne oglasne slike. Za posredovanje si v inozemstvu ne smemo vzeti anončnega podjetja, ki ne razpolaga s potrebnim ustvarjajočim reklamnim znanjem. Anončno podjetje ima namreč samo to nalogo, da posreduje med naročnikom in listom glede I oglasov in — da spravi diferenco med plačili v svoj žep; za bistvo leklame in uspeh naročnika pa se ne briga. Zato bi se za dosego dobre inozemske časopisne reklame morali poslužiti za vsako deželo posebej tamošnjega reklamnega strokovnjaka, ki se zna in more na podlagi danih podatkov vživeti v naše razmere. Prav nevidni del reklame, načrt in koncepcija, zahtevata temeljito znanje za vabljenje važnih momentov, pri čemer vsaka anončna agentura odpove, ker nima potrebnih snubil-nih izkušenj in znanja. Vsak narod ima svoje posebnosti, vsak se drugače smeji in vsak drugače doumeva. Sever ima težko kri, dočim smo mi zanj že pravi južnjaki. Neobhcdno potrebno je, da se v reklami varujejo te posebnosti in da se poslužimo v nji diferenciranega izražanja posameznih narodov. To pa zadene samo oni, ki je kri od dotičnega naroda, komur v reklami govorimo. Obvladati pa mora seve vso reklamno tehniko. Vse to bi zahtevalo mnogo dela, več stroškov, mnogo jeklene volje, toda prinašalo bi večje uspehe. Kjer je volja, je tudi pot! Slovenske gospodinje zahtevajo znižanje trošarine na sladkor Zveza gospodinj je poslala na finančno ministrstvo posebno spomenico, v kateri zahteva, da se sladkor poceni in v ta namen zniža trošarina na sladkor. Sladkor je za prehrano ljudstva največje važnosti, s pocenitvijo sladkorja pa bi se tudi povečal konsum mleka, jajc in sadja in s tem potrošnja kmetskih pridelkov. Zveza gospodinj protestira proti slajenju vina trošarine prostim sladkorjem. Zahteva pa, da se dovoljuje trošarine prost sladkor: 1. rodbinam ob času vkuhavanja za vsakega rodbinskega člana po 2 kg, 2. šolam, ki dele revnim šolarjem brezplačno hrano, 3. otroškim zavetiščem in 4. bolnišnicam in hiralnicam. na poljsko gospodarstvo Poljski finančni in gospodarski krogi upajo, da se bo s francoskim posojilom gospodarsko stanje Poljske znatno zboljšalo, ker se bo povečala kreditna delavnost Poljske banke. Kakor je izjavil podpredsednik vlade Kwiatkowski, bo znašal dotok gotovine zaradi tega posojila 200 milijonov zlotov (ali 1800 milijonov din). Zlata podloga Poljske banke se bo zato povečala na 300 milijonov zlotov. S tem ne Dočim Francova ofenziva proti Madridu ni mogla doseči nobenega uspeha je bila njegova ofenziva na jugu uspešna. Nacionalistične čete so osvojile mesto Estepono pri Malagi ter po hudih bojih zavzele še pristaniško mesto Marbello pred Fuengirolo. Med Irsko in Anglijo so se začela pogajanja, da bi dobila Irska položaj samostojne zvezne države, ki bi jo tvorila Irska in severni protestantski del Ulster. Obe državi bi bili popolnoma avtonomni in bi imela vsaka tudi svojo vlado. Po- -> # .. 1 i I UliCičt vociiv** tuvu ovvajv bo samo okrepljena poljska vaiu-1 j0gaj me(j 0j>ema državama bi bil ta temveč bo mogla Poljska banka približno takšen, kakor je bil med ’ __I a i _ i — nir~ jt.Mnlr/v rvrAf? va!nrv tudi povečati svojo podporo gospodarstvu. Novo francosko posojilo bo zato znatno pripomoglo k po-življenju poljskega gospodarstva. Avstrijo in Madjarsko pred vojno. Angleška vlada se trudi, da bi do sporazuma prišlo še pred kraljevim kronanjem, da bi bila na teh svečanostih zastopana tudi Irska. 'stev. 7. Sli au 3. Denarstvo Narodna banka bo povišala dividendo Na zadnji seji upravnega odbora Narodne banke je bilo sklenjeno, da bo občni zbor delničarjev Narodne banke dne 7. marca. Upravni odbor bo predlagal občnemu zboru povišanje dividende od 350 na 400 din za delnico. Razveseljivo je, da so bili posli Narodne banke tako uspešni, da more v tako znatni meri povišati dividendo. Mnenja pa smo, da je imela država za dosego večjega čistega dobička neprimerno več zaslug, ko pa delničarji Narodne banke. Zato bi bilo edino pravilno, Če bi se povečal čisti dobiček države, oziroma da bi tudi Narodna banka nekaj prispevala za sanacijo našega denarnega trga. Vsaj lombardiranje obveznic Privilegirane agrarne banke denarnim zavodom po 3% bi morala Narodna banka izvesti. Kdor uživa tako velike privilegije ko Narodna banka, naj tudi nekaj stori za te privilegije! Na beograjski borzi so pretekli teden tečaji vrednostnih papirjev napredovali, tako vojna škoda od 376 na 377'50, begi učke obveznice od 67'40 na 68, 7% Blair od 76*50 na 7675 din. Nazadovale pa so delnice PAB od 194*50 na 193 din. Ves promet je znašal 2*3 mili-.i°na dinarjev. Zelo burna pa je bila kupčija na deviznem trgu. Zlasti velja to za Berlin in Dunaj. Berlin je padel na najnižjo točko, ki je bila doslej zabeležena, na 11 ‘99, a se je potem popravil na 12'10. Tečaj marke je padel zaradi velikih ponudb, dočim ni bilo nikogar, ki bi interveniral v korist marke. Dunaj pa je padel na 8'01 din. Promet je znašal 20*6 milijona dinarjev. Največji promet je bil v funtih (za 8*2), markah za 7'2 in šilingih za 4*3 milijona din. Odkup klirinških nakaznic za nemške marke Izvozniki, ki imajo nakaznice ali aviza za nemške marke, se opozarjajo, da bo Narodna banka odkupovala nakaznice po 14 din, aviza pa po 14*50 din za 1 RM samo še zaključno do 31. januarja 1937. Po 31. I. 1937 ne bo več Narodna banka odkupovala niti nakaznic, niti aviz, in jih bodo mogli uvozniki, kakor doslej, prodajati samo na domačih borzah. Tudi lani je Poštna hranilnica lepo napredovala. Čekovni promet se je povečal od 65,8 na 71,8 milijarde din, hranilne vloge so dosegle vsoto 982 milijonov din (za 131 milijonov več ko predlani), čekovne vloge pa so se povečale za 278 na 1467 milijonov din. čisti dobiček Poštne hranilnice je narasel od 56,9 milijona din v 1. 1935 na 59,1 milijona din lani. čisti dobiček Poštne hranilnice stalno raste in je znašal še 1. 1931. saano 24 milijonov din, _ v redu bi bilo, če bi Poštna hranilnica z ozirom na svoj stalno rastoči dobiček tudi uradnistvu povečala njih plače, saj brez vestnega dela uradništva nikdar ne bi dosegla teh uspehov. Za člane nadzornega odbora »Jugoslovanskega Feniksa« so imenovani: ravnatelj Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani dr. Mirko Božič, član upravnega odbora Narodne’ banke Milan Milič, zagrebški odvetnik dr. Vlastimir Vim-poljšek, docent beograjske univerze dr. Djordje Mirkovič in profesor Božidar Zečevič iz Beograda. V nemško-jugoslovanskem turističnem prometu je tudi za mesec januar določen tečaj turistične marke na 14 din. Od devalvacije francoskega franka so se povečale zlate podloge Francije samo za dve milijardi ne-devalviranih frankov. Dotok zlata torej ni bil velik. Zlasti pa so se slabo odzvali povabilu francoske vlade francoski državljani, saj je od vsega tezavriranega zlata prišlo v Francosko banko samo 0,8 milijarde frankov. Seveda pa je treba upoštevati, da bi brez devalvacije trajal beg zlata iz Francije še nadalje. TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LIST A'* Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet din 6,393.582*68. Devizna kupčija je bila to pot znatno bolj živahna kot v predzadnjem borznem tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom din 4,294.000’—, kar znači porast v zadnjem tednu za nad dva milijona dinarjev. Pretežni del tega porasta pa gre na račun nemške marke, katere je bilo na petkovem borznem sestanku zaključeno za približno 1 in pol milijona dinarjev, t. j. eno četrtino celotedenskega deviz, prometa. V ostalih devizah je bil tokrat dosežen v primeri s predzadnjim borz. tednom tale skupni promet: pred- Devize: zadnji minuli teden (vse v tisočih dinarjev) Amsterdam 229 447 Berlin 778 2425 priv. klir. Bruselj — 5 Curih 37 152 Dunaj 1083 1054 inkl. pr. ki. London 1741 773 inkl. pr. ki. New York 153 604 Pariz 89 121 Din. deviza 153 671 avstr. pr. ki. Solun — 33 boni Praga 7 2 Stockholm 11 — Trst 12 17 Največje nazadovanje prometa pokazuje v zadnjem tednu deviza London, in sicer za skoro cel milijon dinarjev. Poleg Berlina so bili v prejšnjem tednu perfektuirani znatno večji zaključki v New Yorku in dinarski devizi, deloma tudi v Amsterdamu. Narodna banka je posredovala običajne dnevne zaključke v devizah Curih, Pariz ter London. V privatnem kliringu je notiral angleški funt 12. t. m. din 238'— za blago, odtlej pa na isti bazi za denar, dočim je v ponedeljek 11. t. m. njegova notica povsem izostala. Boni grške Nar. banke, madžarski pengi ter španske pesete v priv. kliringu sploh niso beležile, medtem ko so bili v devizi Berlin odn. Dunaj doseženi tile tečaji: nemška marka 11. januarja din 12'58—12-78 12. januarja din 12’50—12-70 13. januarja din 12*15—12*35 14. januarja din 1P90—12*10 15. januarja din 12*65—12*85 avstrijski šiling 11. januarja din 8*09—8-19 12. januarja dim 8*09—8-19 13. januarja din 8*07—8*17 14. januarja din 8*04—8*14 15. januarja din 8*04—8*14 Osobito pozornost je vzbudil močan padec nemške marke na četrtkovem borznem sestanku na-pram tečaju od 11. t. m., ker znaša — 0*68 poena in je bila vzrok temu nazadovanju prevelika ponudba te devize na naših borzah. Nasprotno pa se je 15. t. m. marka zopet okrepila za celih 0 75 poena. S primo Narodne banke Povpr. Pon. Devize din din Amsterdam Berlin Bruselj 1937 11. I. 2376*15 2390-75 Efektno tržišče Tendenca za državne papirje čvrsta. V minulem tednu je bila na ponedeljek in torek zaključena Vojna škoda, in sicer 11. t. m. na bazi din 377'—, 12. t. m. pa na bazi din 375'— za din 1000*— nominale. Skupni promet v tem državnem efektu je znašal nad 81 tisoč dinarjev. Notice drž. vrednostnih papirjev so bile: din 7% inv. pos. 8% Blair 7% Blair . 7% Seligman 4% agr. obv. 6% begi. obv. 2*5 voj. škoda 1937 11. I. 15. I. 11. 1. 15. I. din 84*50 85*- 86*- 87*- 87-- 11. I. 76*— 15. I. 11. I. 86*50 87-50 77* 15. I. 91'— 11. I. 50-15. I. 50-11. I 76*- 77- 90*- 91*50 92--51*-52*— 69*50 69*50 70 15. I. 11. I. 376'- 377*-15. I. 376*— 378*— 15. I. 2377*16 2391-75 11. I. 1743*03 1756*91 15. I. 1743*78 1757*66 11. I. 731*44 736*51 15. I. 731*94 737-01 Curih 11. I. 996*45 1003-52 15. I. 996*45 1003*52 London 11. I. 212*73 214*78 15. I. 212*80 214*86 New York 11. I. 4306*- 434232 15. I. 4308*51 4344-82 Pariz 11. I. 202*56 204*— 15. I. 202*64 204*08 Praga n. I. 151*93 153*04 15. I. 151*43 152-54 Trst 11. I. 227*70 230-78 * 15. I. 227*70 230*78 Od 11. do 15. t. m. je bila po gornji tečajni razpredelnici dosežena ta razlika (vse izraženo v poenih): Amsterdam +1*01, Berlin _|_ o*75, Bruselj + 0*50, London + 0*07, New York +2*51, Pariz + 0*08, Praga —0*50, Trst 0. — Edino Curih je beležil neizpre-menjeno. Od industrijskih vredn. papirjev je tudi tokrat beležila edinole Trboveljska premogokopna družba, in sicer 11. t. m. din 220*— v povpraševanju, 12. in 13. t. m. pa din 210*— v ponudbi. Žitno tržišče Tendenca še zelo stalna. Notice mlev. izdelkov so ostale brez izprememb, prav tako je neizpremenjeno notirala pšenica vseh provenienc, dalje oves, rž in ajda, dočim je koruza popustila za din 1*— pri 100 kg. Zaključeno je bilo 3 vagone pšenice in en vagon moke. Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene: Žito: din din Koruza: umetno sušena koruza, dobava prompt-na, plačljivo proti duplikatu .... 85*— 86*- uinetno sušena koruza, dobava januar in februar 1937, plačljivo proti duplikatu 87'— 88*-času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja.................... 73-— 74*- času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko naklad, postaja v jan. 1937 . . 76'— prekomerno suh čin-kvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, franko nakladi ipostaja 114*— Oves: zdrav, suh, rešetan, foo. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 107*— Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 125'— Pšenica: banatska, 79 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja................ bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja bosenska, 77 kg, 4% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, fco nakl. postaja . • prekmurska, 77 kg, 2 odst. primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . . Rž: 72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja 131* Mlcvski izdelki: 77-— 115*— 112*— 130*— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 225— 230’■ 103*- 105*- 83*— 86*- Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 166— 168*— 168— 170*-168*- 170*- 178*— 180*- 132'-din din 265*- 265*- 270*- 270'— Bordonali merkantilni 1}5'-Brzojavni drogovi . . 135*-Filerji do 5'/6* . . . 120*- Trami ostalih dimenzij 125*-škorete. konične, od 16 cm naprej . . . 260*-Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 300*- Škorete, podmerne, do 15 om................... 200*- Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . 220*- Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . 250*- Kratice, za 100 kg , 25-- Bukev: Deske-plohi, naravni. 245*— 250*— Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno stalna. Naša domnevanja, da je kazal nemški trg le slučajno dobro konjunkturo za naš les, se čimdalje bolj uresničuje. Padec in zelo nizki tečaj nemške marke na naših borzah je naenkrat omejil ter skoroda ustavil izvoz našega lesa v Nemčijo. A tudi sicer izgle-da, da je Nemčija v zadnjem času izpremenila svojo uvozno politiko do Jugoslavije, ker je bila statistika pokazala, da smo znatno več izvozili v Nemčijo, kot pa od nje kupili. In baš radi tega so Nemci omejili uvoz iz Jugoslavije. Nasprotno se še vedno izvaža naš mehki les v Anglijo, pri čemer pa ne pride Slovenija posebno v poštev. Z Italijo pa zaenkrat nimamo skoroda nobenih kupčij. Dvig cen na domačem trgu že popušča. Kalkulacije z ozirom na trajno izboljšanje lesne konjunkture so torej povsem brez podlage. V trdem lesu se pač išče hrasto-vina, medtem ko za bukovino, kjer bi pri nas prišle večje količine v poštev, ni prav za prav nobenega posebnega zanimanja. Cene gorivu so poskočile, ker dobrih, suhili in zdravih drv že občutno primanjkuje. Za oglje se le semintja bolj povprašuje, seveda na bazi dosedanjih srednjih cen. Les Smreka, jelka: din din Hlodi I., II., monte . 85*— 125*— neobrobljeni, monte 230*- Deske-plohi, naravni, oetrorobi, I., II. . . 320- Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 260*- Deske-p'ohi, parjeni. ostrorobi, L, II., . 475*- H.;,st: Hlodi I., II 190*- Ilordonali 740*- Deske-plohi, neobrob- ljeni boules . . . 820*— Deske-plohi. neobrob- ljeni, I., II. . . . 670*- Deske-plohi. ostrorobi (podnice) .... 770'— Frizi I., širine 5, 6 in 7 cm 680'— Frizi I., širine od 8 om naprej 800*— Oreh: Plohi, neparjeni, I., II. 840*— Plohi, parjeni, I., II. . 890*- Parket!: hrastovi, za m’ . . . 45*- bukovi, za m’ ... 30-- Železn. pragi 2-60 ni 14X24 hrastovi, za 1 komad . 32*- bukovi, za 1 komad . 22*- Drva: bukova, za 100 kg . 12*- hrastova, za 100 kg 11*— Oglje: bukovo, za 100 kg . 34*- »canella«, za 100 kg . 40*— Povpraševanja. I/IIa jesenovina, od 20 cm 135*- 145-- 130*- 145*- 280*- 330- 230'- 240*- 280’- 30- 250- 340- 290*- 525*- 220- 850*- 860*- 760*- a50*- 760*- &50*- 920-- 980*- 55*- 35*- 35*- 25'- 13'- 12*- 40*- 44*- 50 do 100 mm, 2—5 m. I/IIa hrastovo frize: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. Ia neparjeni in parjeni bukovi stebriči (ševroni) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoče. Zaključi se lahko blago, ki bi ee izdelovalo v prihodnjih mesecih. Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete. Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline. Ponudbe. Smrekove-jelkove deske 18/24/28 mm. Neobrobl jena, neparjena bukovina v monte kvaliteti. 200 vagonov celuloznega lesa. Prepoved poslovania veleblagovnic „ Ta-Ta je trgovinsko ministrstvo potrdilo •t Že več ko leto dni vodi vse jugoslovansko trgovstvo energičen boj proti veleblagovnicam, zlasti proti veleblagovnici »Ta-Ta«, ki je kot prva začela poslovati v naši državi. Ta boj je bil moralno in tudi formalno za trgovstvo uspešen, toda dejanski uspeh, da bi veleblagovnica »Ta-Ta« tudi prenehala poslovati, še ni bil dosežen. Kakor znano, je uprava mesta Beograda prepovedala že 10. junija 1936 poslovanje veleblagovnice »Ta-Ta«, ker so v Jugoslaviji veleblagovnice po uredbi o prepovedi veleblagovnic prepovedane. Proti tej uredbi se je pritožila »Ta-Ta« na trg. ministrstvo. Med tem pa se je tudi približeval termin, ko ugasne veljavnost prej omenjene uredbe in zato je vse z nestrpnostjo pričakovalo, če bo ta uredba podaljšana ali ne! Z velikim zadoščenjem je sprejel ves trgovski svet vest, da je vlada uredbo o prepovedi veleblagovnic podaljšala. Dne 14. januarja je trgovinsko ministrstvo potrdilo sklep uprave mesta Beograda, da se poslovanje veleblagovnice »Ta-Ta« prepove. Kaj bo sedaj? Uprava mesta Beograda mora sedaj sklep trgovinskega ministrstva izvršiti. Ce bi »Ta-Ta« poslovala še nadalje, jo mora denarno kaznovati. Po treh denarnih globah pa more lokal tudi zapreti. »Ta-Ta« pa se more proti sklepu pritožiti tudi na državni svet in zaprositi trgovinsko ministrstvo, da se izvršba sklepa o prepovedi odloži, dokler ne izreče svoje razsodbe državni svet. Trgovski svet pričakuje, da se bo veljavnost uredbe o prepovedi veleblagovnic v polni meri izkazala, saj la uredba ne bi bila niti izdana, če se ne bi v Jugoslaviji ustanovila veleblagovnica »Ta-Ta«. Zunanja trgovina Na Češkoslovaškem se je milo na debelo podražilo za 60 stotink, od 4.60 na 5.20 Kč za prvovrstno pralno milo. V podrobni prodaji se bo milo podražilo od 5 na 6 Kč. Švicarski uvoz je v 1. 1936 nazadoval od 1283 na 1266, izvoz pa je narastel od 794 na 881 milijonov šv. frankov. Anglija je v 1. 1936. uvozila blaga za 849 ( + 12*4%), izvozila pa za 442 (+3'5°/o) milijonov funtov. Večji uvoz je posledica podražitve surovin. Aktivni saldo madjarske trgovine je v 1. 1936 narastel na 75,5, proti 49,2 milijonom pengov v 1. 1935. Izvoz se je dvignil od 451,5 na 509, uvoz pa od 402 na 433 milijonov pengov. Kruppovi zavodi bodo letos po 14 letih prvič zapet izplačali dividendo, in sicer v višini 4°/o. Poleg tega so zavodi iz čistega dobička odpisali 36,7 milijona mark. Glavni producenti bakra so sklenili, da se za to leto prekličejo vse omejitve v prodaji bakra, ker so zaloge skoraj izčrpane. Nove knjige Povečan/e dohodkov Monumenta artis Slovenicae, največje slovensko delo zadnjih let, so začela zopet redno izhajati. Treba izreči Akademski založbi, da je premagala vse težave ter omogočila zopet redno izhajanje tega epohalnega dela, v resnici vse priznanje. Zato pa je tudi tem večja dolžnost vseh Slovencev, ki so količkaj dobro situirani, da so naročniki na to znamenito delo prof. dr. Steleta ter da redno plačujejo naročnino. Znova ponavljamo: Slovenska hiša, ki hoče nekaj veljati, ne sme biti brez znamenitega dela »Monumenta artis Slove-nieac«. Kakor je včasih vsaka boljša slovenska hiša imela II. izdajo Valvazorja, tako mora danes imeti vsaka boljša slovenska hiša Steletovo »Monumenta artis Slovenicae«. Drugi zvezek, čegar I. snopič je sedaj izšel, obravnava slikarstvo XVII. stoletja, ko se je izvršila velika preorientacija v našem domačem slikarstvu. Skoraj do konca stoletja je pod vplivom reformacije dajal pobude v slikarstvu nemški sever, proti koncu stoletja pa začne prevladovati v našem slikarstvu italijanski vpliv. V to slednjo dobo sega tudi ustanovitev Accademiae operosorum v Ljubljani leta 1693. O tej dobi prinaša I. snopič II. zvezka slike in pa pregledno razpravo dr. Steleta. Kot prva slika je objavljena perspektivično znamenita srednja slika stropa v stari celjski grofiji iz leta 1600., nakar slede slika Plajnerja ter slike raznih cerkva v Sloveniji. Steletov uvod k slikam pa podaja v širokih in preglednih potezah opis tedanje dobe, ki je bila za upodabljajočo umetnost v Sloveniji tako plodovita. Toplo priporočamo vsem, da se naroče na to naše največje delo o naši upodabljajoči umetnosti ter ponavljamo, da ne more veljati kot boljša slovenska hiša nobena, ki je brez tega dela. Monumenta artis slovenicae se naročajo pri Akademski založbi v Ljubljani, Šelenburgova 6/1. Dobave - licitacije SUZOR v Zagrebu razpisuje II. javno ofertno licitacijo za oddajo mizarskih in ključavničarskih del pri gradnji poslopja okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Dubrovniku. Licitacija bo dne 28. januarja ob enajstih dopoldne v prostorih OUZD v Dubrovniku. Pogoji se dobe po din 25 pri SUZORu v Zagrebu ali pri OUZD v Dubrovniku. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 19. januarja ponudbe za dobavo šamotne opeke in samotnega mal-terja; do 23. januarja za dobavo 240 parov cokelj z lesenimi podplati, vodokaznih cevk in okenskih lip; do 25. januarja za dobavo papirnatih trakov za brzinomere. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 28. januarja ponudbe za dobavo 180 kg saxola, plinskih cevi, klingerita v ploščah, razne barve, laka i. dr., žebljev za krovno lepenko, raznih okovov in steklenega papirja ter raznih strokovnih knjig. Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do dne 28. januarja ponudbe za dobavo 300 kg žebljev za tračnice. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 4. februarja ponudbe za dobavo raznih žičnikov; do 9. februarja za dobavo 500 kg belih krp za stroje; do II. februarja za dobavo raznih spojnic, ključavnic, pečnic iz črne pločevine, kre-menja za bencinske svetilke, svinčene žice, oljnatega platna ter 10 kladiv iz litega jekla. Komanda podmorniške flotilje v Tivtu sprejema do 25. januarja ponudbe za dobavo kompletne stružnice. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 2. februarja ponudbe za dobavo ročnih sesalnih strojev, bencinskih svetilk, se-salk itd. Novembra meseca so se državni dohodki v primeri z dohodki v novembru 1935 povečali za 32,2 milijona din. Zanimivo je, da so dale trošarine manjši dohodek, kar ije pač dovolj jasen dokaz, da so previsoke. Naslednja tabela kaže gibanje dohodkov v novem- bru 1935 in 1936 1936 1935 neposredni davki: v milijonih din splošni 189,7 190,9 posebni 64,7 53,2 izredni 17,6 . 15,0 posredni davki: trošarina 65,7 70,4 takse 86,2 80,4 carine 73,2 67,2 monopoli 178,3 169,9 državna podjetja slad. tvor. Čukarica 3,7 11,7 železnice 195,9 190,7 pošte 34,0 29,8 rudniki 26,3 21,9 gozdovi 8,9 7,5 skupno 967,4 935,2 Les in lesni izdelki: 54 — London: les; 55 — Haarlem: hrastovi in bukovi železniški pragi; 56 — Dunaj: les za izvoz v Anglijo; 57 — Hameln d. d. Weser: borov les. Išče se za les zanesljiv agent, ki je dobro vpeljan v Bosni. 58 — Budapešta: mehak žagan les. Deželni pridelki: 59 — London: otrdbi, stročnice, oljnate pogače, semena, živalska krma; 60 — Haifa: koruzna moka in sirup iz koruze; 61 — Ludwigsliafen na Renu: koriander; 62 — Pariz: konzerve paradižnika; 63 — Kodanj: koruza; 64 — Uher. Brod, Češkoslovaška: seme čebule. Proizvodi sadjarstva: 65 — Pariz: sadne konzerve; 66 — Dunaj: malinov sok, sok višenj; Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 67 — Sezemice u Pardubic, Češkoslovaška: čreva, zlasti za hrenovke; 68 — Dunaj: ustrojena svinjska koža za izvoz v Združene države Severne Amerike; 69 — Budapešta: ponuja se zastopnik za volno (dolgo in surovo) ter za molzne krave; 70 — Marseille: kože divjačine, zlasti kun; 71 — Pariz: mesne in ribje konzerve; 72 — Dunaj: ribje konzerve; 73 — Dunaj: zajčje kože. Proizvodi rudarstva: 74 — Budapešta: magnezit. Industrijski proizvodi: 75 — Tel-Aviv: tnljci za klobuke; 76 — Amsterdam: usnjene rokavice; 77 — New York City: bombažno blago za moške obleke; 78 — Amsterdam: tekstilno blago; 79 — Strasbourg — podplati in gornji deli za čevlje; 80 — Tel-Aviv: škrob v prašku, farmacevtske tinkture, glicerin, m etilni alkohol in želatina; 81 — Los Angelos: moški volneni šali v velikosti 30X132 cm; 82 — Pariz: delavski škornji. Razno: 83 — Casablanca: ponuja se zastopnik za fižol, grah, sočivje, sadje, gnjat, konzerve, mast in olja za industrijske svrhe, lesene Niso pa se državni dohodki povečali šele v novembru, temveč so ti naraščali že vse letošnje proračunsko leto. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so narasli za 347,8 milijona din, kakor je podrobno razvidno iz naslednje tabele. 1936/37 1935/36 v milijonih din neposredni davki: splošni 1.057,7 973,7 posebni 442,0 376,3 izredni 90,6 89,2 posredni davki: trošarina 563,9 542,4 takse 686,1 652,3 carine 1.312,3 1.330,2 monopoli 518,4 489,6 državna podjetja: železnice 1.322,5 1.358,1 pošte 296,1 280,4 rudniki 162,0 134,2 gozdovi 49,3 62,7 zaboje in oglje, koščice mandeljnov, laneno in oljčno olje, krompirjevo moko ter glikozo; 84 — Osaka: razna živila, tiskarske barve, litografični kamen, prah bronce, aluminij, kovinski odpadki. Opombe: Št. 1. — Fredrikstad: išče se zastopnik za prodajo ribjih in drugih konzerv. Št. 2. — Hamburg: neka tvrdka išče zastopnika za prodajo semen sladkorne repe. Št. 3. — Tokio: Japonska tvrdka potrebuje zastopnika v Jugoslaviji za plasiranje pisarniškega materiala, svinčnikov in vodenih barv. Št. 4. — Amsterdam: Iščejo se interesenti za uvoz strojev za izdelovanje čevljev ter strojev za usnjarsko industrijo. Št. 5. — Pestzenterzsebet: neka tvrdka išče zvezo z našimi uvozniki tehničnih jermenov.' Št. 6. — Hamburg: išče se pripraven zastopnik za prodajo težkih kemikalij. Št. 7. — Osaka: neka tvrdka se zanima za jugoslovanske uvoznike avtomobilov, motociklov ter pripadajočega materiala, barv, galanterijskega blaga, celofana, pisarniškega materiala, bombažnega, svilenega ter volnenega blaga, športnih predmetov, kavčukastega blaga, parfumerije, porcelana ter železnine. # Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Doma in po svetu Predsednik vlade dr. Stojadino- vič se je vrnil iz St. Moritza v soboto v Jugoslavijo. Na ljubljanskem kolodvoru sta ga med drugimi pričakovala ban dr. Natlačen in komandant divizije gen. Tonič. Ban dr. Natlačen je spremljal ministrskega predsednika do Krškega. V Brežicah je ministrski predsednik dr. Stojadinovič izstopil ter se odipeljal v spremstvu bana Savske banovine dr. Ružiča v lovski gradič pri Bizeljskem, ki je bil nekdaj last grofa Attemsa, a je sedaj last Mačkovega prijatelja, zagrebškega industrialca Deutsch-Maceljskega. Tu se je sestal dr. Stojadinovič z dr. Mačkom, ki se je pripeljal na grad v spremstvu dr. Pemarja in posl. Kemfelja. Razgovor med predsednikom vlade in predsednikom dr. Mačkom je trajal vštevši skupno kosilo štiri ure. Večinoma sta se razgovarjala sama. O vsebini razgovorov ni bil izdan noben komunike. Iz politične pisarne dr. Mačka je bilo izdano samo naslednje sporočilo: »Danes se je sestal predsednik dr. Maček v bližini Brežic s predsednikom dr. Stio-jadinovičem. Imela sta dolg razgovor. O poteku razgovora ni doslej nič znanega.« Velik manifestacijski shod JRZ je bil v nedeljo v unionski dvorani v Ljubljani. Shod je bil odlično obiskan. Na shodu so govorili minister dr. Krek, senator Fran Smodej in ljubljanski župan dr. Adle-šič, ki je nekaj časa tudi shodu predsedoval, dokler ni prišel na shod notranji minister dr. Korošec. Kot predsednik banovinskega odbora JRZ je prevzel nato dr. Korošec, od vseh zelo toplo pozdravljen, predsedstvo. Za govor dr. Korošca je vladalo posebno zanimanje, zlasti še zaradi brežiškega sestanka. Dr. Korošec je dejal, da je njegova skupina vedno delala na to, da pride do sporazuma s Hrvati. Toda sporazum je nežno dete, ki ga je treba tudi nežno prijeti. Zato je tudi dobro, da se o sporazumu ne govori preveč. Zaenkrat naj zadostuje, da so po brežiškem sestanku vsi prišli zadovoljni v Zagreb. Apeliral je nato na vse, da potrpe in da jim zaupajo, da bodo rešili tudi še vsa ona vprašanja, ki leže na njih ramenih. Ni nikogar, ki bi mogel prevzeti njih mesto in sedanja vlada bo zato ostala še dolgo. Minister Dragiša Cvetkovič je na shodu v Novem Sadu izjavil, da je vlada že načelno sklenila, da bodo volitve v mestne občine spomladi. Notranje ministrstvo je potrdilo pravila »Srbskega kulturnega kluba«, ki so ga ustanovili srbski intelektualci s profesorjem Slobodanom Jovanovičem na čelu. Ustanovitelji izjavljajo, da je namen kluba gojiti in pospeševati srbski kulturni in gospodarski program, toda v duhu jugoslovanske misli. Izšla je nova uredba o medicinskih fakultetah. Po novi uredbi dobi beograjska medicinska fakulteta še oddelek za farmacijo, ki je bil doslej le na zagrebški univerzi. O izpopolnitvi ljubljanske medicinske fakultete uredba ne govori. V Salzburgu je umrl grof At-tems-Heiligenkreuz, ki je bil imenovan 1. 1917 za deželnega predsednika Kranjske ter bil zadnji kranjski deželni predsednik. Banska uprava v Zagrebu je dovolila ustanovitev delniške družbe Teksad, ki se bo bavila predvsem s proizvodnjo in prodajo tekstilnega blaga. Gospodarski svet Male antante se sestane dne 15. februarja v Beogradu. Narodna skupščina bo sklicana k rednemu zasedanju šele dne 25. januarja. Višji šolski nadzornik Fran Gabršek je umrl v Ljubljani v starosti 81 let. Za napredek slovenskega šolstva ter učiteljskih stanovskih in strokovnih organizacij si je pridobil trajnih zaslug. Bodi mu ohranjen svetal spomin! V Litiji bodo zopet začeli kopati svinčeno rudo, če se bodo ugodno končala pogajanja med sedanjim lastnikom rudnika g. Avgustom Praprotnikom in nekimi tujimi kapitalisti. Kakor se poroča, potekajo pogajanja ugodno. Zdravstveno stanje sv. očeta se je že tako zboljšalo, da je mogel papež vstati in sprejeti več obiskov. Kralj Boris je podpisal zakon o občinskih volitvah, ki bodo v (kratkem razpisane. Po novem zakonu dobe volilno pravico tudi žene. Za novega načelnika bolgarskega generalnega štaba je bil imenovan gen. Pejev, dosedaj pomočnik načelnika gen. štaba. Rusko letalstvo nadkriljuje nemško, kakor poroča v »Daily Tele-graphu« neki angleški letalski oficir, ki je bil kot prostovoljec en mesec na španski fronti. Ruska letala so tako hitra, kakor nobeno drugo bojno letalo. Streljati morejo skozi propeler in s posebnim mehanizmom z obeh kril. če se pojavijo ruska letala, nemška vedno zbeže, ker v boju ruskim vedno podležejo. Ruska letala namreč streljajo nemška od spodaj navzgor, nemška pa potem ne morejo streljati, ker morejo streljati le v določenem kotu. Ruski, letalci pa znajo reči, o katerih se preje angleškemu oficirju ni niti sanjalo. Po zaupnih podatkih angleškega vojnega ministrstva so ti podatki popolnoma točni in se je izkazalo, da nemška letala in nemški tanki zaostajajo. Zelo dobri pa so nemški protiletalski topovi. Nemške prostovoljce v Španijo prevažajo parniki znane organizacije »Kraft durch Freude«. Sedaj se je izkazalo, da so vsi ti parniki delani za vojaške namene, za transporte čet. Po podatkih »United Press« je zahtevala španska državljanska vojna dosedaj 250.000 človeških žrtev ter je uničila polovico španskega narodnega premoženja. V borbah na obeh straneh sodelujejo pripadniki 12 narodov. V Bratislavi je bil aretiran upokojeni direktor tamosnje nemške trgovske akademije Seewarth, ki je bil član neke mednar. tihotapske družbe z valutami, devizami, zlatom in dragimi kovinami. V nekaj letih so iztihotapili vrednosti za 70 milijonov Kč. Mednarodni borzni indeks Na svetovnih borzah je zunanjepolitična situacija na gibanje tečajev kar vidno vplivala. V začetku tedna so imeli tečaji slabotno tendenco, proti koncu tedna pa je bilo povpraševanje po papirjih živahnejše in tečaji so se na nekaterih borzah utrdili. Gibanje tečajev kaže naslednja tabela (koncem leta 1927. = 100%): 12. XII. 2. I. 9. L 1935 1936 1936 London 80'4 81'4 81‘3 Pariz 56‘4 56'6 596 Berlin 427 447 44’2 Praga 98‘9 103'2 1011 Dunaj 59'2 60'4 597 Amsterdam 60*3 65'8 66'2 Bruselj 492 51'8 506 Stockholm 26'8 277 27‘6 Curih 59‘0 63'0 65'3 Milan 1181 122'3 120'8 New York 1170 1159 118'2 Mednarodni borzni indeks se je le neznatno dvignil, od 721 na 72'2 odstotka. »Službeni list« kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 16. januarja objavlja: Ukaz kralj, namestnikov o amnestiji in pomilostitvi — Uredbo o opravljanju drž. strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike — Izpremembo pravilnika za opravljanje podpre-gledniškega, pregledniškega in strokovnega uradniškega izpita pri finančni kontroli — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Radio tjuhljana ^■■BnnnmK Torek, 19. januarja. 11.00: šolska ura: Sol — neizogibna potreba človeškega telesa (prof. Rafael Bačer) — 12.00: Reproducirani koncert baletne godbe — 12.45: Vreme poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Pester spored (radijski orkester) — 18.40: Vzgoja volje in značaja (dr. Stanko Gogala) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Svetozar Markovič in misel našega edinstva — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Skladbe Vitezslava Novaka. Sodelujeta: Lida Vedralo-va (sopran) in prof. Marjan Lipovšek (klavir) — 21.30: Podoknice — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Sreda, 20. januarja. 12.00: Virtuozi (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Marijan Tratar: Knežica Dragusana, mladinska igra, vodi Ivan Pengov, izvajajo člani rad. igr. družine — 18.40: Zakonsko pravo v predhodnem načrtu državljanskega zakona za kraljevino Jugoslavijo (vseuč. prof. dr. Kušej) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Postanek jugoslovanske vasi — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. Povpraševanje po našem blagu m o m m v tun Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.