Posamezna štev. 60 vin. ftev. R Poštnina - * »IT - parafirana. HUMI«!, vierefc, aržfi. 'mm » Leienm • SLOVENEC« p« pottt m vso itml Jaga- ■tsvtjo to v labilni: M oote letoaapraj „ & 1*-- mm--* CJU 2■ •*" S™ M MBI M 0 . m „ w— M « ssosec w . . „ M'— ■a Ibommpito ooWloh» eas Sobotna izdaja: s= Sami«leto.....K 20- .... 25-- ""»■'' Isssmtti SBBBBB GMsMpos potttvnta <&•*» 4rak» is 3 mm visoka *A «£» »lllu mMm|M M mCBi m« t« «> Izba)* vs*1? AI i«lel}ek ta dan po A 5. «1 »firtrsj. MT OrodniStvo Jo v Kopitar]««! aliol Stov. S/R. Rokopisi m bo Traoajo; neiranklrana pisma sa m sprejemajo. Grofa. tolof. Str. SO, sprava. Str. 328. Političen Ust za Sprava Je ▼ KopHarjovi ul. S. — Rafaa poitet km. ljubljanska it. 650 za naročnino la it 349 es oataM avstr, hi češko 24.797, <>gr. 28.511, bosn.-horo. 7588, Ti* A. Z.: J sko no«pi Kot mano, se bosta v kratkem naga krona in bančni dinar zamenjala za novo bančno dinarsko-kronsko nov-Banico. Za to novo novčanico se bodo porabile že dotiskane novčanice, glaseče se na državni dinar, in sicer na ta način, da se k znesku v dinarski vrednosti pritiska znesek v kronah in sicer v razmerju I : L Novčanica 100 dinarjev u. pr. bo hkrati vredna i00 K. |V obrazi oženj xi. k valutni reformi trdi vlada, da se bosta, z dinarsko kronsko novčanico odkupili od naroda, današnja kronska novčanica avstro-ogrske banke in današnja dinarska novčanica in sicer obe al pari. Namen tega članka je, postaviti nov vladni načrt valutne reforme v pravo luč in dokazati, da se zamenjava kron v novo bančno dinarsko-kronsko novčanico ne izvrši al pari, ampak v razmerju f. : 4, in da vsled tega izgube lastniki kron v gotovini, vlogah itd. tri četrtima kronske denarne vrednosti, če jo pa to res, potem jc naJog.-r vseh poklicanih faktorjev r. vso silo protestirati proti nvedbi nove draarsko-kronske novčanice. Da bomo ves, od ministrskega sveta sprejeti načrt valutne reforme boljše razumeli in uvideli, kako nas vlada s svojim novim načrtom zapostavlja, si 1 o nun o ogledati načrte valutne reforme, ki so bili v zadnjem Pn.su aktuelni. Načrti valutne reforme. Po L načrtu fin. min. dr. Veljku-Viča bi se sedanja kronska novčanica in sedanji bančni dinar zamenjala za novo bančno novčanico tako, da bi nove novčanice imele označeno na eui strani kronsko, na drugi strani pa dinarsko vrednost in sicer v razmerju i ; 4; na bankovcu za 100 dinarjev bi [bilo na drugi strani natisnjenih 400 K. (Bankovec za 100 din. bi bil torej hkrati vreden 400 kron. Znano je, da so se lastniki kron temu načrtu vrtrajrtn upirali. II. načrt valutne reforme jc izšcJ, $ot pravi belgrajska »Pravda« z dne 13. t. m. iz ljubljanskih krogov. Ta načrt zahteva vpeljavo enotne, bančne novčanice glasečo se na dinar ter, da se zamenja naša krona al pari za nov bančni dinar; za dosedanji bančni dinar pa so izplačajo 4 novi. bančni di- narji. Ta načrt je v ministrskem nvetu propadel. III. načrt. Po tem načrtu bi. se sedanje kronske novčanice avstro-ogrske banke zamenjale za nove jugoslovanske krone narodne banko SHS in sicer al pari. Sedanji bančni dinar bi ostal v prometu. Novi kroniki bankovec bi bil na obeh straneh označen kot krona; tudi. zanj bi jamčila banka .in država. Ker je državni dinar že v tisku, bi. se edinice pretiskale v kronah. Za začasno razmerje med novo krono in starim bančnim dinarjem se do odločitve v parlamentu obdrži dosedanji uradni kurz 4 : 1. O tem načrtu so listi pisali, da ga je ministrski svet 12. t., m. sprejel. Iz uradnega poročila smo pa izvedeli, da je tudi ta načrt valutne reforme propadel. Po tem načrtu bi res dobili toliko novih kron kot bi oddali starih; vrednost nove krone pa bi bilo. višja od stare krone avstro-ogrske banke, ker bi zanjo jamčila država in naša banka. Najnovejši IV, načrt, kateri jo b?.l v ministrskem svetu 15, t. m, sprejet, se ne razlikuje v bistvu od I. načrta fin. ministra dr. Veljkoviča. Razlika Je le formelna in sicer v tem, da ho na obeh straneh bankovca označena dinarska in kronska vrednost« Pred kratkim so listi poročali, da kroži v naši državi bankovcev za 674 milijonov dinarjev in 5.500 milijonov kron. Po L in 4. načrtu bi krožilo novih dinarsko-kronskih novčanic za 2049 miljonov dinarjev (8.196 milijonov K). Po 2. načrtu bi krožilo S.196 milijonov uovih dinarskih novčanic, po 3. načrtu 5.550 milijonov novih bančnih kron in 674 milijonov starih, dinarjev. Po teh številkah lahko presodimo notranjo vrednost bankovcev po enem ali drugem načrtu. Kritje v zlatu in drugih vrednostnicnh je namreč pri vseh načrtih v bistvu isto. Ker je obveljal načrt fin. ministra ti. načrt) le s to spremembo, da bo na obeh straneh bankovcev označena di-| narska in kronska vrednost, so nam je i baviti le s tem načrtom. Jnvnosl misli, ! da jc ta načrt dober, ter se skoro no j zaveda, da po tem načrtu pravzaprav | že oddamo tri četrtine naše denarno j vrednosti. Oglejmo si dobro in slabo i stran tega novega načrta I Od vlade sprejet načrt lin, min, dr. Veljkoviča. Dobro je gotovo to, da bomo imeli v celi državi enotne novčanice s ban- kovci se bodo glasili na dinarje in krone v razmerju 1 : 4. Nastane pa vprašanje, bo Li ostal dinar aLi. krona? Če ostane krona, potem se bodo svoj čas vpeljalo le kronske novčanice, dinar bo .izginil iz prometa, le potem jo zamenjava krone za novo novčanico al pari; če pa ostane dinar, potem se bodo vpeljale le dinarske novčanice in mi izgubimo tri četrtine denarno vrednosti.. Znano je, da je vlada našo krono sistematično ubijala; krono svoji »nepristranski« skrbi za vse državljane si je pa postavila s tem, da je popolnoma samovoljno vpeljala razmerje 1 : 4. Vlada bi bila lahko kroni pomagala na noge s pametno finančno politiko, zlasti s tem, da bi jo bila pravočasno zamenjala za novo kronsko novčanico in ji dala jamstvo; storila pa tega ni. Dobro je namreč vedela, da ima krona dobro gospodarsko ozadje in da bi si krona kmalu opomogla. Storila pa vsega tega ni; po novem načrtu jo je vkovala za večno v razmerje 1 : 4; nc bo se mogla več svobodno razvijati. Le dva načrta sta za nas sprejemljiva; ;!li ta, da ostane krona in se popolnoma nostrificira z vpeljavo nove kronske novčanice, alj. pa ta, da se vpelje nova enotna dinarski valuta in se našo krono zamenja al pari, Dvolični fennkcrei so dvorezen meč, čejjar ostrina jo naperjena proti krosd; zato jih odločno odklanjamo. Vlada hoče krono uničiti, zato tudi nobenega označenih načrtov noče sprejeti. Dinarski bankovci se tiskajo po l, 10, 100 in 1000 dinarjev; zraven bo le pri-tiskana vrednost v kronali: 40, 400 in 4000 kron. Vse to kaže, da bo fin. min, z vso silo deloval na to, da bo naša bodoča valuta dinarska in ne kronska. Naši dvolični bankovci so neka posebnost: isti bankovec more predstavljati le eno vrednost aLi dinarsko ali kronsko; to tudi fin. minister dobro ve; sicer hoče še iz lahko umljivih razlogov, da bi za sedaj trgovec, kmet, obrtnik in delavec v naših krajih smatral tudi krono Še za edinieo; zato je dal natisniti na bankovce tudi kronsko vrednost; pa ne bo dosti pomagalo. Ljudski sloji bodo že iz načina tiska uovih novčanic povzeli, da je nova enota dinarska in ne več kronska. In ker se bo vsakdo zavedal, da bankovec predstavlja pravzaprav le dinarsko vrednost in da n. pr. bankovec za 20 d. — 80 kron ni vreden 80 K, ampak le 20 dinarjev, bodo cene rastle. Kmet, delavec, obrtnik in trgovec, vsi se bodo zavedali, da bodo prej ali. slej prišli v promet bankovci z le dinarsko vrednostjo in da bodo za kronsko vrednost novo vpeljanih dvoličnih bankovcev prejeli svoj čas le eno četrtino dinarske vrednosti; zato si bodo skuša U pomagati z dviganjem cen; to dviganje cen bo imelo svoje vzroke v zmanjšani valuti, zato je nobena vladna naredba ne bo mogla ukiniti. Tudi dejstvo, da stane v Srbiji to dinar, kar pri nas krono bo vplivalo pri enotni valuti na zvišanje cen. Ali bo mogla vlada kaznovati trgovca pri nas, ki prodaja po isti. ceni, kot, oni v Belgradu? Menda ne. Na svetovni borzi ne bo notiraja krona, ampak dinar. Vse to kaže, da s« sedanji dvolični bankovci Jc prehod k definitivni dinarski valuti, in radi tega nameravana izmenjava kron v nove novčanice za naše krone ni al pari: al pari je le za sedanji bančni dinar' Temu finančni minister ne bo mogel ugovarjati; rekel pa bo: »Veseli bodite, dobite vsaj dobro valuto.« To je deloma res. Sedaj kroži v naši državi, kot že omenjeno, 674 milijonov dinarjev in 5.500 milijonov kron. Ker bo v bodoče krožilo le 2049 milijonov dinarjev (8.196 milijonov kron), bo seveda denarna vrednost denarja rastla; že iu pa vidimo Jasno dinarsko enoto. Kajti če vpoštevamo kronsko označbo, potem bo krožilo bankovcev za 8.1.96 milijonov, torej več kot dosedaj. Že sedaj sc čuti pomanjkanje denarnih sredstev. Število bankovcev se bo na mah za skoro tri četrtine zmanjšalo in ni izključeno, da bo to na naše gospodarstvo uplavilo katastrofalno. Dvomim, da se bo pri nas z novimi dvoličnimi bankovci to kupilo za označeno kronsko vrednost kar se sedaj kupi za na šo krono; zato tudi dvomim, cla bomo shajali v celi državi, z 2.049 milijoni bankovcev. Posledica bo, da bo država morala izdajati večje vsoto bankov cev: vrednost denarja bo zopet padala tako, da novi dinar mogoče no bo dosti več vreden, kot naša sedanja krona, gotovo pa nc, kot bi bila nova bančna jugoslovanska krona. Kaj pa s hranilnimi vlogami? Kaj bo s terjatvami? Kaj je z drugimi vrednostnicami? Vlada je odredila, da se mora v krajih, kjer se je dosoda.i računilo s krono, to tudi v bodoče vršiti. Za enkrat ostanejo zneski še v kronah; pa ne varajriio se; z vpeljavo nove novčanice so tudi vložniki žr* izgubili tri četrtine. Prej ali slej se bodo vloge tudi prepisale v dinarsko vrednost; sedanja kronska vrednost je le nekaj fiktivnega. Dosedaj so imeli cnie po povračilu, besnost, objemajoča z roparskim stiskanjem ravno tiste nesrečnike, ki ieže poleg, kakor tudi tiste. W so ga napravili takega. Kar sc je še drugega rodilo v njegovem src«, ni trpelo ostalo, — samo cviljenje, s katerim so r divjem diru begale njegove misli, iskajnč tiste noči, ki mu jo je prinesla to To mučenje samega sebe je (rajat* dolgo in razpad duše jc ras tel. In glej, nekega dne j« zapazil, da dm» zdrava noga postaja, okorna, da se v gleit. nju naoenk, Ko ie orimarij ooKavtkl m- Stran 2. SUTOTENBC. 30. "terHaifs 1920. Elev. 15. vložniki Sc upanje, da se bo vrednost krone zboljšala in da bo tudi taktična vrednost njihovih vlog rastla od dne ilo dne. Sedaj so varani; najrevnejši vs-ah slojev morajo prispevati k valutni reformi; vojni dobičkarji ter kapitalisti, ki imajo svoje premoženje v milijah, se pa smejejo. In kaj je s parlamentom? Jim bo li ta Se mogel pomagati? Po sklepih ministrskega sveta bo ta le sklepal o tem, kakšno zlato podlago bo imela dinarska ali kronska vrednost. Vlada hoče postavili parlament že pred gotovo dejstvo! Parlament bo torej še govoril, govoril tudi o tem ali obvelja dinarska ali kronska vrednost. Po vsem tem, kar smo navedli, pa je sklepati, da nc bo fin. ministru nič ložjega kot govoriti za dinarsko valuto. Ni treba drugega, kot povedati parlamentu, da bi pri kronski valuti krožilo 8.196 milijonov iiron, sedaj pa kroži le 2.049 milijonov dvoličnih bankovcev. Iz vsega tega vidimo, da. namerava vlada rešiti valutno reformo na račun srednjih in ubož-rrih slojev, prod vsem slojev v naših krajih, kjer kroži krona, — in da na to deluje sistematično, čeprav skrajno prikrito in hinavsko. Zavedajmo se, Aa smo. če sprejmemo novčanice, fo oddali tri četrtine denarno vrednosti. Zato je naša naloga opozoriti na to ljudstvo in delati na to, da se nameravane dinarsko-kironshe novcanJ.cc nad nobenim ponojem ne vpeljejo! Ker Pa vlada nima ne srca, nc smisla. z;> naše razmere, zahtevajmo, da naj sc takoj •skliče parlament.. Le ta bo rešil reformo za vse sloje pravično. Vladi pa povejmo, da jo bomo poklicali na odgovor za vso' škodo, ki jo bo povzročila ved6 ali nevede našemu ljudstvu! Zborovala" združenih slovenskih korporacij so na javnem shodu v »Unionu« dne 18. januarja 1920 sprejeti tudi to, naj vlada novčanico, ki jo gospod fin. minister imenuje kronsko-dinarsko, izmenja za definitivno, .na al pari vrednosti krone sloneč o novo novčanico brez relacije. Bolje bi bilo, da bi sc. bila sprejela resolucija v tem smislu, da naj se nova kronsko-dinarska novčanica sploh ne vpelje, kajti čc bo prišla v promet, je vlada iz 1000 vzrokov ne bo vzela več iz prometa. V nedefio ob 10, uri dopoldne so prišle sijajno obiskan -shod r veliki dvo-•am hotela »Union« slovenske gospodarske korporadje. Shod jc otvoril m vodil predsednik Trgovske in obrtne zbornice g, Ivan Knez. Prvi govornik, ljubljanski mpax> dr. Ivan Tavčar, se je uvodoma zavaroval proti tem«, da bt se razlagal shod kot proti edinstvu države naperjen. Hudodelec bi bil, ki bi hotel izrabiti valutno vprašanje v politične namene. V nadaljnjem govoru jc izvajal sledeče misli: Mi sami smo pred vsem krivi, ker smo kričali, da jc krona zanič. Ni bilo bolj nespametne govorice. Ali je naša hiša manj vredna kakor ona v Macedoniji? Ko smo Iranji obisk, mu jc kmet zaupal svojo pažnjo. Zdravnik je preiskoval njegovo usahlo, velo telo, predrl neznatno oteklino in videl, da igla sega do kosti, potrkal s prsti in z zagonetno otožnostjo pogledal možu v oči. •-Slabo je s teboj, brat! Treba bi bilo nogo . . - vidiš tudi tako ... A ti si slab. Leži tu, boljše ti bo kakor v koči, dobiš jesti . . .* In odšel jc z asistenti. Ko je bil žc pri vratih, se je za trenotek povrnil, se sklonil nad bolnikom in neznatno in skrbno, da bi nihče ne videl, šel z roko po njegovi glavi. Kmetu se je stemnilo, kakor bi ga kdo ponevedoma s cepcem udaril na teme. Zapri je oči in ležal dolgo- — dokler ni nastala v njem čudovita tišina. Je v človeški duši začarana skrivalnica, zaklenjena s sedmimi ključavnicami in ne odpre je. nihče in nič, samo hudobni ponarejeni ključ maščevalne nesreče. Sofoklej je po ustih oslepelega Edipa imenoval to skrivalnico z imenom. Skriva se v njej čudno razkošje, sladka neizogibnost, največja modrost. Ubogi možak je ležal tiho na svojem težišču in po njegovi duši je šlo, kakor bi stopal Kristus po razburkanih morskih valovih, vihar pomirujoč . . . Od tedaj je dolge noči in žalostne dni gledal na vse kakor ir. neizmecne daljave, /. dobrega mesta, kjer je liho in neizrečeno dobro, odkoder sc zdi vse majhno, tnalo zabavno in ničevo, toda vredno ljubezni, Ob, raj, raj...- ie šepetal sam pri sebi, naj da Gospod Jezus ljudem . . , Ne bt>i se! In meni se vendar najhujše . . .<• vpili, da jc naša krona zanič in spada na smetišče, smo zaničevali sami sebe. Slovenske pokrnunc so vredne toliko kakor Macedonija. Za krono stoji gospodarska energija našega naroda. Tisti, ki su kričali: krona jc zanič, so podirali naše hiše in uničevali energijo našega ljudstva. Relacija 1 :4 nam poje smrtno pesem. Stojimo danes na stališču, da dcKnitivna relacija pomeni vrv okoli vratu. Izginiti mora nered v valuti, vsled katerega smo spravili laško liro na nenaravno višino in sebi na škodo; s tem odpravimo tudi ve-rižništvo, tihotapstvo. Slaba valuta je vir boljševističnih pojavov. Govornik odločno obsoja strujo, ki hoče vsakemu človeku vzeti, kar ima. Zasebna last mora ostati in jc nekaj nedotakljivega; v bodoče nobena kulturna država brez zasebne lasti nc bo mogla živeti, pa tudi socialisti nc. Kmet visi na svoji ruši in bi razbil glavo boljševiku, ki bi se dotaknil njegovega imetja. Država se mora opirati na srednji stan. Govornik razpravlja nato o škodi, ki bi jo silno občutili hišni posestniki, čc sc izvrši valutna reforma po sklepu ministrskega sveta. Če bomo imeli zdravo valuto, sc bomo mogli lotili tudi vojnega posojila. Nespametni pravijo: Čc ste podpisali za Avstrijo, boste izgubili. Tako govore najbolj tisti, ki so se med vojsko skrivali. Ne moremo zahtevati čudežev, par kar se mora zgoditi, naj sc zgodi pošteno, odkritosrčno in nc zahrbtno. Kar so storili v Belgradu, je korak naprej, akceptirati pa ne moremo tc relacije in jc ne moremo priznati! G. Josip Lenarčič konštatira; To, kar se nam je obetalo, je padlo! AH je relacija opravičena, je drugo vprašanje. Ob razsulu jc imela krona na svetovnem trgu šc precejšnjo veljavo (1 K : 60 cemtesini.). Vrednost krone sc je zmanjšala, ker se je slišalo, da jugoslovanska država nc prevzame garancije za krone. Tisti trenotek pa, ko jc država žigosala in kolkovaia krone, je prevzela tudi jamstvo za stare krone. S tem jc padel glavni razlog za relacijo. Koliko da kroži dinarja, ni nihče poročal. Le iz državnega proračuna vidimo doliodkc Ln izdatke dinarja. Govori sc, da je okroglo 900 milijonov dinarjev, kron pa jc 5 do 6 miljard. Čc se plačevanje v dinarjih vrši v dinarskih pokrajinah in sc računi to v kronah, moramo proti relaciji in zaračunanju dinarja v kronah protestirati, zlasti čc pomislimo, da moramo prevzeti predvojne dolgove po vrednosti državnega premoženja, ki se nahaja na našem ozemlju, plačati odkupnino za osvobojenje 200 milijonov v zlatu in končno nositi še vojno posojilo; vse to zmaga 13 do 14 miljard. Dolgovi v Srbiji znašajo 2838 milijonov frankov, to znaša po relaciji naše krone 27 miljard. Zato nc moremo prenašati relacije 1 : 4. Italija ima okoli 93 miljard lir dolga in relacija lire do krone jc nad 7. Upamo, da se bo naša krona hipoma dvignila, ako država naše valute ne bo ubijala, S tem damo trroni kupno vrednost in s tem mora izginiti velik del draginje. Stremiti moramo za tem, da bo naša krona dobila predvojno vrednost. Relacija 1 ; 4, Četudi prikrita, mora izginiti. Nestrokovnjasko odgovornost faktorjev se samo obsoja. Dr. Jakob Mohorič navaja dvojno zmotno naziranje glede krone: 1, da devalvacija krone zadene pred vsem kapitaliste. Napačno je, da ima temveč kron v svoji posesti, čim bogatejši je kdo. Pri kolkovanju se jc v marsikaterih krajih pokazalo, da so reveži prinesli zadnjih 100 kron kot vse svoje premoženje, da pa so ljudje, ki so obogateli, prinesli razmeroma le malo; 2. zmota je bila, da se jc v Srbiji sodilo našo krono kakor prej za časa okupacije za sovražno. Res je, da je prišla krona iz sovražne državfe, pa tudi mi smo bili rojeni v sovražni državi. Pa prišli smo kot prijatelji in bratje Lo tudi krona je z našim žigom postala bratska, jugoslovanska. Ceniti bi se morala po nakupni vrednosti, ki jo ima med nami. Naša krona jc napravila žalostno pot; pehali so jo od stopnice do stopnice, in ob vsakem takem padcu je nastala draginja, ki so jo najbolj čutili gospodarsko najšibkejši sloji; pri vsakem pidcu krone jc nastala gospodarska revolucija. Meščanski sloji so sc nato še lahko nekako pripravili, manj gihčni pa so i.loji po deželi in so bih zato najbolj udarjeni, Proti naši kroni naj bi vlada zavzela, vsaj tako stališče kakor Francozi v Alzaciji in Lotarin-giji proti nemški valuti ali kakor Italijani jjroti naši kroni na zasedenem ozemlju. Tega se naše ljudstvo dobro zaveda. Vse, kar jc vlada ukrenila, i e tako nezadostno, da ni mogio vzbuditi zaupauja in je morala slediti devalvacija krone in podraženje. Sc danes ne vemo, kaj bo z odtegljajem 20 odstotkov. Ljudstvo hoče itreli jasnosli. Glavno vlogo ig?. :t vprašanje zaupanja. Če pogledamo zadnji korak vU.-Je, moramo reči, da izgleda vse tako, da ima naša ja\nost vtis, da vsa oficielna porf čila in vsi podvzeti koraki niso bili odkr tosrčni. Napol oiicicina in oiicicina pn-, očila 'i stoje nasproti, si vsaj deloma ; ali bistveno nasprotujejo. Jastio ie da ima ten.u slediti podraženj«', Jasno je, da sc pri rešitvi valutnega vprašanja ne moremo izogniti vprašanja i»'I p rije, prejSnji govornik je konstati-:ai, da relacija (1 : 4) po vladai odločitvi ob>ij-;ncrozoi, nobel. To vp-išanjo naj se nt- rešuje pr'. zeleni mizi, am > \>n v Narodni skupščini. Čc pride od tan rešitev, da bomo malo prizadeti, bo vendar to volja ljudstva. Težko se je pa sprijazniti z žrtvami, ki jib nalagajo ljudje, ki ne sklepajo po volji in r imenu ljudstva. Z ministrskim sklepom jc pa prejudiciran tudi parlament, ki pride pred izvršeno dejstvo. Zato želimo, da se te reči dobro premislijo, da se odgovornost ne jemlje nase lahkomiselno, ker morejo biti usodepolnc tudi za druga polja. Zato je govorniku najbolj simpatičen konec resolucije, da naj v tem vprašanju določa naš parlament. Govornik zastopa načelo, naj o valutnem vprašanju pišejo samo strokovnjaki. Zato jc prav, da sc izražajo predvsem gospodarske organizacije. Govoril jc še g. dr. Krajač, ki jc govoril v zmislu prejšnjih govornikov in zlasti poudarjal, da je za določevanje relacije merodajna kupovalna moč, nikdar pa kur z, ki jc umeten. Krona jc le umetno bila potlačena, ker smo gospodarsko močni. Cilj devizne gentralc jc bil dviganje dinarja. Z relacijo 1 : 4 se krona nc. more dvigniti nad eno četrtino vrednosti dinarja. Vprašanje relacije naj reši parlament. Vsi govorniki so želi odobravanje občinstva in soglasno so bile sprejete sledeče resolucije. L V polnem obsegu odobravamo znano in v časopisih objavljeno izjavo Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki sc g!a- mogcl izzvati v naši mladi državi gospodarske katastrofe in politične neprilike, Dane« že obstoji občutno pomanjkanje gotovine. Z izvedbo tega načrta pa bi za dobilo šc vse večji obseg. Cene bi se dvigale, stremeče na nivo dinarja, gotovine pa bi bilo le četrtina. Ker jc treba, da pridemo vendar enkrat do novih novčanic in preprečimo stanovitni priliv falzifikaitov, ponovno zahtevamo, da se krona potegne iz prometa ter zamenja al pari z novo novčanico. Da se v državi doseže novčna enotnost, je stremiti za tem, da se v doglednem času zamenja sedanji bankovni dinar za novo dinarsko novčanico po primernem ključu. n. /luMpiMMMkl^ ----*- - - ------MM^M^lJS^te^M' MiOTorazci TTcrapno v prepnusiji^ da je za gospodarske razmere v naši državi edino pravična in praktično, rešitev vs* hrtn. vprašanja v tcm,da sc čimpreje markirana. jugoslovanska krona zamenja al pari z novo novčanico jjod katerimkoli imenom, medlem ko sc stari bančni dinar izmenja po gospodarsko utemeljenem, kiju ču za tc novčatnice, katera s tem postane s jcdinica našega novčnega sestava. I ., . m L ozirom aa to naše stališče aam mnenja, da ravnokar razglašeni zaČaettJ ukrepi ministrskega sveta glede valutne reforme sicer pomenijo na potu do delfini-tivne valutne rešitve morda korak naprej, vendar pa šc ne prinašajo tega , kar je z j ozirom na enotnost gospodarske politike 1 naše države neobhodno potrebno: en sat® j denar! Zato poživljamo vlado, tvaj ufjinnh* ma prične s pripravami za io, da se nor-čanica, ki jo gospod finančni minute* imenuje kronsko-dinarsiko, izmenja za de» finitivno, na al pari vrednosti krone slone čo novo novčanico brez relacije. Sedaj, ko stopa valtltoo vprašanje v odločilni stadij, je gosjx>d finančni minister prišel s predlogom, da se izdajo bankovci, kj sc glase na eni strani na en dinar, na drugi na 4 krone. Glasom časopisnih poročil sc ta načrt utemeljuje s tem, da bi bilo to efektivno zamena kron al pari in da posestniki kron pri tem ne izgube, ničesar. Proti tej nesprejemljivi rešitvi valutnega vprašanja protestiramo z vsem poudarkom ter sc izrekamo zoper tako reformo iz naslednjih razlogov. Stoječ na stališču, da treba odklanjati v sedanjem času vsako relacijo, ker pome-nja le samovoljnost, ki vodi do izgube premoženja pri veliiki večini prebivalstva, konstatiramo, da sedanji načrt finančnega ministrstva dekretira faktično relacijo, ki jc tem usodnejša, ker onemogoča kroni za vedno op omoči si. V to relacijo zakovana krona se nc more nikdar dvigniti čez četrt dinarja- Ali ni to relacija med krono m dinarjem? Čc vzamemo danes vrednost dinarja. zgledoma z 20 centimi švicarskega franka, in krone s 5, jc dinarju mogoče i dvigniti se do normale za 80, kroni pa lc j za 20 točk. Od celotnega imetja v kronah, tako za vojne, kakor pred vojno nastalega, nc lc krožeči gotov denar, ampak tudi hranilne vloge, prihranki vseh vrst ,erjat-vc, vrednostni papirji, bi sc z enim mahom uničilo tri četrtine sedanje nominalne vrcduosti, ne da bi vsled tega tako močno oškodovani posestnik kron iti kronskih vrednosti dobil najmanjše za&iguranjc, da se nova novčanica vzpne do večje kupo-vahie eile. Prebivalstvu bi sc pač vzelo 3 četrtine vrednosti, ne da bi imel garancije da. bo potem mogel ceneje živeti. Po takem načrtu fin. ministrstva izvedena reforma bi neizbežno vodila do splošne trde podražitve vseh življenskih potrebščin. Stcvilična fikcija, ki hoče po mnenju ministrstva vzdržati staro vrednost krone, nc bo v stanu vstavljati sc sili živega gospodarskega življenja. Za tvorbo cen v kupčiji žal ne more veljati dobra namera de-krelujočega ministrstva, marveč bo z neizprosno šilo odločila o usodi tega dvoličnega novca neustavljiva moč ekonomskega življenja. Praksa zadnjih let nas jc mogla dovolj naučiti, da ni držati ne izpreminjati cen z najbolje mišljenimi naredbami. Z vso odločnostjo odrekamo borzi v Belgradu zvanje, da bi ob tako usodni odločitvi slu žila za izključno merilo vrednosti, krone proti dinarju. Ni dvoma, cla bi vrednost dinarja takoj padla čudovito, čim bi finančni minister napovedal zameno al pari. Vsakemu poznavalcu gospodarskih prilik v naši domovini jo dobro znano, da kupovalna sila krone vspešno tekmuje z ono dinarja v Srbiji, dasi so dostikrat vidni vplivi, ki merijo na devalvacijo krone in ugodovanje dinarja. V importni kupčiji sc je skoraj redno kupovalo za krone in s tem ščitilo vj-ednost dinarja na inozemskem trgu. Pri sedanjih izkušnjah moramo z gotovostjo računati s tem, da bi po izvršeni reformi v najkrajšem času lo, kar velja da-( nes eno krono, stalo potem en dinar. Srna-i tramo za neprimerno, da se danes defini-j tivno doioci relacija za krono in dinar, ker j se nc da niti najmanj premeriti posledica j take akcije. Nameravana konečna ureditev bi bila mkI.-ij I« eksperiment, kateri bi IV. Pozdravljamo razširjenje Namodae kc na celo ozemlje kraljevine, ker naše gospodarstvo nc more več brez težke škode pogrešati denarnega središča, Ui skrbi z eskomptom za kreditno potreba in izravnava jrotrebo po gotovini. Zahtevamo pa, da so v upravi naše bodoče skupne emisijske baaifce enakomerno zastopane gospodarske sile vseh delov države in da banka e preudarno politlkn dela smotrenu za povzdigo nakupne modi našega denarja v notranjosti tako kakor v inozemstvu. Sedanja naša eksportna in devizna politika je tako nesrečna, da treba hitro ubrati nove smeri, ako naj naša od narave gospodarsko tako oblagodarje na domovina nc trpi nepopravljive škode« Narodna banka naj čimprej otvori v Sloveniji. svoje poslovalnice in sicer razen * Mariboru in v Ljubljani, kjer prevzame obstoječi Klijaiki Avstro-ogrske banke« tudi saj šc v Celju, vpoštevajoč trgovsko važnost tega gospodarskega središča. V. Prepričani o veliki nujnosti teh gospodarskih vprašanj prvoredne važnosti jemljemo z zadovoljstvom na znanje, da bd o definitivni uredbi valute odločali parlament, ter zahtevamo, da tudi o definitiv-ni uredbi Narodne banke sklepa park> ment. Pr. Korošec proti oladnt relaciji Irnne. Belgrad, 19. jan. Da se prepreči propast krone, jc vložil dr, Korošec pri predsedstvu parlamenta na vlado interpelacijo, v kateri v imenu ljudstva, ki bi občutilo katastrofalne poslcdice vladnega sklep« v, valutnem vprašanju, energično protestira proti takemu postopanju vlade, zahteva, da ministrski svet ristira svoj sklep in! skliče parlament, ki jc edino kompetenten za reševanje valutnega vprašanja. To so razumele vse stranke in enoglasno stavile iste zahteve. Ako vlada tej zadevi ne ugodi, bo izzvalo to vtis, da hoče storiti kri-vico. med olado ,-vimo poročilo > Slo veneti«.} Foriv vlade opoziciji. Belgrad, 18. januarja. V petek in soboto dopoldne so se posvetovali zastopniki opozicije pri g. Protiču. Pretresali so poziv vlade, da naj odpošlje opozicija svoje zastopnike v ustavodajni odbor; ta poziv jc poslala vlada parlamentarni opoziciji po predsedniku parlamenta dr. Pavloviču. Sklenilo se jc, da vlada pozove, da pristane na direktna, pogajanja z opozicijo pri pred s e d s t, v n zborn ice. Vinilne skupine se posvetujejo, Belgrad, 18. jan. V samostahiib krogih se opaža tendenca za sklicanje parlamenta. Včeraj uopoldae ob 3, ,ui3 gtev. 15. SLOVENEC, dtte 20, jftssti)i T920l Stftt 3. so sklicali samostalni člani demokratske zajednicc separatno sejo, na kateri so razpravljali o tem vprašanju. Pribičevič in Kristan sta proti sporazumu vladnih strank z opozicijo. Belgrad, 18. jan. Včeraj popoldne >b 5. uri jc imel sejo eksekutivni od-jor demokratske zajednice. [zjave zastopnikov vlade in opozicije. Belgrad, 19. januarja. Včeraj popoldne se jc vršila v parlamentu pri predsedniku dr. Pavloviču konferen-ra zastopnikov vlade in opozicional-aega bloka zaradi sporazumnega delovanja v ustavnem odboru. Od vlade so bili navzoči Davidovi/;, Pribičevič, Ar. Marinkovič, dr. Draškovič, Korafi in zastopnik, črnogorske skupine Da-iovlč; od opozicije: Protič, Jovanovič, lir. Korošec, Banič, dr. Trifkovič, dr. Lorkovič, dr. Pelcš in dr. Manojlovic. Protic je v svojem govoru pojasnil sta-»išče opozicijo in zahteval: 1. da se nora ustavodajni, odbor sklicati parlamentarnim potom, 2. da mora ta odbor izdelati tudi volivni zakon, 3. za-feteva garancijo proti majoriziranju v fistavodajnem odboru. Mini str. predsednik Davidov ie no nasprotuje temu, ria ustavodajni odbor izdela tudi zakon o volivnem redu. Pribičevič izbe-gava razgovor o sklicanju parlamenta, kateremu odreka možnost življenja in delovanja. Stanko Banič opozarja., da je pavl-raeiH poklican, da re-jf te naloge; zato zahteva sklicanjf parlamenta in pogoje, ua bo zajamči delovanje v začasnem Narodu, predstavništvu. Dr. Korošec izjavi v imenu Jugoslovanskega kluba, da bo klub lomogočil delovanje parlamenta in da bd. njegove strani ne bo nobene parlamentarne sabotaže in obstrukcije. Isto Izjavi Protič v imenu radikalnih opo-sdcianalnib skupin. Dakovič v imenu skupino Črnogorcev forsira vprašanje parlamen tarn ega režima. Danes po poldne bo vlada naznanila svojo poboje. Wlada se posvetnje z izvršilnim odborom Demokratske zajednicc. Belgrad, 19. januarja. ■Politika: poroča', da jc vlada sinoči pozvala na posvetovanje člane izvršilnega odbora Demokratske zajednicc, ki bodo danes ali jutri obveščeni o jadranski konferenci v Parizu ■■m. ki imajo nalogo, določiti svoje stališče glede ustavnega odbora in o tem, ali naj ec vrse volitve tudi za konstituanto, ali »amo xa parlament. Šefi opozicionalnega bloka se že dva dni posvetujejo o političnem položaju in so Se vedno v Belgradu. Ogleda, da jc vlada obvestila šefe opozicionalnega bloka o poteku minskih pogasili glede rešitve jadranskega vprašanja. V političnih krogih govore, da nameravata minister za zunanje stvari dr. Trumbič in nas poslanik v Parizu, dr. Vesnič priti v kratkem iz Parka in da se bosta udeležila notranjepolitičnega boja. Zmernejši radikalni poslanci zahtevajo ustvaritev širše koalicijske vlade in mislijo, da more v tem momentu priti zelo hitro do sporazuma. Ustvarili srednjo Evropo, ta velik gospodarski prerez od Severnega morja do Carigrada in Bagdada, to je bil eden izmed glavnih ciljev, za katere sc jc Nemčija vojskovala. Na dveh temeljih jc slonela ideja STednje Evrope; 1. na velikoneraškem rajhu pod prusko hegemonijo, 2. na nemško - mažarski zvezi. Sklenil sc jc mir v Vcrsaillesit, a pruska hegemonija z nemškim, rajhom vred ni strta, sklenil se je mir v St. Ger-mainu in Avstrija in Mažarska dobite skupne meje, tako da nemško - mažarska zveza lahko obstoja naprej. ^ Temelja torej srednje Evrope stojita kljub 4 letni vojski, kljub popolni zm^gi entente in kljub enoletni mirovni konferenci. Nas zanima v prvi vrsti drugi tctneli, to je skupna meja Avstrije in Ogrske. Na majhnem pasu med Dunajem in Budimpešto se nahaja ozemlje, ki ima svetovno važnost. To ozemlje je nekako osrčje celega donavskega vodnega sistema; to ozemlje jc nadalje križišče dveh diametralno si nasprotujočih zgodovinskih skupin, namreč nemško - mažarski svet se tu križa s Čehoslovaško - jugoslovansko interesno sfero. Na tem križišču, kjer sc srečavajo štiri narodi, se krešejo iskre o medsebojnem drgnjenju narodov in tu nastajajo lahko požari. To ozemlje podaje prototip mešanega prebivalstva. Tu se shajajo Nemci, Mažari, Slovaki in Jugo-"lovani. Gre za štiri doslej ogrske komitate, Sopronj, Vas, Zala in Moson, Kljub bruhni mažarizuciji se ni posredi lo izbrisati ledov drugih narodov. Mažarska štati-'.ika jc naštela med 1 milijonom 171.598 ebivnlci, 662.489 Mažarov. Seveda jc tn .mi?iifij§$$jfe, Res s? naUai«i<> sobi tet tja naselbine pristnih Mažarov, a ti : o ! nekako eratični bloki, ki jih jc zanesla j mažarska burja v prvem navalu na lo ozemlje. Avtohtono prebivalstvo jc slovansko, in sicer jugoslovansko. Še sedaj se nahajajo močne naselbine Jugoslovanov prav blizu do Požuna, Ogrska statistika ceni njihovo število nad 70.000. 'l e naselbine so podobne onim skalam, ki so kljubovale vsem vremenskim nezgod nn zgodovine. Nemške naselbine v teh pokrajinah datirajo iz poznejšega časa. Kakšne posledice bo imelo v bodočnosti dejstvo, da je konferenca sklenila razdeliti to ozemlje kratkomalo med Avstrijo in Mažarsko? t. Ideja srednje Evrope bo ohranila na ta način svojo životvorno' moč. Jasno je, da bo ta ideja naprej tlela od Berlina do Dunaja, od Dunaja do Budimpešte, odtod do Sofije in Carigrada. Tukaj med Dunajem in Budimpešto bi se bila morala rez pretrgati in s tem bi se bilo zadelo srednjo Evropo v središče živčevja. Nemčija in Avstrija bi ostali torzo, ki bi se ne mogli več razgibati, ker bi jim manjkalo zunanjih udov: Mažarske. Bolgarije in Turčije! 2. Severni Slovani, za katere fc Jadransko morje edino toplo morje, so odrezani od juga. Novi slovanski državi, Čchoslovaška in Poljska, bi bili lahko preko Požuna prišli takoj na jugoslovan-sko ozemlje, nc da bi jima bilo treba stopiti na avstrijska ali mažarska tla. Posebno Čeh oslovaška jc pri tem najbolj prizadeta. Ta država ima nesrečno lego. Obdana je od Bratislave preko Saksonske, Bavarske, Avstrije in Mažarske okrog in okrog od smrtnih sovražnikov. Kdo namreč bi dvomil o tem, da so si Čehoslovaki nakopali smrtno sovraštvo Nemcev s tem, da so zngospodarili nad sudetskimi Nemci in da so iztrgali Maža-rom Slovaško iz rok? Naroda, kakor so Nemci in Mažari, tega nikdar ne bosta pozabila. Preizrazita je njihova zgodovinska državna zavest, V tem železnem obroču bi bil ventil proti jugu naravnost neobhodno potreben, da se Čehoslovaška v danem slučaju more nekako izviti iz smrtnega objema. Ko so mažarski boljševiki napadli Slovaško, Čehi niso mogli od juga dobiti nobene pomoči in ententa ni mogla dobiti neposrednega stika ž njimi. Kako bi naj bila konferenca to vprašanje rešila? Ideja koridorja med Čehoslovaško in Jugoslavijo bi bila ena možnost, a druga možnost bi bila ta, da bi se za enkrat ta kos zemlje bi! postavil pod Societe des Nations, ki bi bila kakor postaja požarne brambe. da gasi nastajajoče požare. Toda konferenca ni hotela niti eno niti drugo. Pa morda se konferenca v odločilhih trenotkih začetkom julija, ko je odločala usodo teh dežel, ni zavedala dalekosež-nosti problema? Ravno nasprotno, Mero-dajni faktorji so debatirali o celem problemu in >>Temps« od 10. julija ga razkrije prav do golega. »Temps« tudi pove, da so Francozi stali v vrhovnem svetu na stališču, da Avstrija in Mažarska ne bi smeli imeti skupnih meja. Toda drugi zastopniki entente se niso dali o tem prepričati. Tisoč let obstoja ta skupnost Nem-ccv in Mažarov in zgodovina Slovanov zabeleži oni dan, ko so se i Zažari vrinili med severne in južne Slovane, s črno piko, Zclaj po 1000 letih jc imela konferenca v Parizu možnost, oddati ključ do srednje Evrope Slovanom s tem, da bi jih združila po koridorju ali pa vzeti ključ k sebi s tem, da bi bila podredila to ozemlje Ligi Narodov. Konferenca ni storila niti eno niti drugo, ampak dala je ključ do srednje Evrope Nemcem in Mažarcm nazaj. So dragoceni trenotki v zgodovini, ki se nikdar več ne vrnejo. Ta trenolek je bil zlat, pa ne vemo, če sc bo še kdaj povrnil, Vojna odškodnina. LDU Belgrad, IS. januarja. Pretekli torek se je v Parizu [»odpisala pogodba s katero se rešuje vprašanje vojne odškodnine Srbiii. Konvencije so podpisali, tudi naši delegati, a v imenu Francije minister Loucheur. Francoski in. angleški delegati, ki so sc udeležili, pogajanj, so upoštevali razloge naših zastopnikov, da pride Srbija čimprej do svojega denarja, katerega potrebuje za svojo obnovo. - V poučenih krogih se zatrjuje, da ie vprašanje vojne odškodnine za nas ugodno rešeno in da bo vlada dobila avans. Pri razdeljevanju vojne odškodnine d ob; m o kot prvo polovico 6 odstotkov, a kot drugo polovico 5 odstotkov, tako da odpade vsega skupaj nn nas nekaj nad 22 milijard, Nemčija plača kot pr\i obrok H2 milijo r:!; od te vsote dobi Jugoslavija 9 milijard frankov. Ta vsota sc runu ima izplačati postopno. Ker naša država zelo potrebuje donaJriuu nam bodo zavezniki >.» teh ** m\ Ujard. frankov izdali bone, katere bomo potem zamenjali za gotovino. -— Porazgo-vori o najetju posojila v Ameriki in Angliji na podlagi teh bonov sc začnejo šc tc dni. Stavka v Pnlju, — Krvavi boji v Vodmanu. f.DU Pulj, 17. januarja. Stavka pulj-skih delavcev traja dalje. Vsi delavski, sloji štrajkajo. Promet na cestni železnici jc ustavljen, plinarna in elektrarna sta ustavili obrat, ker ji jc oblast zaprla. Delavci v arzenalu so odpuščeni, — Nacionalno-socialistična stranka je poizkusila proti-akcijo, ki pa ni. uspela. Le sedemdeset delavcev jc v arzenalu začelo delati, toda poslal' so jih domov. Listi ne izhajajo. En list je imel sicer izhajati, toda delavci so to preprečili. Vodilni odbor tržaških delavcev je izjavil, da s stavkujočimi ni solidaren in j c obljubil, da bo interveniral, da sc zadeva mirno poravna. — Tržaški nacionalistični listi poizkušajo dokazovati, da so delavsko gibanje povzročili Jugoslovani. Ako bi sc v smislu nacionalccv izjalovila stavka, nameravajo to dejstvo izrabiti proti, jugoslovanski narodnosti. V tem primeru je računati s tem, da bodo jugoslovanski delavci trumoma odpuščeni. Mnogo oseb je bilo odpuščenih, med njimi tudi voditelj delnvccv Podnje. V" Vodnjanu j so karabinjerji poizkušali napasti Delav-j ski dom, pri čemer so se spopadli, kara-i binjerji in delavci, ki so se utrdili v po-I slopju. Padlo jc tudi nekaj strelov. Prihitelo je na lice mesta 100 vojakov, ki so rešili karabinjerje iz kočljivega položaja. Prihodnji dan ;c bilo aretiranih 500 delavcev, od katerih so 70 oseb odvedli v tržaške ječe. Vodnjan je popolnoma italijansko mestece pri Pulju. Vsi prebivalci so zelo ogorčeni vsled italijanskega nasilja. Vrhovni svet. LDU Pariz, 19. januarja. (DunKU — Brezžično.) Vrhovni svet je imel danes zadnjo sejo pod predsedstvom Clemenee-aujevim ter sploh svojo zadnjo sejo, ako prodre angleški predlog. Lloyd. George jc predlagal, naj bi sc namestu vrhovnega sveta v bodoče vršile konference poslanikov. Na današnji seji bo vrhovni svet sprejel odgovor jugoslovanske vlade na zadnji italijanski predlog glede jadranskega vprašanja ki ga podpirata Francija in Anglija, potem pa bo končnoveljavno določi! listo oseb, Id jih mora Nemčija izročiti. LIoyd George namerava izposlovati za Clemen-ccauja posebno počaščenje. Francosko ministrstvo odstopi, LDU Lyon, 19. jan, (Brezžično.) Vsled izvolitve Deschanela za predsednika francosko republike odstopi ministrstvo Cle-menceau. »Echo de Pariš« in »Petit Jour-nah. zatrjujeta, da bo novi predsednik poveril Millerandu nalogo, naj sestavi novo ministrstvo. Perzijski šah na Francoskem. LDU Bruselj, 18, januarja, (Brezžično.) Perzijski šah je dospel v Bruselj, kjer si jc v spremstvu kraljeve dvojice ogledal mesto. Kasneje je odpotoval v Francijo. LDU Lyon, 18. januarja. (Brezžično.) Perzijski šah je poselil opustošene pokrajine v severni Franciji in zlasti mesto Reims. Pred katedralo je šaha in njegovo spremstvo, med katerim se jc nahajal tudi perzijski poslanik v Parizu, sprejel nadškof kardinal Lucon, Angleške vojne ladje v črnem morjn. LDU Malta, 18. jarma rja. (Brezžično.) Vse razpoložljive angleške vojne ladje so zapustile Malto in odplule proti Črnemu morju, — Iz Toulona poročajo, da odreja vladna brzojavka, da morajo bolniške ladje takoj odpluti v Črno morje. mM J. H. 2.191 Dne 18. t. m, ob pol 8. zjutraj sc je vršil v Horjulu pri Ljubljani shod 5. Iv. Z., na katerem je poročal drž. poslanec Gostinčar. Mala dvorana je bila nabito polna, nad 350 udeležencev je napfeto poslušalo izvajanja in ogorčeno pritrjevalo šibanju sedanje libe-ralno-isocialističnc korupeijske vlade v Belemgradu in Ljubljani. Sprejet je bil protest proti šoJ. načrtu, nezaupnica osrednji in ljubljanski vladi ter ministrstvu prehrano, nezaupanje v vprašanju valutne reforme, obsodba volilnega reda, resolucija za odpravo doli, davka, zahteva no d o mobilizacij i iu za vrnitev vojnih ujetnikov. Program V. t., s., ki hoče spraviti na podlagi. krščanske pravičnosti v soglasje in sklad koristi vseh stanov ter tako utreti pol. splošnemu blagostanji) in zadovoljstvu, je našel \ vrstah poslušalcev globok odmev, iu ;ruraelo iz sto grl: »Živel dr. Korošec, živela .1. K. Z.!« Ko je Mcr-morlja prišel na dun z sofizmom, cla so kmetje verni, in da zaLo ni potrebno braniti vere, tedaj jc nastal tak vihar j ogorčenja kot redkokdaj na kakem j političnem shodu. Hemškar je trkal iu j brenkal ua vrček, a vse zastonj. Ljudstvo je vpilo: Kaj pa učni načrt? Kaj j pa pisanje vaših glasil'.'! — Po vihar -| ju si; je zaletel Mermolja zadnjič, toda odletel je, da se je njemu zvrte'o v glavi. Dejal je namreč: V. L. S. ima za kmeta eno samo tolažilo: Če boli trpi na iem svetu, tem bolje mu bo na onemi Tedaj je zahrnmelo m zabobnelo: :Lažete, ni res! V j napadate in krivo razlagate versko dogmo!« - Mermolja je omahnil in jecljajo prepustil besedo govorniku .T. K. Z. Od točke do točke je šel. Točko za točko je pobil. Vsak medklic »samostojnih« je padel nanje s tisočkrat pomnoženo poz o, razkrinkani in do golega razgaljeni so se nervozno premikali »samostojni*- za mizo. — Horjulci pa poznajo danes eno samo geslo: Živela .T. K. Z. - Va-tančneje poročilo ho prinesel »Domoljub«, tu naj navedemo le eno resolucijo, ki je bila sprejeta, na shodu J. K. Z., nanašajoč se na samoupravo občin. Glasi se: Kmetje, zbraui na shodu 3. K. Z. v Horjulu, dno 18. jan. 1920 protestiramo najodločnejše proti sam opaševa nju dr. Žerjava v Ljubljani, ki razpusta samovoljno občinske odbore ter počenja celo dejanja, ki jemljejo občinam ne samo temelje samouprave, marveč ogrožajo celo osebno svobodo. S krneti iz Gerkelj pri Krški vasi se izjavljamo enih misli: Občinskega tajii?-ka nastavlja občinski otlfoor, en tja plačuje, edino on imn pravico, odstaviti ga. Ako je tajnik omenjenene občine res zagrešil kaj proti drževE., potem naj M ga bila vlada naznanila sodišču, odstaviti ga nima pravicel! Radi tega nasilja od strani ljubljanske vladi se tudi še pogovorimo. nm&m Še se spominjamo krčevitega prizadevanja enega dela Kočevarjev, da bi si ustanovili samostojno, od Jugoslavije povsem nezavisno državo. Niti Nemci sami niso marali podpirati tega prizadevanja resno, niti Italijani, do katerih so se tudi bili obrnili izvestni ljudje kar na svojo pest, čeravno tem stvar ni bila nesimpa-tična. Polagoma so se Kočevarji pomirili, glavni hujskači so bili ali odšli ali pa jim je vlada temeljito zavezala jezik. Podali so se in sedaj nasprotja med Slovcnci in Nemci ni dosti čutiti, da, minole tedne so se po kočevskih občinah podpisavale uda-nostne izjave jugoslovanski državi. Vzburkali pa so spet politično živ. Iienjc soc. demokrati, ki imajo večino pristašev med premogarjj na premogovniku in katerih duševni vodja je gimn. suplent Josip Birsa. Bivši hotel pri pošti (Hauf) so enostavno rekvirirali, in sedaj imajo tam svoj - delavski dom . Pridno vabijo na predavanja, pridno agitirajo po okolici, a šc bolj pridno prirejajo — ples in podobno. Trdijo, da se je že 5000 oseb, moških in ženskih, kmečkega stanu, prijavilo k nith organizaciji, ki — kar je skoraj neverjetno .— zvesto plačujejo mesečne strankarske prispevke, in li so razmerno veliki. Resno sc pripravljajo na občinske in državnozborske volitve in hočejo dobiti vse občine v svojo pest. — Njihove plesne zabave so dobro obiskane, ženski svet kar nori tjakaj, po plesu pe se — seveda nenfioiifilno — o rti ('■ stvari, ki jih ne bomo opisovali. Pametnejši slrankarji so že predlagali, da sc opustijo ti plesi, a eden jih zahteva, dobro sc zavedajoč, da je demo-riilizirnn« ml»<$ift«u ?elo dostopni soe Stran l SLOVENEC, W TOL demokratskim in komunističnim zmotam. Uprav demonska nakana! Radovedni smo, ali je res, kar se je nedavno tega govorilo po mestu; da je eden sodrug odnesel 7000 kron denarja, to jc ves čisti dobiček tistih Plesov in prireditev. Praktičen komunist! a tudi terorizirajo ti ljudje! Decembra meseca je oblast zaprla komunista najhujše vrste radi državi in vladarju sovražnih izjav. Delavstvo je izsililo njegovo oprostitev! Na to je prišla srbska posadka; ljudje so se oddannili, kajti to pijančevanje, poulično vpitje in te neprestane nasilnosti in grožnje so bile že neznosne. Pa glej: delavstvo je izsililo odstranitev posadke: novega leta v jutro so odkorakali Srbi v Ribnico. Torej teroristi in komunisti čiste baze, že kar boljševiki, — Kaj bo ob volitvah, si lahko mislimo; ti ljudje, ki zahtevajo, da obvladuje samo del enega stanu ves ta stan, vse druge ter drugim zanikavajo vse pravice, bodo skušali s silo uveljaviti svoj program, saj so neštetokrat grozili. In varnost ter svoboda? Zapisali bi ta aH oni dober svet mogočnjakom v Ljubljani, a ker prihaja iz naših vrst, bi ga itak ne upoštevali. Saj k pogrebu morebitnih žrtev boste pa že poslali vojaka za para do, kaj nc? No, no, vsaj nekaj! Pa šalo ptrsfrmof Komunisti so itn t-povsod enaki, če so pa ob popustljivosti gospoak šc bolj predrzni, imajo čisto pravi Pač umejo položaj, kakor so ga tuneli izrabiti na kočevskem in doseč! vsaj navideznih uspehov. Res, kako so mogli kočevski kmetje iti komunistom na lim? Da se vse to razjasni, treba poseči nekoliko nazaj, ter tudi pokazati ravnanje soc. dem. agitatorjev, ki stavijo njih uspehe v pravo luč. Tu ni vplivala moč teh idej, ampak to, da so spretno izrabili položaj ter nastopali z nepoštenimi sredstvi. Ob preobratu ste postopali VLS in JDS vzajemno; kmalu potem ste se sicer stranki organizirali in skušali dobiti pristašev, a do surovih spopadov in nastopov meo stranicama ni prišlo. V narodnih vprašanjih je vladala sloga. — Že ta čas pa se ni soc, dem. organizacija udeleževala narodnega dela, ampak je strankarsko premirje zlorabljala. Ko je pri nekem shodu govornik protestiral proti temu, da bi Kočevarji dobili avtonomijo, so soc. demokrati ostentativno začeli odhajati. — Na ta način so se le-ti prikupili Ko-čevarjem, češ, ti ne nastopajo zoper nas, in kadar so imeli rdeči sodrugi kako veselico, so Kočevarji — z rdečimi znaki — ostentativno zahajali k njihovim prireditvam, na prireditve Čitalnice n, pr. pa js prišel le tu pa tam kak ra/.boritejši Ko čevar. Junija meseca se je iz JDS izcimila NSS; porod in vzrok so bile z večine le osebnosti, »čedne storije«, sovraštvo, zavist, intriganstvo, častihlepnost, osveta in drugi taki honetni nagibi. JDS je precej oslabela, NSS pa imela dokaj pristašev, VLS ni izgubila nič. Matadorjera te stranke so dišale dobičkanosni sekvestri, mastne, lepe službe, izvoznice, lepa pisalna raiza, steklenina, dragocen les, gostilniške koncesijc in podobno, Kočevarjcm so se hlinili, sami med seboj pa so jih kar požirali, že so določali, kdo bo župan, kdo ravnatelj hranilnice, kdo ravnatelj gimnazije itd. Zraven pa so se delali hude Slovence in sumili vsakega gerruanefilstva, kdor ni trobil v njih rog ter ni odobraval njih umazani del, da bi tako odvrnili pozornost od sebe. Velika večina JDS se jc dala zaoeljati lepo zvenečim besedam in cenim obljubam. Oktobra meseca se je pojavila soc. <$ero. stranka, suplent Birsa je otvoril politično šolo, lepaki in letaki so oznanjali razredni boj itd. Velik del NSS je prestopil v njih tabor, eden njih voditeljev tudi: temu se nismo nič čudili, Soc, dem, stranka se je parkrai spretno in uspešno zavzela za pravice delavstva, kar je spet pomnožilo njih vrste. Potem pa so se vrgli na deželo, šli so med kmete. Vedite, da kočevski (nemški) kmetje, niso bili nič, prav čisto nič organizirani in poučeni Iz soc. dem. programa so jim razložili le tisto, kar je krnet rad slišal, zamolčali pa, kar bi tudi najzabitejši spoznal za nesrečo kmečkemu stanu. Obljubljali so živil tia vagone in vseh mogočih udobnosti v novi socialistični državi, kakor pač znajo govoriti niih spretni govorniki, ki umejo raz-paliti razne strasti. V narodnem oziru so jim obetali, kar je mogoče in nemogoče, da, čuli smo, da jp. eden pravil kmetom tudi, da bo J u -g o s 1 o v i j a z Avstrijo kmalu spet združena, pa bo spet vse pri starem. Seveda, brezdomovincem — komunistom je lahko tako govoriti, ker jim je nadvlada potom nasilja v njih lasten prid več nego narodnost! — In to je kočevskega kmeta najbolj potegnilo. — Nekje je sodrug udanostno izjavo državi, o kateri smo govorili prej, enostavno ukradel, da tako pokaže tudi svojo državnost in hvaležnost., ker v vladi sedijo liudjc njegove vrste! O verskem vprašanju previdoma niso dosti govorili, saj očitno ne; toliko več (gnojnice pa so ti ljudje izlili po duhovnikih v zasebni agitaciji! Torej stari recept: farška gonja, brez katere zlasti slovenski sodrugi kar ne uiorejo obstati. — Na shodu v Starem logu jc taraošnji g. kaplan govornika — menda je bil sani Birsa — tako ugnal, da jc vzkliknil: »Saj sem tudi jaz katolik in sem ponosen na to!« Če je to res, nc vem, kaj bo reklo vodstvo komunistov? Seveda, »vera jc privatna stvar,« a če je kdo katoličan, komunist ne more biti. — V Koprivniku je nastopil govornik in dejal, da je (menda) ključavničar, pa da ne zna ne brati nc pisati in da so tega duhovniki krivi, na kar so sc mu v obraz smejali, ker take neumnosti pač ne morejo verjeti. — To pa le povsod zahtevajo, naj se duhovnik ne vmešava v politiko, seveda, da bi ljudi potem tako zlahka sleparili kakor kočevske kmete, O plesu kot agitacijskem sredstvu smo govorili že prej; kaže se s tem vsa nepoštenost po načelu: Namen posvečuje sredstva. Politične novice. -f Dr. Kukovcc slavi vladno rešitev valutnega vprašanja. V »Novi Dobi« je ?apisal šef slovenskega krila J. D. S., g. dr. Kukovec, stavek, ki je vreden, da postane krilat: »Kakor jc stranka (J. D. S.) zadnje dni kljub temu, da deluje v prvi vrsti za edinstveno in močno državo, izbojevala našim krajem sijajno zmago glede valute ter rešila posestnike kron velike izgube, tako hode tudi v občinskih odborih čuvala naše narodno premoženje in ga množila v prid domačinom in celoti« — Kdo govori to? On, Dr, Kukovec, ki je rešil krono: takrat namreč, ko je zahteval, v svoji brošuri, naj se zamenja krona z dinarjem v razmerju J : 10. Če bo tudi v občinskih odborih tako čuval narodno premoženje, bo izbojeval našim krajem sijajno — propast -f Duševna blokada Celjska >>Nova doba«, nad katero drži svojo mogočno roko predsednik -velike državotvorne« JDS, je prinesla notico, v kateri pravi, da smo sc jezili na duševno blokado, ker ui bil dovoljen uvoz avstrijskih časopisov. — »Slovenec in comp. že; torej s polno paro zajema iz rimsko-dunajske scstrice Reichs-pošte«, pravi listič. — Na svojo žalost in na sramoto SHS poštne uprave moramo priznati, da nas le redko dosežejo nemški listi, »Reichspošte« pa nismo letos še videli, Naj se »Nova doba« ne jezi, če imamo kljub temu dobra poročila. Zdi se nam pa, da je nad njo proglašena permanentna duševna blokada kljub temu, da ji »voli vero in postave« »rešitelj !oaše valute« dr. Kukovec. Tu ne pomagajo vsi listi nič in vse brošure so zastonj, (četudi jih piše On) saj še cesar ne more dati, če ničesar nima. »Nova doba« ostane s predsednikom JDS duševno blokirana na veke. + Velika akcija socialnih demokratov. Socialnodemokratski voditelji se radi postavijo v pozo ljudskih tribunov. Naše časopisje je v številnih člankih poživljalo vlado, naj se zavzame za naše vojne ujetnike v Italiji; tisoči naših organiziranih pristašev so nedeljo za nedeljo na shodih izvajali pritisk na vlado in zahtevali, da zastavi vse svoje moči, da se ti bedni trpini rešijo. Na tozadevno interpelacijo poslanca dr. Hohnjeca. odgovarja ministrski predsednik, da je v zadnjem času Italija izjavila, da pošlje naše ujetnike domov. Radičeva afera. Samouprava«, glasilo srbskih radikalcev, jc napadla sedanjo vlado, ker od maja 1919 drži še vedno voditelja seljačke stranke, S. Ra-diča, v zaporu. Glavno glasilo demokratov, »Dcmokratija«, odgovarja s sledečim argumentom: V Franciji sedi bivši ministrski predsednik Caillaux že dve leti v preiskovalnem zaporu, ker je obtožen veleiz-daje in šele tekom tega meseca bo sojen. In vendar sc v Franciji nihče ne razburja! — Majhna razlika jc vendar med Caillau-xem in Radičem. Caillau* je bil januarja 1918 par dni v policijskem zaporu, potem so ga izročili rednemu sodišču, ki jc odredilo preiskavo proti njemu radi stika s sovražnikom, da sc sklene mir in ustavi vojna, Radiča pa policija po osmih mesccih ni še izročila rednemu sodišču. To jc skrajno sumljivo. Ali mar policija in vlada ni-mati dovoljnih dokazov za obtožnico? Če jih vlada nima, potem jc postopanje z Radičem pravni zločin: in če sc to nadaljuje, sc bo začela krhati pravna avktoriteta države. Čc pa ima uovoljno dokazilno gradivo, potem uaj vlada Radiča postavi pred redno sodišče. Ako sodišče ugotovi, da je kriv veleizdaje, bomo njegovo obsocbo z zadovoljstvom vzeli na znanje. Čc pa po- j stane praksa, ki jo jc sedanji režim uvedel I v postopanju s političnimi osumljcuci in I obtoženci, stalna, bomo prišli do žalostnih j sadov: Rušila se bo državna avktoriteta i in uvedla se bo najstrašnejša vseh korup-| cij, korupcija pri državnih sodiščih. In le-j pega dne se zna zgoditi, da bo vlada lepo I pozaprla neljube ji politične nasprotnike. ! Ne branimo Radiča, branimo ustavno na-i čelo osebne svobode in državno avktcri-(eto in zato tfovnrimn o leni. Nova £ franka. Pod tem naslovom prinaša »Cillier Zeitung« tivodnik, v katerem rmeaanja ustanovitev »Spodnještajer-ske gospodarske stranke«. Stranka napo-| veduje najhujši boj narodnostnim sporoma Obljublja državi zvestobo in se bo borila za najstrožji centralizem. Njeno gospodarsko stališče je označeno s tem, da bo obsegala »gospodarsko močne elemente«. Svobodo vidi uresničeno v srbski ustavi in upravi ki upa, da bo raztegnjena na celo državo. Nova stranka je sitroga nasprotnica vsakega kulturnega zatiranja; zato zahteva, da sc prizna pravico, prosto voliti ma-terni jezik in zahteva za vsak narod pravičnosti. — Lepo! Mi nemškim državljanom nismo in ne bomo odrekali pravice, da se politično organizirajo. Nasprotno, za državo ne bi bilo koristno, če ti ooi tvorili mrtev kapital. Zdi se nam pa, da prihajajo ta demokratična gesla nekoliko pozno in da niso mišljena popolnoma odkritosrčno, posebno kadar prihajajo iz ust bivših Sudmarkovcev. f Nepoboljšljiva nemška mladina. Tc dni jc imel svoje nastopno predavanje na berlinski univerzi sloveči fiziolog prof. G. F. Nicolai, ki je 1, 1914, pogumno nastopil proti vojnemu razpoloženju in moral zato pred preganjanji pobegniti na Dansko, V zadoščenje so mu sedaj vrnili vseučiliško stolico. Toda nemško mladino vojna po vsej priliki ni iztreznila: Nicolaija so nem-škonaciomdni dijaki ob nastopnem predavanju izžvižgali in mu grozili s palicami. Železnice Itr. Srta, Mr-Mta i Stan^fiao* fcclja Zagreb. Kaj lep in dolg titel, kateri pa prikriva velikanski kaos. Je podoba demo-kratsko-socialističnega ministrstva v malem. Sama osebna prijateljstva in niržnjc ga sestavljajo in vladajo. Odkar jc padlo ljubljansko ravnateljstvo kot žrtva intrig gotovih oseb demokratsko - socialističnega bloka, se opaža vsak dan večja zmešnjava pri železnicah. Razpršili so te uboge slovenske uslužbencc po vseh kotih SHS železnic, da delajo pokoro za grehe nekaterih voditeljev prejšnje ljubljanske direkcije. Toliko časa sc je Slovenija borila za vS-vojc ravnateljstvo, in glej, komaj ga dobi, žc ga vzame osebno nasprotstvo gotovih ljudi. Oglejmo si pa malo novouslvarjeno zagrebško centralo. Misli! bi, to je sedaj gotovo vzor, ko je vendar na odločilnem mestu gospod, ki je bil grobokop ljubljanskega ravnateljstva, gospod, ki je velik osebni prijatelj demokratskih in socialističnih ministrov, gospod, ki se je pri neki socialistični skupščini slovesno priznal za socialista, ki je pripravljen pri prvem političnem preokretu zopet prebarvati svoj frak. Šiloma so premestili osobje ljubljanske direkcije v Zagreb, zagotovivši istemu, da je dovolj stanovanj na razpolago. Nad 400 slovenskih železniških rodo-vin sameva v Sloveniji, ker so njih glave službeno pregnane na Hrvatsko, kjer šc par let ne bo mogoče najti potrebnih stanovanj za nje. Niti službenih prostorov ni mogoče dobiti pri ravnateljstvu, in sedaj študirajo, kam bi premestili kak posamezen oddelek. Posledice tega se že kažejo, Mržnja med hrvaškimi in slovenskimi uslužbenci je dan na dan večja, dela se pa od dne do dne manj. Vsi čakajo nestrpno, kdaj bo konec te demokratsko - socialistične stavbe, katero nazivajo zagrebško ravnateljstvo, Kakor vlada par ljudi v Belgradu celo državo po svojem kopitu, tako vlada in vara tu zagrebško direkcijo ena sama, železniško-strokovnega dela sicer nezmožna, zato pa v intrigah tem bolj zmožna oseba, ki se pa ne upa javno nastopati kot dirigent, temveč se sramežljivo skriva za hrbet ravnatelja. Škoda ravnatelja, ki bi. obdan z boljšimi svetovalci, pač drugače nastopal! Slovensko usluz-henstvo stanuje po malih, smrdljivih hotelskih sobah, 2—3 v eni sobici. Da ti ljudje, v vednih skrbeh, kaj je z družinami, ne morejo imeti veselja do dela, jo samo ob sebi razumljivo. Namesto da se jc služba zboljšala, je vsak dan slabše. Trčenje vlakov ua progah jc na dnevnem redu, ljudje se kaznujejo iu sa jim pri vsaki priliki grozi z odpustitvijo. Posledica tega je, da so nekateri že sami zapustili to umerijo, drugi pa so na tem, cla jim slede. In tako ni več daleč čas, ko bo železnica j S T IS sestajala i.?, samih ravnateljev, pod-I ravnateljev in šefov oddelkov, ki se vozi-| jo v privatnih poslih na posete v domo-i vino v salonskih vozovih. Pozivamo poslance Jugoslovanskega | kluba, da o prvi priliki neusmiljeno uda-j rijo po teb ljudeh in zohlevajo revi/.ijo | vseli nnredb in imenovanj, ki so se izvrši-I la pod fano^no vlado dcmokratsko-socia-j lističnega bloka, pred vsem pa zopetno I ustanovitev ravnateljstvu Ljubljana, da se | na Is način da zadoščenje slovenskemu I narodu, ki jc bil s tr.m ukrepom ncrlvom-1 rio prikrivan v svojih pravicah Dnevne novice, — V italijanskem vojnem ujetništvu umrli ujetniki. »Slovenski rdeči križ« javlja: V italijanskem ujetništvu v 0 s p e -dale da Campo Nr, 240, Me s tre, so umrli; Pive(c) Anton, pešec, rojen 1877, Gradišče, Litija, umrl 6. maja 1919. Štrukelj Franc, pešec, rojen 1898, Pret, Tolmin, umrl 12. maja 1919. Barbarič Mihael, pešec, rojen 1898, Sečenga, Istrija, umrl 27. junija 1919. Radinovič Simon, pešec, rojen 1889, Radrinovče, umrl 8. ju-Uja 1919. Nest Franc, pešec, rojen 1876, Bangct, štajersko, umrl 14. julija 1919. Štrumbelj Ivan, pešec, rojen 1893, umrl 20. julija 1919. Simončič Jožef, pod narednik, rojen 1891, Podsreda, umrl dn«l 5. avgusta 1919. Jark Peter, pešec, rojen 1892, Stranska vas, umrl 20. avg. J919l Suštaršič Leopold, desetnik, rojen 1892^ Sv. Martin, umrl 7. sept. 1919. Zlate Ivkk pešec, rojen 1897, Prosjc, umrl 4. oktobra 1919. Perovšek Jožef, pešec, rojen 1899 (pristojnost neznana), umri 20. okt. 1919„ —• Čitalnica v Murski Soboti Dne % decembra 1010 ustanovili smo v osvobojenem Prekmurju »Narodno čitalnico« r, raznimi odseki v svrho narodne pobudo* Sedež iste je Murska Sobota. Naročene imamo skoro vse domače liste, poleg tri« tudi par hrvatskih in srbskih, a nedostajja, nam še knjig. Ker pa ima čitalnica tuds nalogo — saj do osnutja lastnih knjižnic — nuditi isto tukajšnji šolski mladini po* trebno berilo, katerega istotalco primanjkuje, zato sc obračamo do vseh slovenskih čitalnic, bralnih in enakih društev, kakor tudi do javnih in šolskih knjižnic, založnikov in zasebnikov s prošnjo, naj nami blagovolijo v dar nakloniti vsakovrstnih' knjig, tako beletrističnih in znanstvenih kakor tudi mladinskih in šolskih knjig (četudi starih in žc obrabljenih). Tudi starih letnikov naših časopisov in. revij raznih strok prosimo. Pošiljke naj se blagovolijo nasloviti: Čitalnica v Murski Soboti, Prek-murje. (Potni stroški za večje pošiljke so povrnejo). Vsak še tako mal dar bo hvaležno sprejet. — Čitalnica v Murski Soboti. — Častniki-prostovoljci in nova sred4 ba. Uradni list prinaša uredbo o prostovoljcih. Lcgtjonarske častnike je bridko razočaral že člen 1., kjer stoji: Za prostovoljca v zmislu te uredbe se smatra, vsak" državljan kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovcncev, ki jc kot vojak ali podčastnik prostovoljno vstopil v srbsko vojsko, in sicer do vštetega dne 18. novembra 191S, ostal v njdj do demobilizacije ali bil iz nje redno izpuščen kot nesposoben. — Člen 2, Častniki-legijonarji torej ne uživajo po teij uredbi pravic prostovoljcev. Častnik-legi-ionar jc izključen ocl podpore; če je timri ali padel, ne dobe člani njegove družine ničesar. In vendar so celo svojci onih, ki so bili padli za tujo državo, boreč »e proti narodnim koristim, dobivali postori« nino. Mlad inteligent, ki se jc boril v vrstah legijonarjev, je žrtvoval ugodno mesto, postavil je na kocko svojo in svojcev bodočnost, službo, dobro ime — in svoj vrat Boril se je v Dobruaži, pred Solunom je padel. In odločba kr. vlade odloča, da. njegovi svojci, ki sc morda nahajajo v najhujši bedi, ne dobe niti vinarja. Ali res misli g. minister Korae, ki jc io uredbo izdal, da je vsak častnik-legijonar nepo-< treben podpore, ker je — kapitalist? Mislili smo, da nam socialistični minister, ks tako rad govori o človečanstvu in ujedi-njenju, vsaj ne bo delal krivice, če nas žc podpirati noče. Varali smo sc. Upamo pa, da vlada ni še i/pregovorila zadnje besede, Lcgijouar. — Proti navijanju cen. Prijatelj lista nam piše: Kot je razvidno iz njegovih poročil, je pričel državni urad zoper navijan nje cen, verižnike in tihotapce z energičnim delom, kojega vpliv se bo kmalu pokazal. Pri tem mu pa moramo konzumenti iti na roko. Dve sredstvi imamo, da. sc ubranimo verižnikov in navijalcev cen. Na eni strani se vsi organizirajmo v zadrugah, da se tako glede najvažnejših potrebščin, živil, obleke in obutve, osamosvojimo od trgovcev. Prilike v to jc dovolj. Tako so uradniki organizirani v »Samopomoči., delavci in železničarji v svojih organizacijah, za ostalo občinstvo pa so na razpolago Vojna zveza, Splošna gospodarska zadruga, Gospodarska zveza in mestna aprovizacija, če bodo trgovci uvideli, da nismo nanje navezani, se bodo kmalu zopet začeli zadovoljevati z običajnim meščanskim dobičkom, kakor je bil pred vojno v navadi. Ako bodo za sedaj pri tem trpeli tudi oni pošteni trgovci, ki so sc ves čas držali solidnih cen, ni to naša krivda, za to pa morajo tudi ti trgovci sodelovati, da sc iztrebijo vsi izrodki riihovejj.1 stanu, ki so danes tako pogosti. Na drugi strani pa moramo državnemu uradu zoper navijanje cen brezobzirno naznanili vsak slučaj veriženja, navijanja cen itd., ki ga zasledimo. Čc prodaja n, pr. kak trgovec vkljub strogim uradnim nredpisom hlatfo drnžie, kakor rta ima . r» -T -tj,— *... označenega v izložbi, čc je kak trgovec brez vsakega povoda enemu in tistemu ' predmetu v izložbi povišal ceno od Mi Sfer. 1& SLOVENEC, !&e 20. lanuaife 1938. Stran 5, klavža do Božiča za 30^ ali če dobiš kak splošno znam predmet pri enem trgovcu za 6 K, pri drugem pa šele za 7.20 K, tedaj so to gotovo slučaji, ki zaslužijo najstrožjo kazen. Toda dan za dnevom doživljamo še mnogo hujše slučaje navijanja cen. Kakor vidimo, so oblasti v zadnjem času energično nastopile proti verižnikom in navijalcem cen in za koristi občinstva, zato pa je tudi dolžnost konzumentov, da gredo oblastim pri tem čistilnem delu na roko. — Poziv delegaciji ministrstva financ za Slovani j o ln Istro. Prejeli smo: V pravilniku glede postopanja pri kolkovanju kron, izdanem od ministrstva financ z odlokom 1. novembra 1919 se glasi člen 23. doslovno: »Kot posebno nagrado za udeležbo pri tem poslu dobivajo člani glavne komisije v Betgradu in člani okrožnih in okrajnih (srenskih) podkomisij po 30 dinarjev (90 kron) na dan, a vse tehnično osobje, ki bo sodelovalo pri zamenjavi kron. po 20 dinarjev (60 kron) na dan.« Minul je že mesec dni, odkar smo kolkovali krone. Prišli smo vsak daa ob 8. uri zjutraj v pisarno ter delali naporno do 8., pa tudi do 10. ure zvečer, a še do danes ni nikdo prejel zgoraj navedene obljubljene nagrade. Kdaj vendar misli delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani kaj ukreniti ter ukazati raznim davčnim uradom po deželi, da nakažejo vsem osebam, ki so sodelovale pri kolkovanju, obljubljeno pla-č o. Obljuba dela dolg, in dolg se mora poravnati. Torej se poživlja tudi delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, da svojo obljubo izpolni. -- Sledi več podpisov. _ Vrhnika. Redni letni občni zbor obrtne zadruge na Vrhniki je sklican na dan 1. februarja t. L ob 2. uri popoldne v šolsko telovadnico ravno tam. Načelnik. _ Krajevna skupina Celje Društva zasebnega uradništva z« Slovenijo sklicuje svoj redni letni občni zbor na nedeljo dne 25. prosinca 1920 dopoldne ob 10. uri. Zborovanje se vrši v hotelu pri Kroni c ▼ Celju (ne v Narodnem domu). y slučaju nesklepčnosti se vrši skupščina z istim dnevnim redom v sredo dne 28. prosinca 1920 zvečer ob 7. uri v istem lokalu; ta zbor bo sklepčen ob vsaki udeležbi. — Protestni shod mesarjev. V nedeljo se je vršil v Ljubljani shod mesarjev iz cele Slovenije. Udeležilo se je okoli 300 mesarjev. Shodu je predsedoval g. Pavlin iz Trebnjega. Govorili so med drugimi gg. Marčan in Jesih iz Ljubljane, Reberšek iz Celja, Kirbisch iz Maribora. Na sbodu so se čule zelo ostre besede proti Vnovče-valnici za živino, ki da obstoja samo za gotove koritarje, nadalje proti prekupčevalcem in veletržcem z živino, ki živino oziroma meso dražč. Vsi govorniki so poudarjali, da morajo mesarji v dveh mesecih propasti, ako se ne povišajo sedanje cene mesu, oziroma ne znižajo cene živini, Zahtevali so tudi prosto prodajo kož. Na shodu so bile sprejete resolucije, ki zahtevajo: 1. Popolno samostojnost pri obratovanju. 2. Iste pravice, kakor jih imajo mesarji na Hrvatskem. 3. Vnovče-valnica za živino naj se takoj zapre. 4. Odstranijo naj se vsi prekupci in veletržci z živino. 5. Cene naj bodo proste tako za rivteo, kakor za meso; živina nai se pregleda na izkladalni postaji. 6. Vlada naj poskrbi za cenejše blago in obutev, odpravi naj tozadevno carino, nakar se bodo cene živini in mesu gotovo znatno znižale. Vrnitev oojnih nfefnl-boo iz Italiig« V doglednem času se bodo vrnili naši ujetniki iz italijanskega suženjstva v svojo osvobojeno domovino. Prenašali so čez leto dni gorje italijanskega robstva, trpeli so duševno in telesno — a v kratkem sc bodo vračali domov, pričakujoč od svoje domovine prisrčnega sprejema, Ujetniki so postali s tem protimednarodno-pravnim ujetništvom takoredeoč narodni mučeniki — in narod jim jc vsled tega dolžan povračilo za to trpljenje. Radost bo vladala v družinah, ko se bodo vračali očetje, možje in sinovi po tako dolgi, trpljenjapolni odsotnosti — a pozabiti ne smemo na one mnoge, katerim je oropala italijanska krutost najdražje, rdravje in ki bodo prihajali kot invalidi oziroma raalarični, tuberkulozni — strti —■, ki bodo potrebovali zdravniške pomoči, pa so brez svojcev, brez lastnega prostora, kamor bi položili svojo glavo. To so oni nesrečneži, katerim mora narod priskočiti na pomoč, da nc bodo pričeli nove poti trpljenja v lastni domovinL Vsled tega se obrača »Slovenski Rdeči ki iž« na vso našo javnost, na vse in vsakega posameznika z nujno prošnjo, da pripomore vs*k po svoji moči, da se ublaži ttm nesrečnežem kolikor mogoče njih gorje in se jim pokaže. c|a so priMi v svojo do-lookvlno, Dobrodošel je vsak najmanjši dar v denarja, cigaretih, perilu, obleki in slič- ncin. -ia naj se na Slovenski Rdeči križ« Ljubljana, Poljanska cesta (Alojzije-višče, pritličje, desno). Turistika in šport. Slov. planinsko društvo. Letošnji ob-zbor osrednjega odbora S. P. D. je določil: Članarino na 12 K letno za vse člane, pristopnino na 2 K (enkratni znesek) samo za nove člane, ustanovnino na 400 K (enkrat za vselej). Pripominjamo, da med članarino ni vpošteta ietos naročnina za »Planinski Vestnik«, katerega bo treba posebej naročiti, čim bomo zopet pričeli z izdajo. Dijaške izkaznice. Gori označene cc-ne veljajo za vse člane brez izjeme, ludi za dijake, ki hočejo postati člani S. P. D. Oni dijaki pa. ki žele samo brezplačno prenočnino na v to svrho določenih prostorih po planinskih kočah S. P, D., naj sc zglase pri osrednjem odboru S. P. D., ali pa pri svojih profesorjih, d? dobč tozadevne posebne »dijaške izkaznice"!;. Za vsako dijaško izkaznico je vplačati 6 K (pristopninski znesek 2 K tu odpade). — Vstopnino v vsako posamezno kočo mora vsakdo plačati. lj Poročil se jc včeraj popoldne v cerkvi sv. Petra v Ljubljani stavbenik in gradbeni oficijal g. Ivan Bricelj iz Hruši-ce z gospodično Ivanko Kregar iz Stopanje vasi. Novoporočenemu paru obilo sreče! lj V četrtek vsi v Ljudski dom i Ljubljanske skupine J. S. Z. prirede v četrtek 22. t. m. ob pol 8. uri čajev večer s sledečim sporedom: Šaljivi prizori, šaljiva pošta, srečolov ter prosta zabava. — Vstopnice se dobe vsak dan od 8. ure dopoldne do 8. ure zvečer v pisarni »Jugoslovanske strokovne zveze«, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Vstopnina 2 K za osebo. lj Dramatična šola. Vodstvo Ljudskega odra opozarja vse gojence, da se vrši danes ob 8. uri zvečer zopet pouk v dramatični šoli. lj Delegat finančnega ministrstva v Ljubljani dr. Karel šavnik sc je dne 18. t. m. odpeljal službeno v Belgrad, od koder sc povrne v kakih osmih dneh. lj Poverjenik dr. Ravnlhar je odpotoval službeno v Belgrad. lj Mestni drobiž. Minuli četrtek, petek in soboto so zamenjavali na rotovžu drobiž; v ponedeljek ga ni bilo več. Zamenjali so ga za 30.000 kron; za 170.000 K drobiža bodo na rotovžu še dobili. lj K verižniškemu arada sta prideljena v službovanje višji policijski svetovalcc Oskar Vračko in policijski nadkomisar Geržinič. lj Oficijantka je postala g. Fantka Tanjko, ki je, kakor smo poročali svojčas, povzročila aretacijo Tokatlijevih. lj Ljubljana v salonu. Dr. K. gospej P.: Milostna, kako sodite o Ljubljani in kakšno sodbo imate, ki ste videli toliko mest in imate razvit čut za estetiko, o naši pre-stolici Slovenije?« — Gospa P.: »Nobene sodbe si ne morem ustvariti, ker vselej, kadar grem po opravkih v mesto, moram gaziti blato; megla, če te ni, pa prah ovira, da nikdar ne ogledujem hiš in njihovih fasad: blato, megla in prah so edini vtis, ki ga imam o Ljubljani.« — Dr. K.: »Ljubljana je vas, kar potrjuje tista narodna pesem, ki poje: Stoji, stoji Ljubljanca, Ljub-ljanca dolga vas.« — Gospoda se razgo-varja o valuti, o novem drobižu »deželnega glavnega mesta Ljubljane«, o občinskih in drugih volitvah: hitro in naglo teče govorica, Kar se obrne dr. K. k desetletnemu šolarju Šoržu, ki si ubija pravkar težko poglavje o občnih m miselnih imenih v glavo, rekoč: »Šorž, kako pa ti sodiš o Ljubljani?« — ^Gospod doktor: Ljubljana je dolga vas, saj ste sami rekli, da poje tako narodna pesem o njej.« lj Naša drama. Prostor- pred Slonooi. Vedež sreča slavnega umetnika igralca Frtavko in ga vpraša: *Kaj je pa kaj v Vaših krogih vesele drame novega?« — »Ee, nič posebnega. »Fretarimo« kar tako brez repertoarja naprej; ga nimamo; naše mezdne sitnosti smo pa vzravnali.« - — »Še kaj?« — »Nič, vse je zanič.oc lj Vino posebne iinosti. Nekje v Ljubljani se toči prav dobro viuo. Kje, ne izdamo, da nam ne more nihče očitati neplačane reklame. Preskusen! - mski bra-Icc Žgošan jc le dni podal o i;.cm sledeče strokovnjaško mnenje: To vino je tako fejst«, da bi ga na vrvico privezal, čc bi ga mogel in bi ga vlekel ^kozi grlo doli in gori, da bi ga nc bilo nikdar konec.« lj Podplati za en dau. Kaj nosile pod pazduho«, vpraša naš prijatelj te dni znanca, ki je nosil velik ovoj pod pazduho. »Pravkar sem »fasal« podplate za en dan.« »Zakaj pa za en dan?i.- - ;>Tal»o slabi so, tla se že po rnrni dnevu hojo raztnraio,« lj Zaplenjen tobak in žaljenje straže. Ivanu Šnbcu iz Bač pri Materiji je policija na Viču v nedeljo zvečer zaplenila precej tobaka, katerega jc nameraval vtihotapiti v zasedeno ozemlje. Po zaplembi tobaka so moža izpustili. V ponedeljek zjutraj je prišel Šabec v stražnico na Viču in zahteval, da se mu naj vrne žepni nož, češ da je no?, tam izginil. Mogočno je zahteval, naj sc preišče stražnik, ki mu je v nedeljo »konfisciruL tobak. Ustreglo .se mu jc — in se seveda ni našlo nič. Svetovali so mu, da naj stražnico zapusti; toda Šabec jc pričel stražo zmerjati. Ker. ni miroval, je bil predstavljen policijskemu ravnateljstvu, ki je odredilo, da se ohrani Šabec v zaporu: dokler nc odloči sodišče o njegovi daljnji usodi. KAKO SE V BELEMGRADU SODI DR. 2ERJAVOVQ FARBANJE O VALUTI. (IzT-mo poroči !o »Slovcncu«.) Beligrad, 19. jan. Vlada jc izdala komunike o rešitvi valutnega vprašanja. Komunike jc r.a prvi pogled dvoličen, ker sc ^ada boji svojega dela: 1. Vlada zamenjuje krono za dinar v razmerju 4 : 1; 2. da ta relacija ne bi bila očividna, izdaja novčanico, na katerih figurirajo obe vrednosti; 3. vlada bo potegnila iz prometa vse kronske in dinarske stare novčanice in zamenjala za nove; torej ni resnična izjava dr. Žerjava, da bo stari dinar ostal v cirkulaciji; 4. ker vlada ukine cirkulacijo obeli novčanic, je dvojna valuta absolutno nemogoča in se zato razmerje med krono in dinarjem nikdar več ne more izpremeniti; 5. ako dr. Žerjav trdi, da bo parlament določil z!:1 to podlago za krono in podlago za dinar, je to nemogoče, ker bo tedaj, ko se sestane parlament, samo ena novčanica z dvojno vrednostjo, a ne dve novčanici z dvema valutama; 6. določitev zlate podlage |c popolnoma odvisna od relacije krone do dinarja, ki pa jc od ministrskega sveta definitivno rešena; podlaga se more prenesti samo na novo novčanico; 7. krona se bo potopila v novi valuti, a njena vrednost je označena v definitivni relaciji krone do dinarja 4:1. Krona ne more torej nikdar imeti svoje valute, nego vedno samo 1 četrtino dinarja. S tem je vlada odvzela posetnikom krone najmanj tri četrtine vrednosti. DEMOKRATSKI KLUB SKLICAN K PLENARNI SEJI. (Izvirno poročilo »Slovencu«,) Beljrad, 19, jan. Predvčerajšnjim se je sestal glavni odbor Demokratske zajed-nice v svrho posvetovanj o organizaciji edinstvene demokratske stranke. Za 20. t. m. je sklican plenum kluba Demokratske zajednice v svrho osnovanja enotne kompaktne demokratske stranke. AGRARNA STATISTIKA. (izvirno Tjaiočilo »Slovencu«.} Belgrad, 19. jan. Dela za agrarno statistiko, ki bi služila kot podlaga izvedbi agrarne reforme, so se začela najprej v tem zmislu, da se določi sedanje stanje vele.pose.stev v celi državi. Te dni je bila dovršena statistika za Slovenijo in Prek-murje ter so sestavljene mape in pregledni detailni izkazi. V Sloveniji je 242.586 ha veleposestniške zemlje, od katere ;e samo gozdov 171.742 ha. V Prekmurju jc 19.973 ha veleposestev. Za Banat so izdelani v katastrskih mapah pregledni načrti veleposestev ter površin zemljišč, predanih za to leto v začasen zakup. V Hrvatski in Slavoniji bodo znašali stroški za agrarno statistiko okoli milijon kron. ITALIJA ZAHTEVA MANDAT V ALBANIJL (Izvirno poročilo »Slovenca«.} Belgrad, 19. januarja, »Politika poroča iz Pariza: Poučena oseba iz okolice L.loyd Gcorga je izjavila, da je italijanski ministrski predsednik Ni ti i sporočil zainteresiranim zavezniškim silam, da sc Italija odreka otokom v Dodekanezu v korist Grški, zato pa smatra za neobhodno, da sc ji poveri mandat v Albaniji, Z druge isto-tako resne stvari doznavamo, da se mandat Italije nad Albanijo more smatrati kot gotova, stvar. Vsi protesti Albanccv, ki se ne nahajajo v službi italijanskega imperi-jalizma, so ostali brezuspešni. Ni znano, kako stališče bo zavzela /■ ozirom na to vprašanje naša delegacija, Loda vseeno se sme smatrati, da nc more podpirati take konvencije, ki je naperjena proti našim državnim interesom. STAVKA TIPOGRAFOV V ZAGREBU. (Izvirno poročilo »Slovcaca«.) Zagreb, 19, januarja. Slavka tipogra- ! lov je izbruhnila, ker se niso sporazumeli z delodajalci v treh ločkah. Tipografi so zahtevali plačo za vse praznike, medlem ko so jim delodajalci dajali plačo samo za tri praznike in en državni praznik. Po 5 letih ima vsak tipograf pravico na b dni do pusta v letu, po 10 letih pa na 12 dni. Spo- ■ razumeli se niso tudi glede paritetnega ; odbora in nadzorstva dela. Delodajalci »o zahtevali, da se mora vsak dan dati račun o izvršenem delu. — Sedaj, ko je nastala stavka, zahtevajo tipografi še višjo plačo. Izgleda, da bo stavka precej dolgo trajaJa. V Zagrebu izhaja samo »Nova Istina«, ki pise večinoma samo o tej stavki. MAŽARSKA DALA ZADOŠČENJE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 10. jan. »Pravda« poroča; Mažarska vlada se jc preko svojih predstavnikov opravičila zaradi incidenta v Prek murju ter je obljubila, da se slični dogodki nc bodo več ponovili. Odstranila je poveljnika polkovnika, odvzela čin poročniku napadalcu in odpustila prizadete podčastnike. Plačati hoče v denarju povzročeno škodo in odškodnino ranjencem. Nasa vlada bo sedaj zopet dopustila izvoz živil v Mažarsko. CLEMENCEAUJEVO SLOVO. LDU Pariz, 19. januarja. (DKU -i Brezžično.) Danes dopoldne se je v eli-zejski palači vršila zadnja seja ministrskega sveta pod predsedstvom Cle-menceauja. Clemenceau je osebno izročil predsedniku Poincareju d emisijo svojega kabineta, pri čemer se mu je zalivalil za vsako podporo, katero j« uživala njegova vlada od predsednika Poincareja v težkih časih svojega delovanja. Poincare je odgovoril, da smatra v.a potrebnu, izraziti Clemence-auju toplo zahvalo v imenu vse države za delo, katero je Clemenceau dovršil v zadnjih letih. Pripomnil je, da bo Francoska vsikdar hvaležna C le-menceauju, ki je imel v najbolj kritičnih trenutkih poživiti duh francoske vojske in z njo nadaljevati boj z vso energijo do zmagovitega konca. Nato so se ministri in prisotni državni pod-tajniki odstranili in Clemenceau je imel s Poincarejem pogovor, ki je trajal 10 minut. Po tem pogovoru je šef Clemenceau v vojno ministrstvo, kjer je sprejel več političnih osebnosti. CLEMENCEAU POTUJE V EGIPT. LDU Pariz, 19 jan. (DKU) Clemenceau je izjavil v pogovoru, da namerava v nekaj dneh odpotovati v Egipt, kjer bo ostal dva meseca. Pripomnil je, da ne ba pisal nobenih memoarjev. MAŽARI IN MIROVNA POGODBA. LDU Budimpešta, 18. januarja. (Dun KU.) Ogrski korespondenčni urad. poroča iz Ncuillyja: Načelnik madžarske mirovno delegacije grof Apponyi je v svojem eks« pozeju, k.i ga je razvil pred svetom peto-rice, izvajal nadalje, da mora že danes iz« javiti, da ne bo mogel sprejeti mirovne po; godbe, ako se njene duločbe ne omilijo, Z oziroin na to, da je mirovna konfcrenca pozvala madžarsko mirovno delegacijo, naj izrazi svoje pomisleke, smatra on, ds konferenca še ni izpregovorila zadnje besede in da bo listina, katero riaj madžarska vlada podpiše, še predmet resnega in vest-nega proučavanja. Vsled tega upa madžarska mirovna delegacija, da se ji bo posrečilo pregovorili mirovno konferenco e upravičenosti svojih pomislekov. — Od tu jc grof Aponvi nadaljeval svoja izvajanja v angleškem in francoskcm jeziku ter izva-vil, da učinkuje izredna strogost mirovnih pogojev naravnost pretresujočo; resnica je sicer, da so bili tudi mirovni pogoji zs Nemčijo, Avstrijo in Bolgarijo zelo trdi, loda nobena od teh držav ni bila po mirovnih pogojih tako težko prizadela, kakoi Madžarska, ki jc doživela popolno razkosanje svojega ozemlja in svojega prebival« stva. Madžarska pa ni samo razkosana, jc dejal h koncu, marveč celo ozemlju, ki j; je ostalo, jc odvzela vsaka možnost gospodarskega prospevanja. ANGLEŠKO DELAVSTVO ZA MIR La Chasse d 1' homiue«. To novo igro, ki jo jo .spisal Mauriee Don-nay, Porižan, so igrali pred nekaj »inevi v Parizu. Igra. sama ni nič posebnega in predsUrvlja v glavnem neko vojaško parado v Parizu, nastopi tudi neki ameriknnski oficir, imenu- jejo ime Wilson, nakar sledi aplavz. Čc omenimo Se par scen, v katerih za par deklic, ki se ozirajo za častniki, smo vsebino izčrpali popolnoma, igra ho po svoji vsebini, in. plitvosti zanimala le del Pariza. pr Italy and tile Jugoslavs Q nest ion of International Law. Ta brošura, ki se peča z jadranskim vprašanjem, je izšla v Parizu na 40 straneh in v lepi opremi. Priložen ji jo lep, zelo natančen zemljevid jugoslovanskega ozemlja, na katerem so orisani oni predeli, ki jih zahteva Italija na podlagi londonskega pakta. pr »L' art moderne Jougoslave«. Naše kulturno društvo v Parizu je izdalo posebno knjižico študij, ki jih je napisal vseučiliščni profesor in aka-demični slikar B. Popovič za časa jugoslovanske umetniške razstavo v Parizu v »Revue Jougoslave«. Knjižica podaje lepo razlago naših umetnikov in pregled razvoja naše upodabljajoče umetnosti. Knjižica prinaša 25 reprodukcij naših najboljših umetnikov, posebno Meštroviča, Rački ja, Deško-viča itd. pr Klaverjev koledar za leto 1920. Ta koledar je izšel v navadni obliki na 48 straneh. Koledar prinaša več člankov verske vsebine, o družbi sv. Petra Klaverja in o afriških misijonih. Par člankov je tudi v obliki povestic, kar poveča zanimanje bralcev. Posebno lepe in zanimive so pa slike, ki po večini predstavljajo "ivljenje v Afriki in si jih vsakdo rad in z veseljem ogleda. Cena koledarju je nizka — 1 K 50 vin. pr »Na perotib petja« se imenuje nova spevoigra, ki jo je spisal Horst Platen. Primijera se bo vršila še ta mesec v Hamburgu. Gr&tiba ffiPOiSi lili. Naval množic v mesta narašča in z njim pomanjkanje stanovanj. Naredbe stanovanjske komisije morejo ublažiti stanovanjsko bedo, ne morejo je pa odpraviti. Edina trajna in resnična rešitev tega perečega vprašanja je, da začnemo staviti nove hiše. V Sloveniji je stanovanjska beda dosegla svoj višek v Ljubljani. Zato bo moje razmotrivanje v prvi vrsti posvečeno slovenski prestolici. Nova Ljubljana se jc rodila po potresu. Mesto je stalno rastlo, v letih 1900 do 1912 se je v mestu in bližnji okolici postavila ali prezidala skoraj polovica hiš. Rožna dolina, Udmat, zelenojamska in viška delavska kolonija so skoro popolnoma na novo zgrajeni, Tudi v mestu samem smo dobili mnogo novih zgradb, predvsem javnih, Pribiti je pa treba, da sc ni gradilo po enotnem načrtu. Napravil se je sicer regulacijski načrt mesta Ljubljane, ki je pa stremel v glavnem za tem, da sc ulice in trgi zravnajo in razširijo. Mesto je moralo zato plačevati ogromne odškodnine, svojega cilja pa le ni doseglo. Druga napaka je bila, da je občina hotela regulirati staro mesto, namesto da bi zasnovala in izvedla obširen regulacijski načrt za Veliko Ljubljano. Pritegniti bi morala v ta načrt tudi Šiško, Vič in del občine Moste. Tako so pa tik pred jedrom mesta nastale delavske kolonije, ki ovirajo razmah mesta na zunaj, ker so stavljene ne glede na celotno regulacijo. Tudi za glavnim kolodvorom v mestu samem nimamo še potrjenega regulacijskega načrta. Vse to je zamujeno in bo kolikortoliko oviralo" nadaljno gradnjo. Toda vse bolj važen jc dragi faktor: finančna stran tega vprašanja. Hiše pri nas niso nesle toliko obresti, kot kapital, ki je naložen v hranilnici ali podjetju. Povprečen čisti donos je znašal 2—3 % kapitala, ld jc bil naložen v poslopju. Ta moment — dobiček — tudi danes ne moro ugodno vplivati na ljudi, ki bi hoteli graditi hiše; posebno tedaj ne, če so vezani na maksimalne cene pri stanovanjih. Zasebni kapitalist raje naloži svoj denar v plodonosnejše posle, v kupčijo z blagom, z valuto itd. Misli si: Po stanovanjskem zakonu ne morem odločevati, kdo bo stanoval v moji hiši, ne morem mu odpovedati stanovanja in ne smem mu zvišati stanarine. Hisa bo tako samo Sc na pol moja, — zato ne zidam. Zasebni kapitalist nima koristi od gradnje novih hiš, zato ne bo zidal. Ljudje, ki $0 zidali hiše, so bili torej j v to večinoma prisiljeni vsled slabega in } nezadostnega stanovanja. Tudi v r.rctc'-?.--i sti jc bilo število špekulantov, ki so zidaB j hiše, primeroma majhno; a šc ti so zidali ! primitivne hiše, Iti so jih skušali potem i prodati za dober dobiček. Vsi drugi so pa zidali na kredit. Mar-j sikateri stavbni gospodar si jc nakopal s S tem veliko breme in se je čutil v svoji hiši bolj oskrbnik kot gospodar. Posledica tega je bila, da jc zadnja leta pred vojno, ko jc denarnim zavodom primanjkovalo kapitala, prišlo mnogokrat do polomu. Saj je bilo lik pfcd vojno v Ljubljani m okolic« nad iretino hiš na prodaj. Grudba hiš bi se torej morala organizirati s pomočjo vlade in velikih denarnih zavodov. Tako bi sc marsikateremu obrtniku, uradniku in delavcu, ki ima količkaj visoke stalne dohodke, omogočil lastni dom. Na ta način bi se rešilo vprašanje kredita. Drugo vprašanje je, ali imamo dovolj delavnih moči in stavbnega materijala na razpolago. Delavnih sil ne manjka; vračajo sc iz tujine, iz Amerike in Nemčije, pa tudi doma se veča število brezposelnih. Stavbni materijal imamo po večini doma, drugega bi pa morali dobiti iz tujine. Imamo opeko, les {ki ga celo izvažamo v Italijo), cement, apno; železa je sicer malo, ker se premog negospodarsko razdeljuje med železarne, Cinkaste pločevine imamo toliko, da jo izvažamo, svinca tudi ne primanjkuje; le svinčenih izdelkov rti dovolj, ker naša svinčen- industrija ni še razvita. Barvna sicer niso iako dobra ko pred vojno, a jih je dovolj. Steklo bi morali dobavljali iz Češke, ker naše steklarne izdelujejo samo steklenice. Nimamo pa ključavnic in okovja; za tc izdelke sc v bližini Ljubljane grade tvoraice. Tudi raznih drugih malenkosti nimamo, vendar moremo I reči, da nam gradivo ne bo delalo nepre-i inagljivih ovir. Če bi pa hoteli čakati, da | bomo imeli vsega potrebnega v izobilju, j ne bo še konca stanovanjski bedi. Svet jc i izčrpan, pomanjkanje surovin in polsuro-! vin je splošno, zato moramo računati z danimi razmerami m začeti graditi, K sodelovanju je treba pritegniti ve« zainteresirane faktorje, predvsem državo in občino. Država naj zagotovi kapital za gradbo lastnih potrebnih poslopij; saj m ravno najmanjši vzrok stanovanjske bede* da so državni uradi zasedli toliko prostora v mestu. Dolžna je tudi skrbeti za svoje uradnike; nudi naj uradnikom in delavcem garancije za potrebni kapital za gradbo lastnih domov, Država naj uredi hišni davek, ter da čim več olajšav novim zgradbam. Istotako deželna vlada, H naj novo zidane hiše vsaj deloma izloči iz stanovanjskega zakona. Gradbena oblast naj sporazumno s strokovnjaki dožene, kje je mogoče dobiti stavbni materijal. Občina naj skrbi za stavbišča, naj konča stare regulacije in naj zasnuje in izvede regulačiri načrt Velike Ljubljane. Banke in druge zasebne družbe naj dajo kapital na razpolago in naj tudi same začno kaj graditi. Vsi prizadeti faktorji morajo sodelovati pri tej akciji. Lc na ta način boruo dobili veliko, moderno Ljubljano, ki nc bo poznala stanovanjske bede. društva »Dobrodelnost« v Ljubljani o korist siroti, siepceo, invalidno In hiralceo. 1317 dobiffeno o skupni ored- nosiš 80.000 K. Giaoni dobitek o oretinnsfi 20.000 kron. SreCAta 2 StronL SreSIsa 2 tnrenf. Srečke se naročajo v loterijski pisarni ▼ Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. žrebanje bo 3. febr. 1920 ob 6. uri zvečer. iospudarsfiifs. g Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši tridnevni kle-tarski tečaj od 4. do vštevši 6. februarja t. 1. Ta tečaj jo namenjen v prvi. vrsti vinogradnikom in gostilničarjem, ki naj vpošljejo svoje prijave do konca tega meseca podpisanemu ravnateljstvu. Istočasno si naj vsak sam zasi-gura stanovanje. — Ravnateljstvo drž, vinarske m sadjarske šole v Mariboru. g Novi vidiki za sadjerejo. Nemški strokovnjak Pavel Vogt je objavil v »Agra-mer Tagblattu«članek o novih vidikih, ki sc odpirajo sadjereji in zelenjadarstvu. Za-časa voiae se jc v Avstro-Ogrski in Nemčiji silno razširila industrijska poraba sadja, Število marmeladnih tovarn sc jc zvišalo od 80 na 300; od teh jc danes na avstrijskih tleh 68 podjetij, ld izdelajo na leto 8000 vagonov marmelade. Razen tega se je silno razvila sušilna industrija zu sadje in zelenjavo; Lega blaga je bivša monarhija izvažala v Nemčijo mnogo stotisoč met. stolov. Neverjetno sc je v zadnjih letih razvila industrija za sadne sokove; takih podjetij je danes v Avstriji 114, od teh j 30 veleobraitov. Večja sadna stiskalna mo-i re na leto proizvesti do 3000 hI sadnih so-; kov; kot stranski izdelek prihajajo v po-{ štev brezalkoholne pijače. Neglcde na po-j vabo sadja za sadjevec — ki v Jugoslaviji | kot vinorodni deželi nc pride toliko v po-štev — sc odpirajo sadjereji najširše mož-uosti korislonosnega razvoja. Sem spada tudi raba rbara, ki jo zelo cenijo za mešanje z marmelado, kateri daje izboren aroma. Veliko bodočnost imajo robidnice, iz katerih izdelujejo dišeče escncc, likerje it« podobne pijače, pa tudi ftno marmelado po angleškem receptu. Njih sok rabijo posebno za barvanje sveti obarvnih sadnih sokov in w» i-Mifodno vino. Isto velia za črno Šfor. 15, 6COVE3VBC, takte aJ/PHwm vrtnin (irozdičje. Oboje pridelujejo na Nemškem kot kultur« rastlini. Posebno hvaležna tla so opuščeni vinogradi in resekani gordi. I u se izvrstoo obnese tudi saditev malin. Na takih tleh domača** gornje rastline pa tudi rdeče jagode hrer. gnoja po 8 do 10.000 kg .sadja na hektar ter rode 12 do 16 let. Ob današnjih cenah za surovi sok (brez sladkorja! po 12 do .15 K jc dobičkanosnost sadjereje te vrste nn prvi mah očita. Ker nam daje kemija pripomočke, da sadni sok aH mezgo brez sladkorja in kuhanja konzerviramo — v to zadostuje n. pr. dodatek 1 grama, benzoekisl cga naitrona na kilogram iwjdne snovi — je pridelava in razpošiljanje čisto lahko in enostavno. Za izpraznjena jugoslovanska gozdna ozemlja — zaključuje Vogt je ta povzdiga v industrijski uporabi sadja posebno važna. Tako surova malinova marmelada kakor tudi malinov surovi sok sta danes blago« ki ga je mogoče prodati v neomejenih množinah. Pričakovati jc, da se hote vrste industrija še bolj razvila. V Nemčiji imajo za to industrijo /c posebne strokovne šole. Najden brevir. Na poti iz Kamnika v Komendo sc je našel 1 zvezek brevirja, novejše izdaje. Kdor ga pogreša, ga dobi pri g. Ivami Hudobivniku v Kamniku h. štev. 8. Najdeno. Pri vložišču predsedni-• štva ministrstva financ v Ljubljani je pred H dnevi pozabil nekdo denarnico z malo vsoto denarja. Dobi jo pri Iv. Žagarju, uradnemu slugi istolam. Darujte za „Slov. Dijaško Zvezo"! za pisarne in privatnike je založila Ju« goslovanska tiskarna v Liubljani. Netto-cena za trgovce, ki naroče vsaj 50 izvodov, K 4'- per komad. Priporočajo se cenjenim čitafeljem sledeče domače tvrdke: (X« dmkrato« »bfnro ▼ t«d«n m radona S kron.) Borzni melefar Vučkovič Dragan, Zagreb, Sv. Duh 19: — Brzojavl; Vučkov. Telefon 7—17. Brlvnlce Zaje Fran, Dunajska cesta 12. Dobava in pokladanfe parkefvv f>»M Anten, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Grada&ka ulica 22. Danske broSaClce Minka Karo, Sv. Petra cesta 58. ElefctrvteVntfka »-Svetla«, Mestni trg 25. Verbafe A., Linhartova ulica 4. Gostilne T-ožar, Jernej, Sv. Petra Gramofoni Sv podmen! avtomati Rijsberger A., Sodna nfica ">. Javna sklatflfCa »Balkan«, L Ljublj. j^ivno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Kavarne »Zvezda«, Ivančič .Josip, Kongresni trg. Kleparji Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Florijanska nlica 13. Knjigarne Jugoslovanska knjigarna, Pred Skotijo. Knllgooeznlce Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25. Kvnfekciiskg trpolne Olnp Josip, Pod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3. KrafaSi Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8 Himmelreich Fran, Pred škofijo 9 II. Lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, R kijeva cesta št. 1. mannfaktnrne trgeroine Petkosig Jos., Stari trg 4. Schnster Anton, Stritarjeva ul. 7, čšlizarjs Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. modni saloni Gčfal Marija, Židovska ul. 8. in 7. Elfloiilne trgovine. Magdič Pavel« Aleksandrova osta. PolrebSCIne za 5l»flic, krolaCe in čevljarje Petelin*- Josip Sv. Petra nasip 7 Restavracije »Peries*, Prešernova ulica. Sobno slikarstvo Žttran Martin, Mestni trg 12. Trgovine s Slnaln. stroji Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7« Trsou^R s papirjem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11. Stavbena potifetja Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Ovitih I Spe«S!cffs5i» podfetja Jorman Karol, Šelenhtvrgova ufica. i »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel 366.) ParfRS&eriiK tR kVffHeflkalUher F. & a., Šelenburgova ulica »Uranus«, Mestni trt i i. St. 4, fTel. 117.) Podobariž Pengov Ivati, Kolodvorska ulica št. 20. Popravila grs^ssfsjssov In godbenik avto vAm iRasberger A., Sodna ulica 5. Trgovine 7 urami in zlatnino Černe Lnd., Wolfova ulica 3, Trgootee s Selobnki Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2. Trgovine z dežniki in svinčnik* Mikuš L., Mestni trg 15, TrgooSne z železnino in poiledelskitni stroji Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Ter. cesta.) Zato** pohištva Fajdiga Filip, S". Petra cesta 17. Zajntrkooalnice Grošel T., Poljanska cesta 1. Zobotehnlki Zobni atelje Ferd. Palovec, Ljd>- liana, Dalmatinova ul. 5, poh>£ Kmetske posojilnice. - St* preveč občutljivi n mnJj Krak? Vsakovrstne bolečine sc takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ubla-žojejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza fltridom! 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-ttjabi »teklenici 27 K. Potrebovali M odvajajoče. ž«lo-dec okrepčnjoče sredstvo? Poslužite le t'ciferjevih pravih Elza krogljic 6 SkatSjic 12 IC — Omot in poštnin« posebej, a najceneje. Engen V. Feller Stnbica donja, Elzatr* št. 134, lir vatska. F fšfie se za trgovino s Špecerijskim in kolonijalnim blagom, dož. pridelki itd., zanesljiv in Se iz mirnih časov popol. izvežban poslovodja (t večletno prakso) s la referencami. Ponudbe pod štev. 199 na upravo lista. Zahvala. Povodom krute isgube svojega preljoblienega ofeta FRANZ SIEBER »adsprevodn'k kojega nji je ugrabila neizprosna smrt med Izvrševanjem njegove težke službe, izrekam najtoplejšo zahvalo gospodu Mihaelčlč-u, postaj enačelniku v Litiji, gospodu Siraj-u župniku in gospodu Breskovar-u postajoaaCelnjku v Savi, ki so me v tem težkem času tako ljubeznivo podpirali s svojo tolažbo in uteho. Maribor, IS. Jannarfa 102«. Stavbenik Ivan Bricelj gradbeni ef)d!»l Ivanka Bricelj roj. Kregar poročena 230 Ljohfjaira, 19. januarja 1920 oprava za jedilno sobo. Potzvo se pri Griffar k Meja?, PreSernova ul. t). Proda se anaDoaaaananaaaaaonanaaano Gostilničar v 27. letu starosti se želi radi pomanjkanje znan|a poroCiti z gospodično, ki je vajena t.c obrti ter ima okoli 20.000 K premoženja oziroma posestvo. Ponudbe s sliko se nrosi na upravni-Stvo list« pod Šifro .Gostilničar 228". oDnnononaonannnoooooonnooa Proda se popolna njcapna s steklenimi skoraj nova |HjUI utl stenami v volkosti 3X3-50 m. A. Susntk, Ljubljana, ZaloSka cesta št. 21. gospodična katera bi se rada priučila slovenščine, išče stanovanja s hrano pri boljši rodbini v Ljubljani. Ponudbe pod »OeSka Nemka na upravništvo. Sprejmeta se takoi za detailno trgovino velikega podjetja na Koroškem 2 samostojna Uprava stalnog profijantnog sla gallšta dravske tlivizljske oblasti v Ljubljani, bode potom Javne dražbe na dan 24. januarja 192® ob 10. url predpoldne razprodala sledeče število kož: 197 kom. gov, sub.usoljenih kož, 463 „ „ suh. nesolje, kož, 180 „ „ suh. usoljenih kož, 10 „ konjskih suhih nesoljenih kož. Licitacija se vrSi na licu mesta u mestni klavnici in v stalnem profijantnem sla-galištu dravske divizijske oblasti. Kavcija se položi takoj in sicer 10°/o od licitirane svote. Uprava stalnog prof. slagaliSta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Knpnjam "»ako množino kož od Ahr- jih zajcev ter plačujem po najvlitl dnevni ceni. IVAN BERNIS klobnčar v Visnjt gad. |JJX_ na prodaj v sredini mesta nRS9 Ljubljane. Naslov sc izve v upravniStvu Slovenca pod St. 234. Posredovalci izključeni. Herta Steber | pOIllOČllika meSane stroke. Kje. pove upravništvo l'Sta pod St. 232. ZAHVALA. Vsem, kateri .10 nam na katerikoli ne«n izkazali svoje soCutjc ob smrti nepozabne naSc mamice, soproge, sestre, tete, sestriCne, taSCc m svakinje, gospe LUCIJE OREHEK izrekamo tem potom iskreno, globoko našo zalivalo. Posebno J« zahvaljujemo sa veliko požrtvovalnost g. dr. Minafn, t.c. scstiTiitt usmi-Ijcnkam v deželni bolnici, 00. lazaristom ter vsem korporacljam. insti-t! tom in posameznikom, kateri so ji izkazali Čast na njeni radnji poti. Sv. maSa zaduSnica za blago pokojnico se bo darovala v sredo, : 1.1, m. v župni cerkvi sv. Petra oh pol 7. tiri zjutraj. R 300/19. Dražbeni oklic. V zapuščino pokojnega Josipa E r a t h, trgovca v Mokronogu, spadajoče raznovrstno blago se bo prodajalo na javni dražbi v Mokronogu dne 26. januarja 1920 pričenši ob 8. uri dopoldne in po potrebi naslednje dni. Med drugim se bo oddalo nekaj blaga tudi v večjih množinah, kakor žveplenke, vreče, vinski kamen, kolomaz, nekaj železnine itd., o čemur se zlasti trgovci obveščajo. Zdražitelj mora hlago takoj plačati in takoj prevzeti. Natančnejši dražbeni pogoji in cenflni zapisnik so na vpogled v notarski pisarni v Mokronogu. Okrajno sodišče v Mokronogu, dne 16. jantiarja 1920. 229 Širite »Slovenca"! Odda »e sltr/ha sfenografinje r poStev pride le irvežbana moč; dalje knjigovodje oz. knjigovoditinje kod pomožna moč. Ponudbe s priporočili naj »e poSliejo na spodnji naslov. Knpi se stara trg, oprava vsake vrste, tehtnice, uteži i. t. d. Ponudbe na X. linbljansuo delavsko konznmno clinštvo, Kongresni trrj 2. Mane čipke, ništvu lista pod St. 235. Jiitt gnllia" za leto 1920. Cena 2 K, po pošti 2 K 20 vin. (pižma) vreden . _______20.000 K se 7A 10000 kron proda in kožuh za šoferja (1100 K) pri portirju Hotela »Union*. Potovalni kozaii Proda se okrog 800 m5 lepih, suhih bukovih drv. Ponudbe samo za vso množino. Cena po dogovoril. Več se izve pri Grude n Šteta n. Krega rje v o 13 pri Kamniku. ' 233 Proda se stroji za pekarno, blagajna (sys- tem ..national") 1 lovski voz in druge stvari. Foizvesepri Kranjski stavbeni družbi v Ljubljani Levstikova ulica št. .13. Išče se kateri bi bil od rudarskega urada priznan, za bauksit.ni rudokop. Zahtev* se znanje jugoslovanskega 'e/.ika (slovensko ali hrvatsko) ter tudi uemskega Dopisi na Dr, Otona Vallcruschajga, Ljubljana, Aleksandrova cesta št 5. na debelo in na drobno, ter karbidne svetilke priporoCa tvrdka Breznik & Fritscli, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. Naročajte »Slovenca"! V najem dam modem mirni ili tik pred vojno dovršen. Gonilna moč: Vodna turbina s konstantno vodno močjo: zmelje približno 4 vag. »a teden. VpraSa se pod knnsOautna vodna »tla JK5 na upravo Slovenca Novi U d m a t, dne 19. januarja 1920. Žalnjoči rodbuii Orehek in Dubrovtč. Celili rdeči kupujem na vagone. Ponudbe samo z označbo eeuc na H. Novak Mnksimirska c. 04. Telefon 20- 00. Zagreb. prvovrstno angleško blago za žakete, modne hlače, obleke itd. Na zalogi velika izbira doma izgotovljenih oblek za gospode in dečke, ter vsakovrstnega manufakturnega blaga, srajc, ss-moveznic, Športnih čepic, nogavic, itd., itd., itd. Invalidi in domu se vračajoči vjetniki primeren popust. Prva kranjska razpošiljalna Schwab & Blcak Dvorni irq št. 3 LJubljana Narodno kavarno Lastni modni ateiise. Stran 8. SUOVENEC, 30, fattttarfa 1920. lasi za usnje leščil" za čevije piavilo ponuja Ic na debeloin zaeksport Alligaior Chemical Companv (Lastnik dr. Otou Kuoz) Dunaj III Rasumofskygas8e 14, Telefon U./110. Stev. 15. ies kupi voCjo množino Št. Janšlu premo-■jo bo p And. Jakil Kriuelj. Dolenjsko. Cebelni sobe satine in odpadke sveč kupu c po najviSji dnevni ceni J. Kopač, svežar v Ljubljani, GosposvetsUa ccsta 90, Sp. Sisku. o na$raz!i£nsiš!gi izdeliaoah In oeiUkostfh se doke po zmernih cena ti pri tordki SUETLH, LlaMjana, Hlestai tri št. 25. Kupim novejšo ali trgovino ali dvorišče za trgovino z gostilno, kavarno, ki ima več prostorov, bolj na promet, kraju v Mmlhmu, Ceilu aii tudi SJubBiani Prodam ali zamenjam tudi dvonadstropno, v slogu vile zidano hišo, staro 15 let, s parketi, vodovodom in elektr. razsvetljavo, z lepim cvetličnim in sadnim vrtom, vse skupaj 600 □ klafter v najlepi legi v Beljaku. Dopisi pod Hiša pošta Sv. Jakob v Rožv. vsako vrsto iti v vsaki umožini kupuje vedno ter plačujo najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. za zelen J ari kakor; zeli«, ohrovt. kolera- ;f blce, petetšllj, repo, solatno peso. endlvjo, '' splnačo ln dr. kupuje i- trgovina semenja „Sefco", Zagreb, j H kamor naj so pošiljajo vzorci z označeno HI ceno in množino. M oven«. staBsse napravo hum Nekaj prvovrstnega ima na prodaj Steian Brtuan, St. Vid nad Liubliono 4. mehka in trda dobavi in pripelje na dom V. Scagnetti, parna žaga r.a drž. kolodvorom. d. d. Ljubljana, Levstikova ulica 19 , proti srbečic., garjam, jI | iišajn, kožn. izpuščajem " • zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano .n zdravniško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO. Ne maže ne barva, biez dnhs. Dobiva se V vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano In okolico: Ribari Snšnik »pri zlatarn jelena« IV., Marijin trg. trarae, hlode In bukovo oglje kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod Drago Be-sel jak, Lj ubl j ana, Cankar j evo n. 5. IIIIIH.tlll,n.n,l,ll,ll,|||t,||,Mllllf|||iN„l,1, 3 Čaj Čokolado Kakao Kavni pri da tek Koniak Rum Likarje Šampani^vec Namizna vina Ma»»de)ne Rozine Paradižnike Dišave razpošilja po eelrsa kraljestvu od 5 kg naprej poštnine presto Josip Fsfeiapi LjulUiflBS, Prešernova ulica 54. X Jeklarna na Ravnah (Goorn Grai r. i urn'sches S>ahlwerk Strelteben). - Ustanovljona 177*. 1. GUŠTANJ-RAVNE, Koroško, Juaoslavija. Poštna postaja GuStanj. Železniška postaja Provalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja Aczalons&o in bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana ln nelegirana top lniška ]okla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, dragrtvfstna, za kladiva, žlebe, matrice-, za dleta in nože za obdelovanjo železa-, za svedre za rudo, premog in kamen; za pi'e, rezila, vrtalna dleta itd. Legitana in neloglrana mar! nova o lil a za vozovne m vagonske vzmeti; m konstrukcijsko delo posebno trajnosti v avtomobilni m letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, mo-tifce. lopate itd. Izgotavlja: Vozovne osi s pašami Ln nakbnčnlki; transmisijske valko (ostrugano do t m, surovokovane do G m dolžine); v žlebih kovane delo za avtomobile in vagone; kroglo za cemcntne mline itd. -1286 U(rniiiniiiHttiinfiiiiii»Ht«iiifiMiftMiimiMii>iMuiiiHriiiiN«Mi)iuniniiii»iM ■ inifMMimiiirnntininNiiinMiiiin z nekaj prakse, vešča slovenskega in nemškega jezika, strojepiska, se sprejme za tovarniško podjetje na deželi. Ponudbe pod „Stalno" upravi. 25.006 Komada Mm, glasedU na inosioca p» K 400'- naslovne vrijednosii u aKupnom iznos« et K 10,000 000*-. : ZAGREB, mjeseta januara 1920. Povišenjc glavnice od K 2o,ooo«ooo na 3o,ooo.ooo P.n. Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skup-štine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod sli-jedečim uvjetima. 1. Dionička glavnica od 20,000.000'— povišuje se izdanjem novih 25,000 dionica po K 400'— nom., daklc za K 10,000.000 — na K 30 000.000- 2. Posjednicima starih dionica pripada pravo na 2 stare dionice optirati 1 novu uz cijenu od K 445"- po komadu nove dionice, zajedno sa 5% kamata od 1. siječnja 1920. do dana up late. 3. Upisna mjesta primaju takodjer upise novih dioničaru uz tečaj od K 475'— po dionici sa f>o/0 kamata od 1. januara 1920. Ovima če ravnateljstvo od eventualno neoptiranib komada dodijelit komade prema svojoj uvidjavnosti. 4. Subskripcija poeine 10. januara, a svršava 31. januara 1820. a za subskripcije u Americi traje rok