16. številka. V Trstu, v sredo 25. februvarja 1891. Tečaj XV| „E D I N O S T" lhaja dvakrat na teden. vhmIco (rade in loboto ob 1. uri popolurine. „Edinost" stane: «a vse leto gl. 6.—; laven Avet. 9.— fl. ta polu leta , 3.— : , , 4.50 „ la četrt leta , 1.50; „ , 2.25 „ Posamične itevilke se dobivajo r pro-dajainioah tobaka ▼ Trato po b nov., » Gorici in t Ajdovldlni po « nor. S a naroobe brez priloitne naročnine M npravniitvo n« ozira. EDINOST OfflMl in oznanila »e rakune po 8 vrH.lea v petim ; za nailove t debelim črkami plačuje prostor, kolikor bi ga ohneglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahval«, osmrtnice itd. ««• račune po pogodbi. Vm dopiai hp pošiljajo uredništvu v ulici Carintia št. 25. Vsako piRino mora hiti »ankovano, ker nefrankovana »e ne spre- jemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklnmacije in inserate prejema upravništvo v ulici Carintia <28. Odprte reklamacije no proete poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. ■ V ediio.t J« aoi' Tržaška okolica v prihodnjosti. Še nekaj mesecev, in doslej prosta luka v Trstu bo odstranjena. Trst ne uvrsti v obsežje splošne avstro-ogerske oolne zveze. S tem, kakor že dobro vedo Tržaški Slovenci v mestu, pa tudi v okolici, nastanejo na Tržaškem in zlasti v Trstu velike gospodarske spremembe, in posledice teh sprememb bodo se na zunaj videle v pravi luči še le pozneje. Laška gospodovalna stranka skuša in bode skušala, da se Trst kot mesto od-škodi za dotedanjo gospodarsko dobroto proste luke pa na druge strani; potegovala •e bode sosebno zato, da bi se namnožila raznovrstna obrtnija ter ta ohranila mesto pri jednakih dohodkih in te dohodke, ako mogoče, še povečala. Ta laška stranka ima pri teh skrbeh jedino Trst pred očmi, okolico pa prezira. Ne, v nekem pogledu je ne prezira; rada bi namreč tej okolici navalila jednake davke, jednaka bremena, kakoršna bo imel Trst, ne da bi pa ista okolica dobila iste dobrote, iste dobičke in dohodke, kakor jih gotovo bode imel Trst, in jih Trstu kot mestu prej ali poslej pridobi laška stranka. Glede na tako položenje je vprašati, kako je postopati Tržaški okolici. Tu je najprej važno, da se v Trsta, pri bližajoči se prevratni gospodarski spremembi, užitninska črta kar možno oddalji od okolioe in mesto spravi v kar možno ozke meje te užitninske črte. Kajti okolica ima vse drugo položenje, vse druge gospodarske razmero, kakor mesto. Drugače se okolica zaradi gospodarske razlike uniči, prvič v gospodarskem, drugič pa v narodnem pogledu. Dokazano je bilo že v našem in po drugih slovenskih listih, da neprimerna, preobsežna užitninska črta ali linija mesta Tržaškega bi spravila v največjo gospodarsko in narodno nevarnost Tržaško, doslej še vedno po značaju slo- PODLISTEK. On... Povest grofa £. A. S a 1 i a s a. IX. (Dalje.) — Nu, ti nesi povsem tako neumen ! dejal je baron. „Oni je slab bedak, kateri zna, da je bedak," pomislil je nehote Ohotskij in pristavil : — Is česa sodiš, da jadikuje in žaluje Zaher tudi sedaj P . . — Vidim ga večkrat, kako sedi, vzdihuje in solse otira . . . Jedenkrat sem ga prašal, zakaj joče. Rekel mi je srdito: „Vam, nehvaležnim živinčetom, je vse jedno ... A jaz imam srce. Kako naj živim zdaj ! Čas mi je umreti . . .* — Kaj to? vzkliknil je Lorenc. — Je on govoril te besede P Pomniš dobro P — Kake besede P — Te-le . . . — On, morda noče živeti po grofovej smrti, ker . . . — Tedaj po tvojem ta grof ni oni P .. Je ta drugi P — Kako drugi P . , odgovoril je lukavo Bogdan. — Saj govore vsi, da grof je umrl, da je ta tudi grof, a ne njegov ... — Kako ne njegov P . . prašal je nestrpno baron, kakor da je na žerjavici. vensko okolico, s tem pa tudi državne interese in v večo nevarnost glede na mednarodno politiko. Za primerno užitninsko črto pa so okoličani Tržaški izročili izborno utemeljeno peticijo na državni zbor. in so jo v t« namen izročili svojemu dosedanjemu zastopniku g. Nabergoju. Nikdo drugi ni sposobniši in boljše volje zagovarjati potrebe okolice v smislu odposlane peticije, nego g. Nabergoj. V Rtnidlu te peticije bo govoriti in prilika govoriti takoj, ko se otvori novi državni zbor. Uže glede na to, treba da dobč Slovenci Tržaške okolice pravega zagovornika za najprikladnišo novo užitninsko črto; to daje poseben pomen državnozborski volitvi Tržaških okoličanov, in ko bi ne imeli drugega interesa, kakor ta, bi bilo vredno in potrebno, da se Tržaški Slovenci ne pomišljajo niti za trenutek, da bi jednoglasno aopet ne izvolili svojega dosedanjega zastopnika vit. Nabergoja. Drugo važno vprašanje pa nastaje Slovencem Tržaške okolice iz gospodarske spremembe v Trstu, kako si sami urede svoje gospodarstvo nasproti Trstu. Trst, kakor rečdpo, bo skušal vstva-riti novih tovaren sli fabrik, različnih obrtnij in rokodelstev. Vsled tega se na-množe v Trstu delavoi še v većem številu, nego doslej. Delavci pa so navezani na živež, ki se ne privaža toliko iz tujih krajev, kolikor na pridelke, ki se pridelujejo v obližju. Poleg močnatih jedij potrebujejo sosebno mleka za družino in svežega so-či*ja in zelenjave. Pred vsem je potrebno, da dobe zelenjave vsak dan in vsak hip sveže ali frišne in to v obilici. Po takem kaže Tržaškim okoličanom gospodarstvo urediti tako, da bodo mogli sami pridelovati v obilici pridelkov za pomnoženo prebivalstvo Tržaškega mesta. Zaradi bližine, ker jim ne bo treba plačevati vornine, bodo Slovenci Tržaške okolice mogli tekmovati s svežim blagom — Ne snam . . . Toda dejal mi je. — Je dejal tebi P Kako je rekel P S kakimi besedami P — „Oni je grof, a ne moj,* je dejal. Lorenc je prestal razpraševati Bogdana, zamolčal in zamislil se, no natakar nadaljeval je sam pripovedovati nekaj, kar je raztreseno poslušal Lorenc. Naposled zaslišal je razločno konoo natakarje vib besed: — Kako se je navadil tako »n>kuše-vati, a takoj prenehati. Gotovo uuui|u in kmalu umrje. — Kdo umrje P prašal je Lorenc, ko se je zavedel. — Gospod Zaher. — Zakaj P — Kaj lažeš ! Kako radi glada P — Verite, baron. Dasi sem bedak, vender razumem to. Ako končajo jutri dajati mi piti in jesti, tedaj gotovo umrjem. — Kaj morda Zaher ničesa ne je P — Je, a malo. Z vsemi služabniki kosi in večerja, kakor pred, toda postranskega kosila in večerje z gospodske mize mu že ne nosim več v sobo. Kako, da se zadovoljuje z mizo služabnikov, ko je bil dolgo navajen jesti vse po dvakrat P ObjaBni mi! Jaz ne razumem ! vzkliknil je baron, kateremu je zatrepetalo srce. T\ v r j/ (f-i o Ru>-m okV v Trstu. S tem se poviša nost kmeti jstva v Tržaški lici. Iz tega pa sledi, da Tržaškim ličinom je trebA varovati zemljišča, ki ho še v njih rokah. Dk, ne le varovati jim je ta »emljišča, ampak Še pokupiti kolikor možno te zemlje, ki je že porazpro-dana tujcem. In glede na to potrebo bi bilo celo nujno sovetovati, da si osnujejo Slovenci Tržaške okolice društvo na delnico ali akcije, ki bi imelo namen, zemljišča od tujih posestnikov kupovati, ona posestva domačim gospodarjev pa, ki so v nevarnosti, reševati pred dražbami in ob družbah, da se ohranijo slovenskim kmetom Tržaške okolice. Tujci, ki pokupujejo zemljo v Tržaški okolici, niso za kmetijstvo, to zemljo porabljajo oni za druge namene, in če zidajo fabrike tujci v okolici, je to Slovencem samo nevarno, ker pridejo tuji delavoi, ki jemljejo domačim kruh in kvarijo zajedno domače ljudi na razne načine in strani. Vsled tega je potreba, da Tržaški okoličani zanaprej gledajo še bolj, nego doslej, da si domačo zemljo obranijo v celoti, kolikor je še imajo, in da jo Še pokupijo iz tujih rok, kolikor je prilika za to. Z diuge strani so Tržaški okoličani sinovi, katerih predniki so bili stoletja vedno na isti zemlji, vedno vrli kmeto valoi. Kmetje so z velike večine Tržaški slovenski okoličani še dandanes; to je njih sreča k ljubu vsemu trpljenju in hu detnu položenju, v katerem so živeli in žive še dandanes. Slovan, torej tudi Slovenec je še vedno najbolj srečen, ako ostaje pri kmetijstvu, to ga ohrani na telesu in duhu zdravega, krepkega, čvrstega, Kmet daje podstavo našemu rodu ; kmet jo rešil našo narodnost v Tržaški okolici. Kot kmet je Slovenec najsposobniši za svoj poklic. Jedino s kmetijstvom rešijo Tržaški Slovenci svojo zemljo in s tem Bogdan objasnil je nadrobno, da je nosil že kakih pet, od kar je nastopil službo v gradu, dnovno v Zaherjevo sobo vse jedi z gospodske mize: sajuterk, kosilo in večerjo. — In vse to je pojel Zaher P — Seveda. — In zraven tega jel je tudi s služabniki? — Seveda. Jel je strašno mnogo . . . Vedno smo se vsi čudili. Nesel sem mu vse kosilo, katero je pojel, a črez jedno uro šel je jest z nami ... In vender kako rad! — Je jel pri tebi P . . Je pojel pri tebi gospodsko kosilo P — Ne. Zakaj pa . . . Šel sem ven in prišel potem po posodo. A za mizo služabnikov jel je pri meni in pri vseh. — A grof je znal ali ne, da dobiva Zaher jedij od njegove mize P — Gotovo je znal. Kako naj bi ne enal . . . Sam je . . . — Je to res P — Ros. Časih naložil je sam (mnogo dobrega jedila, a g. Zaher je odnesel in pojel. Lorenc stal je kakor pobit od te misli ali tega sluten ja, katero je pridrlo v njegovo glavo. — Tako! Tako ! progovoril je glasno. tudi svojo narodnost. Ako gre sedaj huda Tržaškim Slovencem, bode boljše za nje, ko se razvije obrtnija v veči meri v Trstu; ker veče število delavcev v mestu, bo potrebovalo več živeža, za kakoršen bodo mogli najprimerniše nkrbeti Tržaški oko-ličani. S tem so Tržaškim okoličanom pomnože dohodki, toda samo tedaj, ako ostanejo še nadalje kmetovalci in kot kmetovalci. Po vsem tem naj se po od* stranjeni prosti luki razvije obrt v Trstu; okolica pa n a j ostane kmetijska. Le v takih r»z-merah, oziroma v takih razlikah gospodarstva bode prospeval Trst, a bode jedino prospevala tudi okolica Tržaških Slovencev. Pri taki ločitvi in delitvi gospodarstva pomnoži se blagostanje Tržaških Slovencev kot kmetovalcev ; vsled tega se bo množil tudi njih rod; vsled množenja bodo utegnili sinovi slovenskih okoličanov dohajati v mesto kot delavci in samostalni obrtniki. S tem bodo množili slovensko prebivalstvo v Trstu; doma, v okolici, pa ostane deblo, ki bo dajalo slovenskih sinov in hčorA za dom in meato. S tem se ohrani kmečki stan in ž njim tudi slovenska narodnost t okolici, v mestu pa bode se manjSal tuji ▼pliv, kolikor več bo v Trst dohajalo nepokvarjenih kmečkih sinov in hčera, pred vsem iz okolice in potem tudi drugih krajev. Da pa se vstvarijo in urede take, najnaravniSe, po tisočletni zgodovini opravičene razmere, je potreba sedaj veča, nego kedaj, da dobe Tržaški Slovenci pravega zagovornika, ki bo vplival v državnem zboru na vlado, kakor na Slovencem pravične poslance, in tak zagovornik je po dosedanjih skušnjah, obče uživanem spoštovanju in zaupanju, po svojem stanu, razumu in neupogneni volji, po cesarju samem izredno odlikovani Vaš Nabergoj. S tem smo Vam podali neovrgljivih — Ta bedak se mi zdi umnejši, koristnejši kakor vsi. Bogdan se je posmehnil dobrodušno. IX. Izjava zagonetnega človeka, kateri se je delal grofa Zareckega, da je tožba že poslana meBtni oblastniji, ga ni prestrašila. Črez nekoliko ur po prihodu barona Ohotskega, pojavila se je cela komisija uradnikov. Baron bil je nekoliko osup-njen . . . Vse okrog zdelo se mu je strašne in zraven neumne sanje. Očevidno bil je on, in samo on, zatožen, obdolžen zločina. A kako P V Čem je bil kriv P Vtem, da je pokopal mrtvega človeka in hotel nasledovati ga po njegovej zakonitej oporoki. Dvor napolnil se je s kočijami. Gospodi oblastniki bili so že v velikoj dvorani grada in čakali prihoda samega gospodarja radi objasnenja. Baron Ohotskij ni znal, kaj mu je storiti: iti v dvorano ali ostati sam in čakati poziva ... na sodbo in razpravo ... Ukrenil je čakati. Črez jedno uro po prihodu prosledo-valne komisije javil ae jc res jeden služabnikov k njemu in poprosil ga, naj se potrudi v gustilno sobo po pozivu gospodov sodcev. dokazov, da Slovenci Tržaške okolice sto-rite sami sebi največo uslugo, da s9 nepremakljivo držite svojega dosedanjega državnozborskega poslanca, gospoda Ivana Nabergoja, ki pozna najboljše Vaše potrebe tudi glede na sedaj bližajoče se gospodarske spremembe v Trstu. Prijatelj Tržaških Slovencev. Volilni shod v hdteln „Europa". Naznanjeni volilni shod sklican po predsedništvu pol. društva »Edinost* v sporazumljenju z osrednjim volilnim odborom izvršil se je, kakor je bilo povsem pričakovati od dotičnih poštenih in zavednih volilcev. Prostori „Hotel Europa" so bili polni samih takih volilcev, kateri imajo navadno vpliv na vse ostale okoličanske volilce; možaki — prvaki, kateri stoje vedno na straži ob priliki sovražnega na-pada. Po geslu „Vse za vero, dom cesarja" pokazali so i v nedeljo, da so vedno istega menenja. — Gosp. prof M. Mandič kot voditelj osrednjega volilnega odbora nagovori prisotne volilce — ter omenja naj si izvolijo predsednika današnjemu zborovanju. Gosp, Drag. Martelano predlaga, da se izvoli predsednikom g. M. Mandič, v kar potrdć volilci z „živio" klici. G. prof. M. Mandič poudarja važnost sedanjih volitev za državni zbor o važnosti teh volitev tudi za Tržaško okoličanske Slovence, kateri volijo v III. razredu. Govoreč o društvu „Concordia" „Cikorija* pravi, da nam je to društvo koristilo mnogo več nego škodovalo. Leta 1885. namreč zadnjič ko so se vršile volitve v državni zbor, razburilo se je povsem naše ljudstvo, draženo po nasprotnih agitatorjih, in šlo je navdušeno na volišče za uašcga kandidata. Tedaj je imenovala glasovita „Cikorija" Mauronerja svojim kandidatom (klici med volilci: .proč ž njim*!) a tega kandidata postavljajo nam zopet sedaj naši nasprotniki, nekateri pa tudi g. Pahorja. Govornik pravi pa, da je povsem prepričan, da bodo vsi volili bivšega našega poslanca viteza Ivana Nabergoja in poživlja prisotne volilce — prvake, da poročajo o vsakem posamičnem okraju. Za L okraj se oglasi g. Sancin Drejač, omenja o shodih, kateri so bili minulo nedeljo v Skednju in pri Sv. M. M. Dolenji, in pravi, da se so vsi volilci izrekli za našega Ivana Nabergoja. Za II. okraj se oglasi g. T. M. Klun (bivši dež. poslanec) in pravi, da se so Lorenc pohitel je v gostilno sobo in našel v njej sedem mestnih uradnikov. Trije sedeli so za mizo, dva sta stala okolo njih, a ostala dva bila sta bolj proč pri oknu. Grofa samega ni bilo v sobi. Samo jednega iz vseh prišedših poznal je Lorenc, ker prišel je z njim kake dvakrat skupaj pri Praksinu. Ohotskij pogledal je pazn > v njegov v obraz. Koj izražuje on P To je bilo važno, da je premislil. Obraz in vsa postava tega činovnika, po priimku Bahmutskega, a pa rodu — Žida, kazala sta samo vesel izraz. Očevidno ga je zabavljalo čudno delo. Bahmutskij kazal se je glavnega v tej iz mesta poslanej komisiji. Ljubeznji-vost in postrežljivost, s katerima se je obrnil k baronu, proseč ga sesti, osrČili sta Ohotskega. — Od njega vzvišenosti Viktorja Pavloviča Praksina mi je ukazano, da naj presledujem ta čudni dogodek, je dejal. — Grofov posel javil se je v mesto črez jedno uro po vašem odhodu. Gorpod Prak sin poslal je za vami posebnega posla, da bi vas došel. Potrudite se zdaj razjasniti nam, na kak način se je izvršil ta čudni dogodek P Važno je to, znante ; hočete li objasniti nam takoj odkritosrčno, kdo je bil pokopan mesto grofa P (Dalje prih.) odtočili volilei pri domačem volilnem shodu jednoglasno za Ivana Nabergoja. G. Ant. Trobec poroča, da so se v III. okraju vsi in navdušeno izrekli za Ivana vit. Nabergoja. Dež. poslanec g. Iv. Martelano omenja da na shodu, kateri se je vršil minulo nedeljo na Greti, so vsi volilci IV. okraja izrekli se za dosedanjega našega poslanca Ivana Nabergoja. Gledč na V okraj izjavlja g. prof. M. Mandič, da je pooblaščen po nekterih rodoljubih proglasiti g. viteza Nabergoja kan-ditom; prisoten je bil sam tudi pri volilnem shodu v Bazovici in videl se o nau-dušenost do našega bivšega poslanca vit. Nabergoja. Za VI. okraj se oglasi g. Gerlanc, ki pravi, da je tudi pri njih vse za dosedanjega poslanca g. Ivana Nabergoja. Kot predsednik osrednjega volilnega odbora in videč soglasno mnenje volilcev proglaša na to g. prof. Mandič med burnimi „živio" klici g. viteza Ivana Nabergoja našim kandidatom za prihodnjo dr-žavnozborsko volitev v III volilnem razredu. Oglasi se nato naš kandidat g. vitez Ivan Nabergoj in zahvalujoč se na jednoglasno skazanem zaupanju, omenja, da bode skušal i zaupanje vračati po svojih skromuih močeh svojim volilcem, ako bode izvoljen. On se hoče na vso moč potegovati za olajšanje razmer, katere nastanejo i odpravo proste luke, toliko več pa gle« dati na korist in blagor svojih volilcev. Postopal bode z onimi poslanci, ki bodo delovali za prospeh trgovine in obrtni je, da bi dobilo domače ljudstvo več zaslužka. Potezal se bode krepko za železnico, katera bi vezala Trst z notranjimi avstrijskimi deželami in Nemčijo, katera železnica bi bila prekoristna za razvoj trgovine. Če bode zopet izvoljen, pridruži se ostalim našim t. j. slovenskim poslancem, katerih čaka naloga, priboriti pravice ubogemu našemu narodu. Znano je vsakemu, koliko se je treba boriti za izvršbo med nami v obče zuanega člena 19. drž. osnovnih zakonov in znano je, daje dotični zakon doslej le na papirju. Z drugimi slovenski poslanci se hoče truditi, da postane naš narod enakopraven z druzimi avstrijskimi narodi, da bodemo i mi povsem enaki drugim narodnostim naše države. Po slož nem in skupnem delovanju slovanskih poslancev, da se doseči zaželeni mir, naši poslanci se bodo pa tudi vedno pridruževali poslancem naše državne zbornioe, kateri se res vjemajo z uvedenjem polne enakopravnosti, in v pravem avstrijskem smislu po vzgledu izreka presvitlega našega cesarja : „Jaz hočem mir med našimi narodi!* Omenja tudi zunanjo našo politiko, delovanje diplomatov, katerim je v rokah usoda države. Naša želja je, da bi ostala naša država v prijateljskih razmerah z vsemi sosednimi državami. Ako bi se imel pa rušiti mir, je on mnenja, da bi se Avstrija združila z ono državo, z ono velesilo, s katero je bila stoletja v prijateljskih odnošajih (navdušeni ,živio"-klioi). On nima nikakega pravega zaupanja v sedanjo zvezo in misli, da no more tftka zveza naši državi prinašati nobene koristi. Diplomatiškega delovanja krivda je tudi da se je uvedel pri nas d u v a 1 i z e m, kateri je razkrojil slavno mogočno „staro Avstrijo". Duvalizetn škoduje neizmerno razvoju materijalnih koristij naše države Ou je in bode vedno za odpravo duva-lizma, a to ni lehko, pa nobena naprava ni večna. — Govornik završi s tem Bvoj govor med burnim odobravanjem in živio-klici, zahvalivši in priporočivši se volilcem. Na to se oglasi g. Balanč s Prošeka, rekoč, da se vjema s programom g. vit. Nabergoja, a on bi želel, da pridu naš poslanec večkrat v dotiko s svojimi volilci in da bi poročal vsako leto o svojem delovanju v državnem zboru. Govornik omenja sedanji naš položaj in vpraša, kuko bi se vedel naš kandidat, ako bi bilo treba stopiti v opozioijo proti vladi. G. vit, Nabergoj pravi, da je on vedno I nost, da jo rešimo propadu. Za malo dnij v dotiki z volilci po okolici, in da je vedno pripravljen vstreči želji svojih volilcev, ako zahtevajo. Poročila o svojem delovanju se vrše pa navadno pri odborovih sejah političnega društva „Edinost", kjer se vrše i posvetovanja, h katerim se vabijo vsi okoličanski prvaki. Sioer pa je on pripravljen, poročati posebe o svojem delovanju, kedar koli bi se izrazilo zato uekoliko volilcev. Glede vstopa v opozicijo proti vladi mu ni težko odgovarjati. To vprašanje je jako važno, da, prevažno, no tudi tu hoče on postopati složno z druzimi slovenskimi poslanci, torej ž njimi eventuelno vstopiti tudi v opozicijo. („Živio"-klici). Gosp. Kamuščič omenja žalostne šolske razmere ter priporoča g. vit. Na-bergoju, naj poroča gori pred ministerskimi sedeži o teh naših razmerah. Naj se krepko poteguje, da dobimo v Trstu slovenske šole. („Živio•-klici). G. Nabergoj pravi, da se je vedno potegoval za naše narodne šole in da se bode tudi v bodoče zato odločno potegoval, ako bode izvoljen. G. N e g o d e misli, da se ne udeleži iz V. okraja mnogo volilcev sa nas prevažne volitve, na kar mu odgovarja gosp. Drag. Martelano, da bodo šli volilci iz V. okraja navdušeno in skupno na volišče, vsi za Nabergoja. O tem je pokazal a. pr. v Bazoviei vršeči se volilni shod, a od nekega prvaka iz V. okraja mu je znano, da so se vdeležili zadnje volitve v državni zbor vsi Openski voliloi, kateri so korakali v mesto z godbo in zastavo na čelu, ter da se napravlja nekaj jednacega i za bodoče volitve. Kot nevolilec, izprosivši si besede, je govoril še g. Zadnik o potrebi volilne pravice za delavce in primerniše razdelitve davkov. — G. Nabergoj odgovarja na to, da mu je delavski stan drag in da je prištevati delavcem večino ali pa skoro vse okoličanske volilce. Kmetje so tudi delavci, med temi je večina uavzočih, med kmete se prišteva govornik sam z vso svojo družino. On se bode vedno potezal za pravice delavcev, in deloval bode v to, da se olajšajo bremena in davki nižjemu stanu, a delal bode nato, da se uvede borzni davek. Glede splošne volilne pravice pa misli govornik, da je pri nas ni treba v«aj ima tako tu volilno pravico vsak, kdor plačuje le 50 nč. davka. Predsednik volilnega shoda g. prof. Mandič prečita nato oklic osrednjega volilnega odbora do volilcev, po katerem je proglašeu kandidatom za III. volilni razred, g. vit. Ivan Nabergoj. Oklic omenja med drugim vrle zasluge našega kandidata in zaupanje, katero on uživa med prijatelji v narodu i v najvišjih krogih, o čemur sve-doči posebno njegovo odlikovanje. Oklic ta je bil vsprejet jednoglasno po navzočih volilcih. Govornik omenja še o volilnih komisijah ter prigovarja vsem navzočim veljakom naj resno vodijo stvar ter pouče neuke volilce o vsem potrebnem ter naj jih skupno vedejo na volišče. Zatem se ie zaključilo zborovanje, in razšli smo se z nado, da pokažejo tržaško-okoličanski Slovenci pri prihodnjih volitvah ono narodno značajnost, ono navdu šenje za narodno stvar kot državnozborskih volitvah. pri zadnjih DOPISI. Iz tržaike okolice, dne 24. februvarja. [Izv. dop.] Volilna borba začela se je razvijati tudi med nami v okolici, kakor drugod. Prav je imel oni dopisnik, v zadnji „Edinosti", ki nas je poučil o potrebi in dolžnosti, da volimo odločne može, da le taki obvarujejo okolico tržaško narodne smrti. Odločilen je sedaj čas, da se za vemo ter jamemo delovati v pravem slovanskem smislu. Okolica tržaška je ->icer majhna ali važnost njena za Slovanstvo v Avstriji je velika, radi če«ar je naša dolž poklicani smo voliti si poslanca v državni zbor. Trije kandidati se nam ponujajo, namreč : Nabergoj, don Pahor in Mauro-ner. Katerega naj volimo P Don Pahor je bori kaplanČek, o katerem ni bilo ni duha ni sluha, dokler ga slaba pot ni pripeljala v kršne Trebče, kjer je ubogo neuko in nepoučeno ljudstvo jel mamiti in mešati mu pojmove — v svojo korist. Obečal jim je morje in hribove, ako ga izvolč v deželni zbor; in ubogi narod se je dal zapeljati bahatemu gospodu; volil ga je poslancem. Ko je don Andrej zasedel po-slaniški stol, pokazal je svojim volilcem — figo ; ob vsaki priliki deloval je ne le v smislu, nasprotnem narodnosti svojih zastopaucev, temveč tudi — celo kot duhovnik ! — proti veri svojih volilcev, kajti zbratil se je z najhujšimi brezboi-niki in bogatajci. V gmotnem obziru tudi v mestni zbornici ni pridobil ničesar za nesrečni peti okraj navzlio svojemu toli hvalisanemu vpljivu in bratstvu z najstrast-nišimi Lahoni. Don Pahor je od nekdaj veljal za najhujšega pristaša Lahonov. Prijatelj mi je celo pravil, da se je nekdaj fotografova! z ,Indipendente-"jem v roki. Ta list je bil in je najbrže še njegovo „evangelje", na koje prisega, kakor Muha-medanec na svoj koran. Kako je prišlo do tega, da so celo nekateri narodnjaki se dali zapeljati njegovim lažnjivim obetom, meneč, da se volk kar čez noč prelevi v ovco, tega ne vemo. Gotova istina je, da je don Pahor ostal nekdanji »don P a c o rB — strasten Lah in nasprotnik našega slovenskega jezika in teženj. Tak kandidat obsojuje sam sebe, ko ne ponuja slovenskim volilcem, in njegovo vsiljevanje pomenja toliko, kakor žaliti narodno zavest naših slovenskih okoličanov, ki pač ne pojdejo na lituanice gospodu, ki je Bvojim dosedanjim delovanjem zaslužil po največ, da ga postavijo za kandidata tam, kjer volč izključno italijanski volilci. Don Pahor je torej med tržaškimi okoličani nemogoč kandidat, tudi Če preziramo to, da kot kaplan nima pravice biti voljen, niti voliti v državni zbor. Tako se je nadejati, da skušnja, ki jo imajo z g. Pahorjem, je poučila dovolj tudi one, ki so ga volili v tržaški dež. zbor, in da tudi ti oddajo sedaj svoje glasove pravemu in jedinemu narodnemu kandidatu. Oglejmo si dtuzega kandidata, nesrečnega iznajditelja in tvarilca zloglasne Cikorje" — Poldeta Mauronerja. Drugi volilni okraj, ki si ga je izbral deželnim zastopnikom se je že večkrat pokesal zaradi svoje neprevidnosti, in v kratkem se je bodremu lahonskemu zastopniku nadejati nezaupnioe od svojih volilcev. Kakšne zasluge ima ta gospod za okolico ? Morda one, da je na strani radikalcev P — Ali da je vedno v mestnem zboru strastno glasoval proti koristnim predlogom oko-ličanskih poslancev P Odkar zastopa drugi okoličanski okraj, ni še odprl U9t v korist svojim volilcem. Pač pa jim je škodil. Kedar se je uamreČ obravnavala zadeva o dovolitvi podpore za šesto župno cerkev v Rocolu — v okraju, po njem zastopanem — glasoval je on proti ter s tem pokazal, da so mu tuje gmotne, narodno in verske koristi njega voliloev. Do poslaniškega stola si je pripomogel, obetajoč svojim volilcem jednega bika in še mnogo dru* zih dobrot. Zaisto je pa z bikom škodil živinorejcem, drugega pa za okolico ni storil razun tega, da je z okoličanskimi poslanci glasoval za dovoljenje dveh svetilk v Lonjerju. Torej Mauroner je kandidat, ki ima za okoličane Bicer polna UBta obetov — v resnici pa še ni povzdignil svojega glasu v njih koriBt; sovražnik je zagrizen našemu jeziku in našim verskim interesom in najboljši prijatelj one stranke ki pripravlja Trst goden za blaženo Italijo. Ne samo nikak Sloveneo, ampak tudi nobeden Avstrijec ne sme si tacega moža voliti za svojega poslanca, kajti s tem deluje poti svojim gmotnim koristim in na-rodno-verski in avstrijski zavosti! Kdo je pa tretji kandidat P — gosp. Ivan Nabergoj, ki že 25 let plodonosno deluje ▼ korist slovenskih okoličanov, naš sorojak, domačinec-možak, čegar zasluge je spoznal presvitli cesar sam ter ga odlikoval n viteškim redom Frana Josipa I. — Za tega sjedinimo svoje glasove ! XYZ. Z Notranjskega, 23. februvarja. Nikdo ni misli), ko so se začele priprave za nove volitve, da bode pri nas toliko zmešnjave. Nadejali smo se, da pojde to pot gladko kakor še nikoli. Toda ta nesrečna zavčra. ta nesrečna nesloga — verska šola. Na Kranjskem, ali smelo rečemo na Slovenskem je verske šole prav toliko treba kot petega kolesa. Seveda tukaj mislim versko šolo po načrtu, ki je že vajen po njega stvarniku „a d acta", po načrtu kneza Lichtensteina. Mi imamo versko šolo in sicer mnogo boljšo kot bi bila po omenjenem predlogu. In tisti nesrečni prašaj Ferjančičev na priporočilu v „Domoljubu", kaj pač pomenja glede verske šole P Ni moj namen zagovarjati g. doktorja, ker bi bilo to nepotrebno delo, a nekaj moram le reči, kar je tudi gospodom pri „Domoljubu" in „Slovencu" dobro znano: Mi Slovenci na Kranjskem želimo verske šole na narodni podlagi z ozirom ila to, da bi koristila rojakom ob slovenski periferiji. Za to so menda tudi omenjeni gospodje. Kar se pa tiče onega „sonadzorstva", v tem so mnenja različna. Ako bi učitelji poslušali v šoli glas svojih škofov, (ki bi bili potem v šolskih zadevah merodajen faktor) ne bi bila šola potem več narodna, t. j.: na narodni podlagi mariveč na podlagi volje in idej višjih pastirjev. Take šole ne more dovoliti nobena slov. zastopnik. Za tako versko šolo tudi ne more biti g. dr. Ferjančič. Kar pa govori naš „Domoljub" o poslancih v kmetskih občinah na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem, to je pa zares „komedija". V predzadnji številki je priporočal tako, v zadnji zopet tako, seveda vsled onega nesrečnega prašanja in naposled misli, da g. Povše na Gorenjskem gotovo propade. „Domoljub" priporoča grofa Hohen-warta „vernim" volilcem na Notranjskem dnsi dobro ve, da bo voljen na Gorenjskem. Kakor Ribničan, ki je iskal kobilo. Na Notranjskem je Hohenwart nekdaj že •ijajno propal, za to mu menda ni dišalo. In gosp. vladni svetnik pl. Globočnik P Njega tudi vedno utikajo v volitve, četudi ima sploh smolo v tem poslu. No, saj je tudi Pilat zlezel v „čredo* in ovekovečil svoje ime. Mi gospoda svetnika dobro poznamo, vsaka koča v postojinskem okraju ga pozna; a g. svetnik je pač že prestar za tako breme, in neodpustljiv greh imajo oni na svojem rovašu, ki ga vsiljuje v te sitnosti P Zapoved božja pač veli starost spoštovati. Sedanji položaj zahteva mladih čilih moči j, in taka moč je g. dr. Ferjančič. Slišimo sicer, da ima naša stran malo kandidatov. Torej dajte nam rajši preproste, a značajne može kot — Nemce. Res, veliko je moral tak narod zagrešiti pred Bogom, da ima tako smolo kot mi Slovenci, če nas ne tepejo drugi, tedaj pa sami spletamo bič, sami kličemo tujca, da nas pride obdelavat in potem_potem J tožimo, kako se nam slabo godi. Dixi ! Različne vesti. Odbor polit, druitva „Edinost*1 ima svojo sejo v ntdeljo 1. marca ob 9uri predp. v prostorih „Delal. podp. društva". K tej važni Beji se vabijo tudi vsi člani centralnega volilnega odbora in vsi oko-ličanski zaupni možje. Pozor! Sedaj se gotovo vć, da don Pahor se vsiljuje sam, in ga vsiljujejo na • sprotniki naši za kandidata Tržaškim okoličanom. Mi opozarjamo volilce Tržaške okolice, da don Pahor nima volilno pravice, kakor smo se sami preverili o tem. Velika I je torej predrznost, da se don Pahor vsiljuje slovenski okolici kot kandidat za državnega poslanca. — Tak čin obsojuje sam sebe. Z Opčin nam poročajo, da je to vas obiskal včeraj mestni tržaški župan F. dr. P i 11 e r i. Podrobnejše poročilo objavimo v soboto. Izid prvotnih volitev v Poreču bil je za našo stranko sijajen. Zmagali smo slavno. Naša lista zaupnih mož dobila je 143 glasov, nasprotna pa samo 44. Izbrano jo torej prvikrat v tem okraju, na katerega so Lahi z največjo sigurnostjo računali vseh devet naših volilnih mož. Ta poraz je Italijane silno poparil. V Pomjanu so Italjani združili vse svoje sile, a kakor nam dohajajo veBti, bodo njih napori brezuspešni. Zmaga v Pomjanu je sigurno naša. Hud boj bode v Puljskem okraju osobito v Vodnjanu, Barbani in v Pulju. Tu se odloči zmaga. Ako bi prav propali, kar se pa bržkone ne zgodi, propali bi /. impozantno manjšino. Nadejati se smemo s vsim pravom, da zmagamo! Prekislo grozdje. Tržaški „Mattino" se je bil lotil in je bil tudi obečal priporočati za Tržaško okolico kakega kandidata, ki bi imel namen izpodkopati jedi-nega slovenskega dosedanjega poslanca g. Nabergoja. Pa temu listu so najbrže namignili, da ni najti z lehka kandidata, s katerim bi mogli premamiti slovenske volilce Tržaške okolice. To „Mattino" sam priznava, rekše, da so mu trobili nekaj ua ušesa, kar pa se ni pokazalo kot resnično. Zato pravi ta list, da njegova stranka je zato, da se pusti vsakemu svoje : dajmo živeti drugim, in ti naj dajo nam živeti. Iz tega je razvideti, da Lahi si ne upajo prodreti s kandidatom, kakoršnega bi si želeli oni sami, ker vidijo, da Nabergoj stoji trdno. Ako se kljubu temu sedaj vsiljuje don Pahor, zraven njega pa še Mauroner, nima to namena, da bi Lahi prodrli s tema dvema kandidatoma, ampak samo, da bi premamili vsaj nekoliko volilcev ter odtegnili o tem nekaj glasov gospodu Nabergoju. Kajti Lahi bi radi videli, da bi Nabergoj vsaj jednoglasno ne bil izvoljen, in da bi torej zmaga slovenskih okoličanov ne bila toliko častna in onega moralnega pomena, kakoršen je potreben za okoličanskega zastopnika še posebe sedaj, ko bo g. Nabergoj jedini, ki bo zagovarjal pri novem Tržaškem gospodarskem ustroju gospodarske interese tudi slovenske okolice. Zato je preprečiti namere laške stranke in voliti g- Nabergoja jednoglasno! Iz Izole. Ker so bile prve volitve vsled napačnega tolmačenja zakona po volilnem komisarju bile uničene, vršile so se dne 23. t. m. nove volitve, pri katerih sta bila izvoljena dva naša zaupna moža. — Nasprotna stranka se ni niti upala na volišče. Iz Pomjanifilne v Istri nam poročajo z dne 24. t. m.: Tukaj je voliti 12 fiduci-jarjev za vshodno Istro (Koperski okraj), in te voli okoli 600 prvotnih volilcev. Prvi dan je bil za našo stranko jako ugoden; kajti oddalo se je 133 glasov, od katerih pripada nam 103. Opomniti je, da je čitanje in tolmačenje skupnega pastirskega lista z leoe napravil jako dober vtis. Disciplina je bila vzorna, sosebno so se odlikovale župnije Truške in Marezge, a tudi Pomjan ni zaostal za temi. Kmetje so spoznali potrebo premene, ker žele, da bi se rešili italijanske podesta-rije. Jednemu seljaku je dal nek gospod iz Kopra 10 gl., da bi podkupoval volilce, a kmet je bil tako pošten, da je to povedal našim prvakom in je donese] densr, a oni so mu denar vrnili kot njegov zaslužek. Konečni vspeh te volitve jo 271 naših in 215 nasprotnih. Volitev se je vršila dva dneva in jedno celo noč. „Naia Sloga izide mesto jutri v pe- tek dne 27. t m, da bode mogla poročati o konečnem vspehu prvotnih volitev. Za Žensko podružnico sv. Cirila in Metoda je darovala gospa Bučar Marija 1 f. Na Občnem zboru možke podružnice sv. Cirila in Metoda v nedeljo bilo je izvoljeno nastopno načelnistvo ; gg. prof. M. Kandič, L. Furlani, S. Bartelj, F. Žitko, dr. Glaser in G. Bartolj. Več o tem prihodnjič. Redni občni zbor „Tržaškega podp. in bralnega društva" vršil se je v nedeljo 22. t. m. v društvenih prostorih v prisotnosti velikega števila članov. Zborovanje je odprl društveni predsednik g. Kalan Andrej s kratkim nagovorom, predstavivši vladnega zastopnika viteza Viditza. Tajnik K r a v o s Fran prečital je zgodovino minolega leta, iz katnre posnemamo, da je društvo vkljub raznim zaprekam v vsakem oziru napredovalo, posebno pa odkar je postalo enakopravno okrajnim blagajnam. Društvo si je pridobilo pri-teklega leta 106 članov, mej tem odpadlo jih je zaradi okrajne blagajne predno je društvo istim enakopravno postalo le 24 vsih skupaj pa jih je okoli 300. Bolanih je bilo 69, kateri so dobili same podppre brez zdravniško pomoči 948 gld. 82 kr. Torej dokaz, da društvo svojemu namenu odgovarja popolnomn. Iz poročila blagajni-kovega pa posnemamo, daje društvo imelo vsih dohodkov skupaj 2023 gld. 25. na sproti stroškom od 1950 gld. 26, torej 72 gld. 99 kr. več dohodkov, kakor Btroškov. Premoženje skupno pa je bilo dne 31. decembra. V ročni gotovini in v hranilnicah 1301 gld. 79 kr., v vrednostnih papirjih, (kateri so shranjeni v ognjeuporni blagajnici) 618.50 kr, in v vrednosti inventara pa 616 gld. 81 kr., skupaj torej 2537 gld. 10 kr. Vsakemu društveniku je na zahtevo zmiraj dovoljeno, da se osebno prepriča o vsih dohodkih in stroških društva, kakor tudi o premoženju istega. Zbor je odobril kolikor poročilo tajnika, toliko blagajnika in prešel na novo Volitev, katera se jo vršila za dveletno dobo; voljeni bo bili: Kalan Andrej, predsednik, Čudvod Matija in Podveršček Ivan, podpredsednika, Ščuka Anton in Renčelj Ivan tajnika, Prelog Ivan, blagajnik, Gulin Ivan iuČer-molj Ivan, računovodja, Volčič Vekoslav poslovodja ; pregledovalni odbor: Posega Jakob, Šešli n Andrej, Jerina Vekoslav, Ličen Andrej in Reppe Lovro ; v mirovno sodišče: Požun Ivan, Ružička Anton, Colja Josip, Bregant Matija, Milanič Anton, Kravos Fran in Gašperšič Fran. Svetovalci: Kovačič Ivan, Kovačič Anton, Taučer Josip, Tomašič Ivan, Žorž Fran, Golubič Fran, Babuder Andrej, Križnič Andrej, Živic Andrej in Kukanja Anton. Žennke so volile kakor svoje zastopnice v vodstvo: gospo Ščuka Ano in gospodično Kančnik Otilijo; v svetovalstvo pa gospodično Ćokelj Franjioo in gospo Kriupotič Marijo. Po preglašenem uspehu volitve zaključil je predsednik zborovanje z 3kratniui „živio* Njeg. Veličanstvu. Čemur so se prisotni odzvali. II. Občni zbor pevskega druitva „Danica" na Kontovel-jU, vršil se je v nedeljo 22. t. m. v proMtorih gostilne Štoka. Zbor jo odprl g, Janko Prašel, tačasni predsednik : skratka omenil namen društva in prečital namesto tajnika, g. Jakoba Štoka, kateri je šel k vojakom, zgodovino društva od 8. marcija 1890. do danes. Škoda za društvo, da mu je odšel nepozabni tajnik Stoka. Vsa čast gre odboru, da je društvo ostalo v ravnotežju, ker ta je energično na noge stopil, kadar je bilo društvu v nevarnosti. Vso hvalo izrekamo s tem tudi go«p. pevovodju Robertu Slaviku, kateri se veliko trudi z našim in tudi slavnim prošeškim društvom „Hajdrih". Bog nam ga ohrani še mnoga letal — V gmotnem obziru vspeva društvo dobro. Ztthva-lujemo se vsem onim, ki so k temu pri pomogli. Volilo se je z lističi po želji vseh udov. Vnovi odbor so bili voljeni: predsednikom g. Janko Prašel; tajnikom g. Štefan Staro, blagajnikom g. Jakob Ciak; odborniki bo: Josip Regent, podpredsednik, Anton Stare nam. tajnika, Tomaž Stare nam. blagajnika; Anton Stare od Starešine, arhivar; Jakob Štoka in Matija Stoka od Starišine, pregledovalci računov. Po končanem dnevnem redu zaključil je g. predsednik Janko Prašel zbor s trikratnim „živio* na Nj. Vel. presv. Ces. čemur so se vsi pričujoči odzvali. Med dragim doneli so tudi živio klioi predsedniku. Opatjeselo. Od tod nam poročajo: V petek vršile so se volitve v naŠej občini, in sicer so se vršile prav sijajno. Voljeni so 3 volilni možje, kateri bo odločno za g. dr. Gregorčiča. Iz Gabrovice na Krasu se nam piše: Mnogo ča*a je že minulo, odkar se ni nič čulo o naši občini niti hvalo niti graje. Pa je tudi boljše tako. Do sedaj je šlo pri nas vse v lepem redu, na čemur gre zahvala dosedanjemu županu. Ker pa je doba našemu županu potekla, razpisane se nove volitve in zato opozarjamo naše obeinarje, da so pri vo-litvi zložni in previdni in da si izvolijo županom moža značajnega in sposobnega za ta prevažni posel. Ne dajte se od nikogar zapeljati ali podkupiti, da bi glasovali za moža, koji bi bil le po svoji zunanjosti podoben županu, ne pa po duševnih zmožnostih. Nekdanjemu županu se zopet skomine delajo po županskem stolu, dasi mu je provzročeval obilo preglavio, ker ni za ta posel. Bodite torej oprezni, volilci. Miro ljub. Novo lahonsko gnezdo. Kakor znano je vlada lansko leto razpustila politično društvo „Progresso", radi njegovega proti-avstrijskega delovanja. Društvo je bilo sicer razpuščeno, ali „ideja" je ostala. Sedaj se snuje novo politično društvo s sličnim imenom. Zvalo se bode namreč „Societk progressi(*ta*. Kakšen duh bode včl v novem društvu, lehko razvemo iz tega, da so se kolovodje novega društva minolo nedeljo že izrekli, da bodo hodili starim potem ter da se nikakor ne vdele-žijo drŽavnozborskih volitev. Radikalni Lahi v Trstu smatrajo namreč za sramoto pečati se s stvarmi na Dunaju. Mi bi jim zato bili zato hvaležni, ako bi „avstrijsko misleča" trojica poslancev, katere pošilja sedaj mesto Trst na Dunaj, ne bili tako nezanesljivi. 0 prvem podučnem večeru v bralnem društvu pri sv. Ivanu, ksteri je bil prav dobro obiskovan, prinesem obširno poročilo v soboto. — Danes v sredo predava se računstvo. Ljudeki shod, bode v nedeljo dne 1. marca v dvorani „Hotel Europa". Dnevni red : 1. Razgovor o drŽavnozborskih v'o-litvah in splošna volilna pravica. 2. Vprašanja in predlogi. Začetek ob ^5. uri pop. Pristop je prost in so posebno delavci (ker je v njih interesu) k obilni udeležbi uljuduo vabljeni. H k I i e e v h t e 1 j i. Av. ug. Lloyd. Iz Budapesta so razglasili novico, da nameruje vlada zagotoviti Lloydovem delničarjem 4% obrestij od