KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec - Verlagspostamt: 9020 Klagenturt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P.	&•
LETO XIX / ŠTEVILKA 41	CELOVEC, DNE 12. OKTOBRA 1967	CENA 2.- ŠILINGA
Raketna obramba ZDA proti Moskvi
Evropski politiki ne verujejo v kitajsko nevarnost
Naša prošnja ob jubilejnem romanju
To nedeljo se pokloni naše ljudstvo ob jubilejnem romanju svoji Materi pri Gospe Sveti. Romanje naj bi bilo zahvala za luč vere ob tisočdvestoletnici pokristjanjenja, hkrati spomin na petdesetletnico Fatime in še uvod v leto vere. In ni čudno: Čutimo in slutimo dolžnost te verske manifestacije v našem izrednem času.
Naše petdesetletje začenja atomski vek. V gospodarstvo venomer sili mehanizacija in ni je več gospodarske panoge, ki bi se še hotela upirati prodirajoči tehniki. V dogledni dobi bo človek po stroju v mnogo-čem oproščen telesnega dela, veljal bo zanj trideset — morda celo dvajseturni delovni teden. Vendar bo gmotno bogastvo rastlo še naprej in množilo moderno civilizacijo. Znanost razgrinja neizčrpne vire energije, ki bodo zunanje lice sveta spreminjali še mrzličneje od elektrike. Astronavtika ni nobena bajka — človek si osvaja s svojim umom zaenkrat svet sončnih planetov in jih bo prej ali slej včlenil v svoje tehnično in gospodarsko snovanje in delovanje. Medicina odpira povsem nove možnosti zdravljenja in higiene, kemija množi bogastvo surovin. In če pridružimo še socialni svet: dobro nam je ob dobrohotni državni socialni politiki, sleherni riziko bolezni, nezgode, starosti in še smrti omiljujejo zavarovanja. Blagostanje se množi, vedno boljše jemo, vedno boljše se oblačimo, vedno udobneje stanujemo in vedno več si privoščimo še drugih prijetnosti življenja.
Tako se je naše zunanje življenje bistveno spremenilo in se še spreminja naprej. Ni je izza dveh tisočletij generacije, ki bi doživela tolik vsesplošni prelom človeškega bitja in žitja. Dejal je ob tem pretresljivo velikem razdobju francoski filozof Teil-hard de Chardin: naša leta so en sam dokaz božje bitnosti, večne Modrosti, Duha, ki plava nad breznom sveta in kontinentov. Po njegovem ukazu si človek kot nikdar poprej osvaja in udinjuje svet in njegove tajne in skrivnosti.
Ni moglo biti drugače: Tudi duhovno je bilo treba tej generaciji revolucije, preloma, sicer bi se znalo zgoditi, da bi človeštvo doletela prometejska usoda, to je usoda onega antičnega junaka, ki je izzival bogove in so ga zato priklenili za vedno na skalo in so orli trpinčili njegovo telo. To sodobno duhovno razdobje, ta notranji prelom je drugi vatikanski koncil. Duhovni svet, ki ga koncil odpira, je tako silovit, da ga bodo povsem doumela šele pozna stoletja, mi pa bomo kot otroci delno s strahom in delno s pogumom stopali ob sodobnem somraku v novo božje jutro.
Cerkev je božje ljudstvo, ki se bliža skozi čas svojemu kozmičnemu Kristusu, ki je že izza svojega telesnega življenja na zemlji napovedoval dan, ko se bodo trgale zvezde na nebu in se majale zemske sile in ko bo sam prišel na oblakih neba, da ob vesoljni sodbi zaključi svet in čas in započne »novi Jeruzalem«. Kar je božjega v Cerkvi, je on sam v skromni podobi kruha in vina, mi ljudje pa smo grešniki v tej Cerkvi, hlastajoči po živem kruhu, ki ohranja duha in življenje. Ena sama je zapoved Cerkve: ljubezen! »Na ljubezni naj vas spoznajo, da ste moji učenci!« Morda še nikdar ni Inlo to naročilo tako tehtno in važno kot v času do skrajnosti izpopolnjenega stroja, letal, ki ti v pičlih urah preletijo ves svet, bomb, ki ti v kratkih sekundah uničijo življenja stotisočev. Iz koncilske konstitu-cije, ki je najvažnejši dokument štiriletnega študija cerkvenih očetov vsega sveta, še en poudarek: polnoletnost laikov. Duhovnikom je Kristus izročil ključe nebeškega kraljestva, laiki pa imajo ključe civilnih občestev družine, vasi, naroda, države, sve-
Iz Združenih držav Amerike poročajo, da je časopis »Washington Post« prinesel v ponedeljek važen članek o »raketni obrambi proti Sovjetski zvezi«. V članku je rečeno, da nekateri evropski politiki sodijo, da pomeni zgraditev omenjenega ameriškega raketnega sistema proti Kitajski samo prvo stopnjo množičnega obrambnega pasu proti Moskvi.
List poroča dalje, da Evropa ne more sprejeti utemeljitve Johnsonove vlade o ciljih obrambnega sistema. »\Vashington Post« pravi namreč, da se zahodnoevropske države ne čutijo ogrožene po rdeči Kitajski, so pa trdno prepričane, da hočejo Združene države Amerike s svojim načrtnim protiraketnim sistemom pojačiti zgolj svoj bok — varnost proti Rusom.
Evropski skeptiki (dvomljivci) pravijo, da ta raketni obrambni pas, ki ga imajo Združene države v načrtu, ni mišljen kot
V	nedeljo, 8. oktobra, so bile v Salzburgu im Celovcu občinske volitve.
V	Salzburgu je Socialistična stranka pridobila tri mandate in si je tako izboljšala položaj od 16 na 19 občinskih svetnikov. Volilne glasove so izgubile vse ostale tri stranke: Avstrijska ljudska stranka, Svobodnjaška in Komunistična stranka; vsaka od teh je izgubila en mandat; komunistov ne bo odslej več v občinskem svetu; Svobodnjaška stranka pa je izgubila z nedeljskimi volitvami svojega podžupana, ter bo imela v prihodnje le enega mestnega svetnika.
Za prihodnjih pet let je mestni senat v Salzburgu sestavljen takole: socialistični župan, po enega podžupana bosta dali Avstrijska ljudska stranka m Socialistična stranka; en mestni svetnik pa pripada Svobodnjaški stranki.
ta. Na njihovem mestu so nekoč stali krščanski kralji in vladarji, v sodobni demokraciji pa jih je v posvetnih občestvih nadomestilo ljudstvo in zanje velja beseda: Dajte cesarju, kar je cesarjevega!
Koncil pri nas! Morda je prav, da poudarimo:	mehanizacija naših gospodarstev,
elektrifikacija dežele, prometni razmah, socialni prevrat med podeželskimi stanovi, modernizem, ki sili v sleherno našo vas in zadnji naš dom, tujski promet, ki prinaša vsakomur pozdrave daljnega sveta — vse to in še več je dokaz, da se tudi v našem malem svetu začenja novi vek, novo tisočletje. Mrzlično se spreminja zunanji obraz tudi naše domovine. Koncilski nauk velja tudi
grožnja proti Kitajski, temveč naj bi ta pomenil le kot politični in vojaški opomin.
List AVashington Post« je poslal svojim poročevalcem v glavnih mestih zahodnoevropskih držav vprašanja k tej temi. Tako je bonnski poročevalec imenovanega časopisa javil, da je verodostojnost ameriškega varstva o neširjenju atomskega orožja še nadalje sporna. Politični krogi v Londonu so mnenja, da tak protiraketni sistem ne more prinesti nobene odločitve na vojaškem področju.
V Franciji pa presojajo politiki zadevo čisto drugače: »Mnogi Francozi menijo, da Washington s postavitvijo protiraketne zapreke ne more popolnoma zaščititi evropske celine. Skupni sovražnik bi po mnenju Francozov raje uporabil izstrelitev jedrskega orožja z raketami, ki ne bodo napadene,« piše poročevalec časopisa »IVashington Post« iz Pariza.
Pri nedeljskih volitvah v občinski svet v Celovcu so izšli socialisti kot nedvoumni zmagovalci. Pridobili so k dosedanjim 17 mandatom še tri in razpolagajo sedaj z absolutno večino. Socialistična stranka je bila pri teh volitvah edina stranka, ki je pridobila ne le glasove, ampak tudi mandate. Seveda gre njen uspeh na račun ostalih strank, kajti Avstrijska ljudska stranka, Svobodnjaška m Komunistična stranka so izgubile po eno mesto v občinskem svetu; pri čemer Komunistična stranka ne bo imela odslej nobenega zastopnika več na magistratu. Tudi Olahova stranka (DFP) je izšla iz volitev praznih rok.
Na osnovi volilnega izida bo celovški mestni senat v bodoče sestavljen sledeče: iz štirih socialistov, dveh članov Avstrijske ljudske stranke in enega Svobodnjaške stranke.
za nas. S poglobljenim duhom, z novimi zunanjimi oblikami verskega življenja, s poudarjeno občestvenostjo svete daritve, z vedno bolj popolnim partnerstvom duhovnikov in svetnih vernikov hočemo živeti življenje božjega ljudstva po naših domovih, vaseh in dolinah. Za naše notranje-na-rodno in mednarodno žitje veljaj eno samo geslo: ljubezen. Dajmo jo Bogu in bližnjemu brez onega pridržka, ki ga dela modemi čas, ko sicer daje, a daje samo za to, da spet sprejema. Težka, zelo težka zapoved, a vredna veličine krščanske blago-vesti.
To bodi naša prošnja ob jubilejnem romanju h Gospe Sveti!
Dr. Zeichen - 75-letnik
V Št. Rupertu pri Velikovcu je praznoval te dni preč. g. dr. Franc Zeichen svoj 75-letni jubilej. Vemo, da g. dr. Zeichnu ne bo prav, da se spomnimo tudi v tem okviru njegove 75-letnice. Vendar naj nam tega ne zameri, saj. zaradi neumornega dela, ki ga je vršil kot vzoren duhovnik in rodo-Ijiub skozi desetletja med koroškimi Slovenci, ne moremo mimo dogodka.
Dr. Franc Zeichen je bil rojen na dan sv. Frančiška Asiškega leta 1892 v Semislav-čah ob Dravi v fari Lipa. Vsled tega ga sinemo prištevati med Rožane. V Št. Jakobu v Rožu počiva njegov sorodnik, nekdanji ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu in Celju, preč. g. Jožef Zeichen. Rodbina je med Slovenci zelo znana m spoštovana.
Po gimnaziji se je odločil Franc Zeichen za poklic duhovnika. Težave tega stanu mu niso bile neznane. Trudil se je zmeraj, da bi cilju idealnega duhovnika — kot takega ga cenimo koroški Slovenci — prišel čim bliže. Svoj teološki in filozofski študij je na univerzi v Innsbrucku zaključil z doktoratom. Postaje njegovega duhovniškega delovanja so bile pretežno v Podjuni. Globoko je na verskem in kulturnem polju zaoral v Pliberku. Znal je mladino zbrati okoli sebe ter jo navdušiti za katoliške in narodne ideale. Prosvetno delo je za časa Zeichnovega kaplanovanja v Pliberku cvetelo ter dajalo pobude za kulturno delo tudi drugod.
Kot župnik na Suhi je prenovil farno življenje. Uspehe njegovega dušnopastirske-ga delovanja je možno razumeti le iz osebnih kontaktov, ki jih je vsepovsod, kjer je dr. Zeichen deloval, gojil s svojimi farani. To velja tudi za težavni delokrog v št. Rupertu pri Velikovcu. Posebej naj še omenimo, da je vse njegovo prizadevanje v dušnem pastirstvu vedno spremljala molitev.
Od leta 1938 dalje je dr. Zeichen župnik v predmestni fari Št. Rupert pnVelikovcu. To je obsežna župnija, ki sega od dravskih bregov pri podružnici Sv. Urha, pa do skoraj gorskih višin pri Vodovnici. Vojna vihra je jubilanta pregnala na Gunzenberg v Krški dolini. Po vojni je dr. Zeichen spet župnik pri Sv. Rupertu. Z mnogimi težavami se bori, prenavlja cerkev, skrbi za zavod šolskih sester, restavrira podružnice. Kljub rahlemu zdravju je neumoren. Slovesnost zlate maše leta 1965 je hotel praznovati tiho, a dobri župljani in skrbne sestre so blagemu gospodu le pripravile primerno slavje.
Ob njegovi 75-letnici pa se spominjajo dr. Zeicbna tudi številni dijaki in nekdanji bogoslovci, ki so našli pri dr. Zeichnu vedno odprto srce. Radi so ga obiskali, iskali pri njem nasvetov ter jih tudi našli. A tudi drugače je bil dr. Zeichen študirajoči mladini vedno v oporo. Nekdanji bogoslovci, danes župniki — tudi dekan šmihelske dekanije — goreče delujejo med našim prebivalstvom. Pri njihovem delu jih spremlja marsikatera misel — vodilo — njihovega nekdanjega duhovnega očeta in župnika dr. Franca Zeichna.
Dr. Zeichen pa je dajal marsikatero smer našemu delu tudi na sestankih in zborovanjih v Celovcu.
Naša želja je, da bi naš jubilant še dolgo oskrboval svoje župljane ter zasledoval s takšnim zanimanjem kot doslej vsa naša narodna prizadevanja. Naj mu Bog nakloni predvsem zdravja za težko in odgovorno delo.
K 75-letnici prisrčno.čestitamo!	. ^
UDELEŽITE SE
romanja k Mariji pri Gospe Sveti v „ietu vere"
V nedeljo, dne 15. oktobra, se romarji zberejo ob 2. uri popoldne (14. uri) na dvorišču pri samostanu pod cerkvijo pri Gospe Sveti. Nato bo procesija v cerkev in sv. maša s pridigo. Verniki so vabljeni k sv. obhajilu. Sledi nagovor našega nadpastirja in pete litanije z blagoslovom. Ob sklepu bo ob grobu škofa sv. Modesta skupna zahvala za milost sv.
vere.
V Salzburgu in Celovcu so volili
I
Politični teden
Po svetu ...
NEMŠKI MINISTER NAPADEL
DE GAULLOVO POLITIKO
Vodilni član Kiesingerjeve vlade (Zahodna Nemčija) Herbert Wehner, minister za vsenemške zadeve, je na zborovanju beguncev iz Vzhodne Nemčije kritiziral de Gaul-lov nastop med zadnjim obiskom na Poljskem. De Ganile je poslušalcem-poprej v Zahodni Nemčiji nato na Poljskem namazal ustnice z medom, je dejal minister Wehner. Govoril je taiko, kakor je pač ugajalo Poljakom in Nemcem iz Zahodne Nemčije. Evropske politike ni mogoče prepustiti takšniiv politikom, to ni pot, po kateri se lahko 1 rešujejo današnji problemi. Tako ostro še ni nikdo’ izmed članov nemške vlade kritiziral de Gaulla; v Bonnu imajo de Gaulla sicer še vedno za zagovornika nemške stvari. De Gaulle je ponovno izjavil, da podpira Poljake glede meje na Odri in Nisi. Tako je med zadnjim obiskom na Poljskem izjavil, da je Zabrze — nekdanji Hindenburg — izmed vseh poljskih mest najbolj poljsko.
NAVEZAVA STIKOV MED BONNOM
IN BEOGRADOM
„Frankfurter allgemaine Zeitung“ se v posebnem dopisu iz Beograda bavi s poboljšanimi odnos1! med Beogradom in Bonnom v zvezi z imenovanjem Lučiča za načelnika, „predstavništva za zaščito jugoslovajniskih koristi" v Bonnu. Lučič sodi med jugoslovanske diplomate, ki so izredno dobro obveščeni o razmerah na zapadu ter je v Beogradu med diplomati in novinarji priljubljena osebnost.
Diplomatski odnosi so bili med obema državama pretrgani in zaščito jugoslovanskih koristi v Zahodni Nemčiji je prevzelo švedsko poslaništvo, zahodnonemških v Jugoslaviji pa francosko poslaništvo. Toda odnosi med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo so se že tako izboljšali, da kaže, da se bodo predstavništva za zaščito interesov, ki delujejo v Beogradu (na francoskem poslaništvu) in Bonnu (na švedskem) v kratkem popolnoma osamosvojila. Že danes imata predstavništvi pravico šifriranja im lahko 'občujeta s pri-stojmiimi zunanjimi ministrstvi neposredno. Jugoslovansko poslaništvo v Bonnu bo povsem izločeno iz švedskega poslaništva in seveda to bo veljalo tudi za zabodnonemško predstavništvo v Beogradu.
To bo v mednarodnem pravu nekaj novega, pripominja list. Države bodo zastopane po predstavništvih, ki bodo imela značaj diplomatskih misij, ne da bi se tako imenovala ter bi bila dolžna izpolnjevati s tem povezane formalnosti,
ITALIJANSKI PROTEST AVSTRIJI ZARADI TERORISTIČNEGA NAPADA
V	TRENTU
V	zvezi z zadnjim terorističnim napadom na Južnem Tirolskem (kot znano je „Naš tednik11 v prejšnji številki o dogodku poročal) je podtajnik v zunanjem ministrstvu Lupiš poklical v Famesino v Rimu avstrijskega veleposlanika, kateremu je izrazil globoko nezadovoljstvo Italije zaradi zadnjih atentatov, pri katerih sta izgubila življenje dva policaja javne varnosti. Podtajnik je dejal, da gre za posledice pomanjkljivih ukrepov avstrijskih oblasti, saj je do atentatov prišlo nekaj dni po objavi pisma odbora za osvoboditev Južne Tirolske, ki je napovedal vrsto atentatov v Italiji. Kljub opo-zorlilom italijanske vlade Avstrija ni sprejela ustreznih ukrepov v skladu z nevarnostjo, ki jo predstavlja ta organizacija, in grožnjami, ki jih je izrekla.
V	italijanskem parlamentu pa je notranji minister Taviani odgovarjal na vprašanja poslancev v zvezi z zadnjim terorističnim napadom v Trentu. Minister je dejal, da bo borba s terorizmom dolga in težavna. Neonacizem je našel ugodna tla med sicer omenjenimi skupinami mladine, vendar pa gre za izredno nevarne skupine zaradi popolnega pomanjkanja moralnega čuta in ker se niso nič naučili na osnovi tragičnih posledic vojne. Taviani pravi, da gre za „simove krvnikov iz Dachaua11.
Zato bi bilo krivično vzporejati te neonacistične skupine z veliko večino južnotirol-skega prebivalstva nemškega jezika. Taviani se je skliceval na svoje prejšnje izjave v parlamentu, ko je govoril o obsodbi teroristov in pričetku sodelovanja, sedaj pa lahko go-
vori o konkretnih primerih takega sodelovanja.
Nato je Taviani dejal, da je napad na vlak očitno delo neonacistov Burgerja in Kienesbergerja, medtem ko je napad na karabinjersko postajo delo neonacistične skupine Klotza.
DOPISOVANJE KIESINGER — STOPH
Zahodnonemški kancler Kiesinger je poslal pismo predsedniku vzhodnonemške vlade Stophu, v katerem odgovarja na njegovo nedavno pismo z dne 18. septembra.
Stoph ima v načrtu sledečo pogodbo
Načrt pogodbe predlaga, naj se obe strani obvežeta, da bosta naslanjali svoje odnose na šest načel: 1. Spoštovanje suverenosti, enakosti in nevmešavanje v notranje zadeve druge strani. 2. Spoštovanje ozemeljske celovitosti evropskih držav. 3. Priznanje sedanjih meja v Evropi, vštevši mejo na Odri in Nisi ter mejo med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. 4. Priznanje neveljavnosti muen-chenskega sporazuma od vsega začetka. 5. Obe nemški državi naj se odrečeta vsaki obliki jedrskega orožja ali vskladiščevanju tega orožja na svojem ozemlju.
Tretji člen načrta pogodbe naj bi določal, da bodo med obema Nemčijama navezali stike na podlagi „vzajemne koristi11 in da se bodo sklenili gospodarski, .trgovinski, poštni in drugi sporazumi, zato da se doseže mirno sožitje.
Poleg tega predlaga normalizacijo odnosov obeh nemških držav z vsemi evropskimi državami, 50-odstotno znižanje izdatkov za oboroževanje in 'dodaja, da hi se pred njegovim sestankom s Kiesingerjem morala sestati državni tajnik 'kanclerjeve pisarne in odgovarjaj oči funkcionar Vzhodne Nemčije.
Kiesingerjev odgovor
Najvažnejši del pisma pravi: „Da se doseže ponovna združitev Nemčije, bi lahko skupno pripravili in uresničili program, kakršnega sem začrtal v svojih predlogih od
12. aprila in v svojem pismu od 13. junija, vsaj da hi olajšali breme razdeljenosti in da postanejo lažji odnosi med Nemci v njihovi razdeljeni domovini. Zvezna vlada je v interesu vseh Nemcev pripravljena začeti pogajanja o takem programu. V ta namen bo državni tajnik v predsedstvu vlade na razpolago vsak trenutek bodisi v Bonnu kakor v Berlinu.11
Kiesinger je pred Bundestagom in pozneje tudi v pismu Stophu predlagal vrsto ukrepov za povečanje vsestranskih stikov med prebivalci obeh delov Nemčije. V svojem zadnjem pismu ne omenja Kiesinger Stophove-ga predloga, naj bi se neposredno sestala in sklenila pogodbo med obema nemškima državama.
Podtajnik za informacije vo.n Hase, ki je poročal o vsebini pisma, je izjavil, da pomeni pismo korak naprej v primerjavi s prejšnjim pismom, ker je v njem omenjena osebnost, ki ima nalogo začeti razgovore s Pankovom.
PRED POGAJANJI O MIROVNI POGODBI MED SOVJETSKO ZVEZO IN JAPONSKO
Japonska tiskovna agencija poroča, da je Sovjetska zveza pripravljena pričeti pogovore z Japonsko v vsakem trenutku po proslavi 50. obletnice oktobrske revolucije. Gre za preliminarna (pripravljalna) pogajanja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. O tej od-odločitvi vlade je sovjetski veleposlanik Oleg Trojianovski danes obvestil japonskega namestnika zunanjega ministra. Japonsko zunanje ministrstvo je sicer potrdilo, da sta se namestnik zunanjega ministra No-buhilki in Trojanovski pogovarjala, ni pa povedalo nobenih podrobnosti o pogovoru.
Sovjetska zveza ni podpisala mirovne pogodbe med zavezniki in Japonsko v San Franciscu. Vojno stanje med Sovjetsko zvezo in Japonsko pa je formalno prenehalo s skupno izjavo oktobra 1956.
Bližnji razgovori bodo sledili predlogu, ki ga je sovjetski ministrski predsednik Kosi-gin predložil japonskemu zunanjemu ministru Takeo Miki v Moskvi julija meseca letos.
SLOVENCI
doma in p o snela
Umrl je kancler ljubljanske nadškofije
V	sredo, dne 27. septembra, zjutraj, je umrl V starosti 59 let kancler nadškofijske pisarne v Ljubljani, kanonik, ravnatelj stolnega kora msgr. Venceslav Snoj.
Namesto nadškofa dr. Pogačnika, ki se udeležuje škofovske sinode v Rimu, ga je pokopal generalni vikar ljubljanske nadškofije stolni prošt dr. Stanislav Lenič.
V	nagrobnem govoru je orisal življenjsko pot in lik pokojnega kanclerja, ki je bil vnet duhovnik in vzor delavnosti ter urejenosti. Do leta 1940 je bil profesor glasbe na škofijski gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. Leta 1940 je postal ravnatelj stolnega kora, stolni organist in profesor korala na teološki fakulteti. Od leta 1945 je bil tudi škofijski kancler, nato pa upravitelj stolne cerkve. Pred dvema letoma je imel hudo operacijo, ki pa ni ustavila napredovanja zavratne rakove bolezni. Vedel je, da je zapisan smrti, vendar je do zadnjega vztrajal na svojem delovnem mestu in bil še v četrtek, 21. septembra v pisarni. Čudovito in potrpežljivo je prenašal bolečine do zadnjega; sam je zaprosil za zakramente za umirajoče v svesti si, da se mu je približal konec poti. Bog mu bodi obilen plačnik!
Vinko Zaletel na Goriškem
V	nedeljo, 15., in v ponedeljek, 16. oktobra, bo gostoval na Goriškem izredno priljubljeni predavatelj g. župnik Vinko Zaletel. Kot smo izvedeli bo imel v nedeljo, 15. oktobra, predavanje v Katoliškem domu v Gorici, zvečer pa še v štandražu. V ponedeljek, 16. oktobra, zvečer, pa bo predaval v Števerjanu.
Kanal ob Soči — Odkritje spomenika
V	nedeljo, dne 15. oktobra, bodo v Kanalu ob Soči odkrili spomenik slovenskemu skladatelju Mariju Kogoju, ki ga bodo postavili na mestnem trgu. Spomenik bo v obliki doprsnega kipa umetnika. Marij Kogoj, ki je bil rojen v Trstu 1895 leta, predstavlja enega izmed najbolj samoniklih in nadarjenih slovenskih komponistov. Svoja otroška leta je preživel v Kanalu, nakar je študiral v Gorici. Kanalci ga imajo za enega svojih najbolj pomembnih mož in ga bodo zato počastili s spomenikom.
in pri nas v Avstriji
AVSTRIJSKE DRŽAVNE ŽELEZNICE NAJ BI POSTALE SAMOSTOJNE
Prometni minister dipl. ing. dr. Ludwig Wei8 ima v načrtu popolno spremembo avstrijskih državnih železnic. Po tem načrtu naj bi avstrijske državne železnice postale čisto samostojno gospodarsko podjetje z lastnim pravnim osebjem. Cilj tega načrta bi bil med drugim se osvoboditi okvira splošnega državnega proračuna. Spremembo bi izvedli v teku prihodnjega leta 1968.
Istočasno bodo reševali še sledeča dela:
•	V feku so priprave za ukinitev lokalnih in 'Stranskih železniških prog — ta odločitev ho najbolj hudo prizadela Nižjo Avstrijo — kakor tudi glasovanje iza ali proti obratovanju poštnih in železniških avtobusnih prog.
•	Ustanovili bodo inštitut,, katerega naloga bo 'do potankosti pregledati celotno podjetje avstrijskih 'državnih ždleznic.
•	Uvedli 'bodo nov, enostaven sistem cen, predvsem zato, da ibi bile državne železnice sposobne tekmovati na področju tovornega prometa .s cestnim.
•	Pogajanja s finančnim ministrstvom o tako imenovanih tujih bremenih, ki bi jih plačevala država v okviru saniranja avstrijskih državnih železnic. Po računih avstrijskih zveznih železnic gre tukaj za tri milijarde šilingov letno, od katerih odpadeta dve milijardi in dvesto milijonov šilingov za Izplačevanje pokojnin.
•	Izdelati nameravajo desetletni investicijski program.
RAJAKOWITCH: SEM NACIONALSOCIALIST
Jugoslovanske oblasti so uvedle preiskavo, dla bi ugotovile, kako je mogoče, da se je vojni zločinec Erich Rajakowitch mogel izogniti nadzorstvu organov notranje uprave v Piranu in pogegniti v Avstrijo, kjer je imel 4. oktobra na Dunaju tiskovno konferenco. Med tiskovno konferenco v neki dunajski kavarni, so bile proti njemu ostre demonstracije. Skupine demonstrantov, ki so se zbrale pred poslopjem, so nosile table z napisi »Zločinec ima tiskovno konferenco, »Svoboda za vojne zločince?« itd. Nekateri so prišli v dvorano in demonstrirali proti njemu, tako da je bil Rajakovitsch tudi na zahtevo lastnikov kavarne, prisiljen prekiniti tiskovno konferenco po približno
40 minutah in zapustiti dvorano med vpitjem demonstrantov.
Med tiskovno konferenco je nastopila policija, ki je postavila zaščitni kordon okoli Rajakowitcha, ker mu je množica grozila.
Na tiskovni konferenci je Rajakowitch izjavil, da je sklical tiskovno konferenco, da zanika »neresnične novice, ki jih je v zadnjih dneh objavljal mednarodni tisk«. Izjavil je, da je bil na počitnicah v Piranu, kjer so se mu približali agenti ter mu odvzeli avstrijski potni list, s katerim je potoval, in ga opozorili, da ne sme zapustiti Pirana ter da je v Ljubljani proti njemu v teku neka akcija. Dejal je, da ni bil aretiran. Pripomnil pa je, da se mu je po razgovoru s policijo zdelo umestno naglo zbežati v Avstrijo, kamor se je vrnil ponoči med nedeljo in ponedeljkom.
Kakor je znano, ga išče holandska vlada in ga obtožuje, da je sokriv umora številnih holandskih Židov. V Avstriji je Raja-kowitch na varnem, ker ga kot avstrijskega državljana ne morejo izročiti drugim državam.
Na tiskovni konferenci je tudi izjavil: »Ne odobravam ubijanja Židov. Sem nacio-
nalsocialist in sem bil esesovski častnik, toda nimam okrvavljenih rok z židovsko krvjo.« Dodal pa je, da se noče prijaviti holandskim oblastem ker »nima nobenega zaupanja v holandsko pravico«. Trdil je, da sta dva visoka policijska funkcionarja »pripravila lažne dokumente proti njemu in eden od njiju je celo pod prisego podal lažne izjave proti njemu«.
V Parizu je načelnik centra za židovsko dokumentacijo Simon Wiesenthal izjavil, da je osebno obvestil holandske in jugoslovanske oblasti, da je Rajakowitch odšel ali namerava oditi v Jugoslavijo. Zdelo se mu je gotovo, da je bil aretiran, toda potem je z razočaranjem zvedel, da se je Rajakovvitch vrnil v Avstrijo. Dejal je, da si ne more razložiti, zakaj ga jugoslovanske oblasti, potem ko so ga našle, niso aretirale, kakor se je spočetka zdelo. Na vsak način se bo borba proti Rajakovvkcbu nadaljevala, ker »ga je treba soditi, ker je pripravil pokol 110 tisoč holandskih Židov«. \Viesenthal je dodal, da je njegova krivda kot nacista mnogo hujša kakor tista, ki se uradno priznava (podpis ukaza o deportaciji 82 Francozov) in zaradi česar je bil obsojen na dve leti in pol zapora, ki ga je odsedel v Avstriji.
Nekdanji avstrijski advokat Erich Raja-kovitch (na sliki na desni) na tiskovni konferenci na Dunaju.
Kaj je parapsihologija?
Beseda parapsihologija je sestavljena iz grških besed para — stransko, psyche-duša, logos-nauk in jo je skoval nemški psiholog Max Dessoir.
Dne 22. novembra 1963, prav takrat, ko se je predsednik Kennedy peljal po dalla-ških ulicah, je sedela Jeanne Dixon v večji ženski družbi v washingtonskem hotelu Mayflower pri kosilu. Ker ni jedla, so jo njene znanke spraševale, kaj ji je. Odgovorila je, da ne more jesti, ker je preveč nemirna: še ta dan se bo predsedniku zgodilo nekaj strašnega. Kmalu nato je poročal radio o umoru predsednika. Hotelski gostje so bili prepadeni. Že teden dni poprej je baje gospa Dixon prigovarjala nekim znancem, naj poskušajo odvrniti predsednika od potovanja v Dallas.
To poročilo bi — če je resnično — res lahko omajalo še tako prosvetljenega človeka našega atomskega veka.
Še en primer: poročajo, da je pred osmimi leti italijanski violinist Mario Muselli na koncertu v Rio de Janci-ru na lepem izjavil presenečenim poslušalcem, da ne more igrati, ker ima občutek, da pravkar trije moški poskušajo vlomiti v trezor kreditne banke. Svetoval je, naj policija takoj intervenira. Kakor so časniki nato poročali, je policija te tri vlomilce res presenetila v banki in jih aretirala.
Profesor Bender z univerze v Freiburgu zatrjuje, da ima dokaze o naslednjem primeru.
Dne 25. oktobra 1965 je nizozemski jasnovidec Croiset iz 111 kilometrov oddaljenega U trechta telefonsko označil na ladji mesto poškodbe, zaradi katere se je ladja potopila pri Anttverpnu. Nihče ni vedel, kje je poškodba, šele potapljač je po navodilih Croiseta našel poškodovano mesto.
Nerazložljive okoliščine, včasih nepomembne, včasih grozljive, spremljajo človeštvo že od njegovega početka. Prosvetljen-stvo in materializem, prirodoslovje in trezna miselnost industrializirane družbe niso mogle tu ničesar spremeniti. Tudi domišljijo sodobnega človeka še danes buri vse, kar je »nadčutno«, tako imenovani »šesti čut« in vse nadnaravne sposobnosti posameznikov.
Od grških tragedij in Shakespeara do sodobnih pisateljev je literatura polna magično skrivnostnih manifestacij. Pa tudi trezni možje politike in poslovnega sveta od VVallensteina do Hitlerja in Kruppa se •niso mogli upirati takim vplivom, tako da so si celo dali sestaviti horoskope. V človeški podzavesti je globoko ukoreninjeno prepričanje, da se za vidnim svetom skriva še drug, neviden svet. Že od nekdaj pa se tudi pojavljajo ljudje, ki se imajo za posredovalce med tem in »drugim« svetom, preroki stare zaveze, egiptovski razlagalci sanj,
Jens Ratke (na levi), ki je insceniral delo za ,,gledališče na odru za vaje”, in sicer ,,l)er Tag des grolien Gelehrten Wu (Dan velikega učenjaka Wuja), dramatika Palitzscha Webra, mora skrije ti tudi za pravilne maske. Na sliki ga vidimo kako oblikuje o-braz Hannesa Bergerja kot kitajskega modrijana Wuja. Delo je doživelo svojo premiero v četrtek, 5. oktobra. Poleg tega dela so uprizorili še enodejanko „Der llettler oder der tote Hund” (Berač ali mrtvi pes), dramatika Bertolda Brechta.
100-letnica rojstva pesnika Rubena Daria
Pesnika nazivajo tudi »čudež Amerike«
Letos se je ves svet, zlasti pa še Latinska Amerika, spominjala stoletnice rojstva Rubena Daria, katerega pravo ime je pravzaprav Garcia.
Rojen je bil 18. januarja leta 1867 v srednjeameriški državi Nicaragui, v mestu Metapi, katero so preimenovali v Ciudad Dario v spomin na svojega najslavnejšega sina. že v otroških letih so ga imenovali »pesnika — otroka«. Z osemnajstimi leti je že izdal prvo pesniško zbirko. Zaradi raznih ljubezenskih zadev je šel študirat v državo El Salvador, nato pa iz istega razloga v čile. Tu je izdal pesniško zbirko »Azul«, ki predstavlja prvo delo ameriškega simbolizma, »moderne«; s tem delom je ameriška literatura ujela korak z evropskim razvojem.
V Čilu je sprejel službo pri buenosaire-škem dnevniku--»La Nacion«. Tu se mu je ponudila prilika, da je mnogo potoval po Južni in Severni Ameriki ter jo dodobra spoznal. Po vrnitvi v 'domovino se je oženil, a je moral kmalu, zaradi državnega udara bežati v Guatemalo. Ko se je po enoletni odsotnosti ponovno vrnil v domovino, mu je umrla žena, ki mu je zapustila sina Ruben Daria Contrerasa.
Kmalu po smrti svoje žene leta 1892 se je znova poročil, a od tega zakona ni sta imela mnogo sreče, ker je pesnik Ruben Dario prevzel službo konzula Columbi-je v Buenos Airesu. Tu je bila cvetoča doba njegovega pesniškega ustvarjanja, saj je izdal nekaj svojih najboljših pesniških zbirk, kot na primer: »Prosas profanas y otros poemas«, »Los Raros« in druge. Pozneje je zgubil službo konzula zaradi političnih sprememb. Kot dopisnik časopisa »La Nacion« se mu je ponudila prilika, da je odšel v Španijo. S tem se mu je odprl evropski literarni krog.
Španska prestolnica Madrid je odslej postala njegovo izhodišče za stik z ostalo Ev-
ropo. Bil je malodane v vseh tedaj najvažnejših evropskih deželah, celo v Afriki.
Ko je postal veleposlanik v Parizu, je dosegel višek svoje slave kot poet. Domovina ga je po večletni odsotnosti sprejela kot nekronanega kralja. Toda zmerom mu ni šlo tako dobro. Ko je izgubil diplomatsko službo, se je preživljal s pisanjem v raznih revijah in časopisih. Prav v tem času je nastala v Buenos Airesu njegova avtobiografija (opis lastnega življenja). Vdajati se je pričel alkoholu, ponočnemu živijenjiu in mistiki. Prišlo je že tako daleč, da je skoraj stradal, njegovi dobri prijatelji pa so mu poskrbeli nabiralne akcije.
V tem je izbruhnila prva svetovna vojna in povrnil se je v Ameriko nazaj.. Vendar za njega ni bilo več pomoči, kajti prijela se ga je zavratna tuberkuloza. Iz New Yorka ga je pot zanesla v Guatemalo, odtod pa je prišel v domovino Nicaraguo, kjer je 13. februarja leta 1916 v hiši svoje žene umrl. Narod in oblast so mu pripravili kraljevski pogreb.
Pesniški genij Latinske Amerike Ruben Dario je v svojem razburkanem življenju podaril svojemu narodu in svetu kar 26 knjig, ki so vse postale klasično delo ka-steljanske jezikovne skupnosti, kajti kar dvanajst latinskih držav si ga lasti kot svojega pesnika.
SV. OČE IN MARTIN LUTER
»Ameriška tedenska revija Neewsweek“ poroča, da bo papež Pavel VI. naslovil na nemške protestante posebno poslanico ob proslavi 450. obletnice reformacije. V Vatikanu so prepričani, da bo imela poslanica ugoden učinek na ekumensko gibanje. Kljub temu papež ne bo ustregel nemškim katoliškim bogoslovcem, ki bi radi, da bi preklical izobčenje Martina Lutra iz leta 1521.
germanske svečenice, črnski čarovniki itd.
Kitajci in Japonci so videli svojo prihodnost v čarovnih ogledalih. Perzijci v čarovnih čašah. Vojskovodje in kralji so se uklonili napovedim jasnovidcev, malokrat sebi in svojim narodom v škodo in pogubo. Se danes, v atomski dobi, marsikdo postrani gleda na orno mačko, ki mu prekriža pot, in veruje v prerokbe iz črt dlani, iz kart ali kristalnih krogel.
Stoletja sta obvladali magija im mistika celo naravoslovne vede. Kabalistične zarotitve naj bi pomagale spremeniti navadne kovine v zlato in Mesmerjev »animalioni magnetizem« se pojavlja še v stoletju kon-'tra.cepcij.skih tablet. Spekter merazložljivih stvari je res zelo obsežen; sega od praznoverja do takih nepojasnjenih pojavov nad katerimi se zamislijo tudi .Skeptiki. Se danes pišejo spirifiistični časopisi o »ektoplazmi, sladkorni peni podobni substanci«, ki jo baje izločajo mediji skozi dihala in v kateri se »materializirajo umrle osebe«.
Toda ta spekter obsega tudi tiste nenavadne primere iz vsakdanjega življenja, ki pravzaprav ne morejo biti zgolj naključja. Npr. človek v tramvaju misli na določeno melodijo, njegov sosed pa jo vtem že polglasno žvižga. Ali: mož čuti smrt svoje žene, ki je od njega mnogo kilometrov oddaljena.
Obmejna področja psihologije
Uradna znanost gleda na pojave morebitnega »drugega sveta« z veliko skepso. Kljub temu pa je nastala v zadnjih desetletjih nekaka panoga znanosti, ki se ukvarja z raziskovanjem okultizma. Imenujejo jo para-psiholgijo ali »obmejna področja psihologije«. Več kot 30 univerz, med njimi tudi univerze v Cambridgeu, New Yorku in Har-vardova univerza, so odprle iparapsihologiji svoja vrata. Tudi v Sovjetski zvezi se ukvarjajo že več kot 30 let s parapsihološkimi raziskavami. Vendar pa parapsihologija še zdaleč ni priznana kot resna znanost, ampak je bolj kot katerakoli druga panoga tarča hudih kritik. Njeni nasprotniki se udeležujejo z infrakamerami, bliskavicami in drugo tehnično opremo spiritističnih seans in obiskujejo hiše, v katerih naj bi »strašilo«, zbirajo podatke, zaslišujejo ljudi s »šestim čutom« itd.
Parapsihologija je razdeljena na štiri glavne skupine: telepatija — branje in prenos misli; jasnovidnost; gledanje v prihodnost; psiho — ali telekineza (aporti) — prenašanje predmetov brez fizikalnega povoda, zgolj s koncentracijo volje.
Spiritističnih sej so se v začetku tega stoletja udeleževali celo tako resni znanstveniki in pisatelji, kot sta bila zakonca Curie, Thomas Mann, filozof Bergson idr., ki pa so te seanse kmalu razkrinkali kot navadne potegavščine.
O že omenjenem jasnovidcu Croisotu poročajo, da že leta sodeluje s policijo, predvsem pri iskanju oseb, ki so izginile. Bogat pa je postal s svojo prakso kot »magneti-zer«. Zdravi s polaganjem rolk, pri čemer mu pomagata njegova dva sinova. Njegova specialiteta naj bi bilo odkrivanje trupel utopljenih otrok. Po njegovih trditvah je bilo z njegovo pomočjo najdenih že okrog 400 utopljencev. Na zadevno vprašanje pa je nizozemski deželni kriminološki urad odgovoril, da z jasnovidci sploh ne dela.
V prej navedenem primeru jasnovidke Dixonove ne obstajajo nobeni konkretni dokazi, kot npr. pravočasno napravljeni magnetofonski posnetki ipd. Enako tudi za druge primere ni jasnih dokazov.
Kljub dvomljivim uspehom parapsihologije vendar ni pričakovati, da bi ljudje nehali verovati v nadnaravne sposobnosti nekaterih posameznikov, ker je v ljudeh pač premočna potreba po nenavadnem in nadnaravnem v naši sivi vsakdanjosti. Zato bodo tudi vedeževalke imele vedno dovolj dela in zaslužka. Toda okultizem si od znanosti ne more obetati veliko podpore. Kajti za znanstvene raziskave je potreben objekt, in prav ta parapsihologiji manjka.
Novi rektor ljubljanske univerze Pred kratkim je na seji univerzitetnega sveta v Ljubljani dosedanji rektor inženir Albert Struna slovesno predal posle >jiovcmii rektorju dr. Romanu Modicu. Roman Modic (dosedanji prorektor) in novi prorektor Mirijan Gruden sta bila izvoljena na ti mesti junija letos.
V nedeljo, dne 8. oktobra, je minilo 50 let, odkar je umrl leta 1917 slavni JANEZ EVANGELIST KREK.
Sodobni kulturni
9 ■ ■ 9 ■ ■ ■ portret
Helmut Schwarz
Helmut Schvvarz je eden pomembnih literarnih zastopnikov po drugi svetovni vojni v Avstriji. Rodil se je leta 1928 na Dunaju, bil je dramatik, režiser in dramaturg dunajskega Burgtheatra. Za svoja dela si je izbral aktualne snovi sodobnega življenja. Kot ustanovitelj „Skupine mladih igralcev14 je pisal najprej sodobne revije in reportaže za dunajske eksperimentalne odre, kakor „Das sind wir“ (To smo mi, 1948) ali „Ein Mann fiillt aus den Wolken“ (Mož pade iz oblakov, 1949). S svojim delom „Arbeiterpriester“ (1955) je dosegel svoj prvi veliki odrski uspeh. Igra se vrši leta 1953 v Frankfurtu in se peča s tako imenovano »mission de France44, s tistim eksperimentom katoliške cerkve, ko so poslali mlade, za vero vnete duhovnike v moderna industrijska podjetja. Hoteli so živeti kot delavci med delavci, proučevati duševno življenje teh ljudi z neposrednim sodoživljajem in tako izpolniti svoje versko poslanstvo na način, kot ga nikdar ne bi mogli s prižnice. Problemi in duševne stiske, ki so pri tem nastale, pogledi in razgledi v tujem svetu, boji med delavci in podjetniki, stališče cerkvenih oblasti k tem za-pletljajem, katerih končna posledica je cerkvena prepoved te misije, vse to je ogrodje in dejanje te igre. Preden se zastor dvigne, projicirajo po zgledu Berta Brechta smiselne tekste na filmsko steno. Igra „Seine letzte Berufung44 (Njegov zadnji poziv, 1953) o sporu med vestjo in zakoni se vrši nekje v srednji Evropi in odvija pred gledalčevimi očmi sodobno sodniško žaloigro. „Das Aus-hangeschild44 (Izobesek, 1959) je „reportaža iz naših dni44, kakor jo avtor sam imenuje. Prikazuje znamenitega dirigenta, političnega begunca, v nasprotju med kariero in vestjo. „Die Beforderung44 (Povišanje, 1960) je ža-loigra političnega povzpetnika, ki je bil nekoč najboljši študent v semenišču, ki pa se je potem zapisal sovražnikom Cerkve in mu je potom zverinstev vseh vrst uspela pot do vplivnega mesta. Toda njegova preteklost mu sledi vsak korak. Bog, ki ga je začel zaničevati, tiči vendarle „v zadnjem kotu njegovega srca44. Nekdanji bogoslovec Severus, zdaj poročnik in funkcionar novih mogotcev, obžaluje in se spreobrne, ko naj zasliši svojega nekdanjega seminarskega učitelja. Ta mu podeli odvezo. Tako na znotraj očiščen nastopi sam pot v smrt.
Več dramatikov po letu 1945 je pisalo tudi slušne igre, med njimi je tudi Helmut Schwarz. Ker manjka v strukturi slušne igre optična plat, zadobi govorjena beseda doslej nesluteno pomembnost. Tu je mogoče izrabiti vse možnosti glasov za prikaz značajev, prav tako vsestranske šume, s katerimi je mogoče ustvariti različna vzdušja. Poslušalec se intimno približa govorečemu in si vendar ohrani dovolj prostora za slikoviti notranji svet, obenem pa more delovati in dopolnjevati tudi domišljija. Tako postane slušna igra naravnost idealna oblika umetniškega občevanja s slepimi ljudmi. Iz teh razlogov je ustanovila Zveza vojnih slepcev v Nemčiji leta 1951 „nagrado vojnih slepcev za slušne igre44, ki jo podelujejo vsako leto. (O teh nagradah, o sestavu žirije in o nagrajencih je izšel poseben članek Ernesta Sch6nwieseja v „Wort in der Zeit“, letnik 1960, štev. 5. Ob tej priliki je bila ta nagrada drugič podeljena Avstrijcu). Med nagrajenci so zastopana zveneča imena: iz Nemčije Giinter Eich in Wolfgang Hildes-heimer, iz Švice Friedrich Diirrenmatt, iz Avstrije poleg Ingeborg Bachmann (za slušno igro „Der gute Gott von Manhattan44) tudi Franz Hiesel (za slušno igro „Auf einem Maulvvurfshiigel44 leta 1959). Poleg te radijske igre je napisal Hiesel (rojen leta 1921 na Dunaju) še vrsto drugih kakor „Nachtex-press 301744 (1955), „SchadelbalIade“, „Kenn-wort Sonnenvogel44; zadnji dve deli sta izšli tudi v knjižni obliki leta 1957 pod imenom „Die Dschungel der Welt“.
Leta 1961 je Schwarz izdal igro „Im Aschenregen44 (V dežju pepela). To odrsko delo sega v neposredno sedanjost: avtor skuša metafizično razčleniti one dedne poškodbe, ki so nastale po radioaktivnem žarčenju. Pri tem se poslužuje tudi irealnih sil; tako nastopa v neki medigri zbor mrtvih zadnje vojne. Tudi o tem je v „Wort in der Zeit“, letnik 1963, štev. 1, izšel članek Heinza Ger-stingerja.	,
DIJAŠKA ZVEZA POROČA:
Dramski odsek srednješolskega odbora Koroške dijaške zveze je imel v petek, dne 29. septembra 1967, prvi sestanek. Dijaki smo se tega v velikem številu udeležili; sicer pa je bilo na programu 'tudi četret ure operne glasbe. Prof. dr. Feinig nam je usmeril pogled v Verdijevo znamenito opero »Rigoletto«. Ta bi se najprej morala imenovati »Prekletstvo«. Predavatelj nam je 'najprej orisal zgodovino te opere, ki je ena izmed najivečjih Verdijevih skladb. Nato smo na gramofonski plošči poslušali nekatere arije v italijanskem jeziku; med njimi so nekatere že zelo zaslovele, npr. »Ženska le vara nas...«. Glavne osebe nam je (predavatelj orisal posebno dobro, tako da so nam ostale v živem spominu. Vsebina te opere je sicer tragična, toda s tem še bolj zanimiva in napeta.
S tem predavanjem nam je prof. dr.
MAŠNO VINO pri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer StraBe 5, tel. 22 51.
Feinig odprl oči v celotno italijansko glasbo, ne pa samo v Verdijevo. V poseben pripomoček je to bilo višjim razredom, ki so se 'te (predstave naslednji teden v Mestnem gledališču udeležili. Nato smo se zahvalili predaivatelju za ta kulturni pogled in se še malo zabavali z moderno glasbo.
ŠT. ŠTEFAN pri VOBRAH (Pogreb)
Cenjeni dopisnik, ki nam je poslal sledeči dopis meni, da je pravilno „VOBRE”, ne težko izgovorljivo: Vovbre! Le kdo si je izmisli) te Vovbre! Saj nihče ne pravi „Vovbre”!
Župnijski cerkvi v Vobrah in v Št Štefanu pri Spodnjih Trusnjah sta komaj pol ure hoda narazen. Zdaj oskrbuje obe fari en duhovnik. V starem času pa so oskrbovali Vobre menihi iz grebinjskega kloštra, Št. Štefana pri Trusnjah pa so oskrbovali iz Velikovca. Obe župniji se razprostirata visoko na Svinjo planino in imata ondi vsaka po eno podružnico. Vovbre podružnico Št. Lambert (ljudje pravijo Št. Vamprat), Št. Štefan pa podružnico na Vodovnici, posvečeno sv. Mihaelu.
V Št. Štefanu pri Vovbrah je bil na Ro-žnovensko nedeljo, 1. oktobra, velik pogreb. Umrla je Likebova mati, Cecilija Povšnar v sedemdesetem letu starosti. Likeb je gostilna v Št. Štefanu.
Kako so Povšnarji prišli v Št. Štefan pri Velikovcu? „Povšnar“ je hišno in družinsko ime v Kokri. Zdaj so „Povšnar“ spremenili v „Pošnar“ (Poschnar), a pravilno je še vedno „Povšnar“. Saj to je staro hišno ime in hišna imena so že stoletja stara.
Mož sedaj umrle Cilke Povšnar je bil doma v Kokri nad Kranjem. Preselil se je na Jezersko, kjer je vzel v najem gostilno Kazino. Bilo je v času bojev za Koroško in v času jugoslovanske zasedbe. Tedaj je bila na prodaj gostilna Likeb v Št. Štefanu pri Trušnjah. Imenovani Povšnar je rajši hotel biti lastnik gostilne, nego samo najemnik in je kupil gostilno Likeb v Št. Štefanu pri Trušnjah. Na Jezerskem se je oženil s Cilko Skuber ali po domače Vaniško Cilko.
Tako so prišli Povšnarji v Št. Štefan.
Beseda „Povšnar“ nima z besedo „povž“ (polž) nobene zveze, podobnost je samo slučajna.
Povšnarji so pri Likebu zelo dobro gospodarili, hišo so čisto prenovili. Mož sedaj umrle Cilke je umrl pred tremi leti in pol, 77 let star. Bil je vojak v 1. svetovni vojni, pri topničarjih in je ondi oglušil. To je vsakdo takoj spoznal, kdor je z njim govoril.
Bilo je devet otrok, vsi so že poročeni, ena hčerka je poročena v Fuldi (industrijski kraj) v Nemčiji, ena v Švici.
Gospod provizor Škof je rajni Cilki na grobu lepo govoril. Naj počiva v miru!
Za sklep še par spominov na Kokro. V zadnji vojni je Kokra strašno trpela. V enem slučaju so hišo zažgali, gospodarja pa vrgli v ogenj, da je živ zgorel.
Šaljiva pesem pa pravi o Kokri:
Kokra, Kokra, dolga vas, redke hiše, mav klobas.
SELE Dan starih
Že več .let smo se na dan starih spominja-Jii naših starih faranov, a samo v cerkvi. Letos pa smo jih slovesneje počastili, ker je občina vzajemno s faro pripravila 'tudi zunanje slavje, ki je nadvse lepo poteklo.
Okoli 90 nad 65 let starih občanov je občima pismeno .povabila. Vsi seveda vsled
MIRKO KUMER:
Na 8. evropskem
Najprej zapojejo pevci iz Maastrichta na Nizozemskem. Lepi in močni glasovi, ki hočejo demonstrirati 'povezanost narodov v Evropi.
Nato je govoril župan iz Frankfurta am Mehi o uspehih dela raznih komisij prejšnjega dne. Sklenili so, da je treba odstraniti nacionalizem in države tudi politično združiti. Dalje je treba gospodarske zadeve urediti z načrtovanjem področij, preko vseh dosedanjih meja. človeka je treba pripeljati do človeka in posebno mladino med seboj izmenjavati in spoznavati. Tudi mesta naj bi navezala med seboj po-bratimijo. Ne omejujemo se le na EWG, ampak hočemo zveze z vsemi ostalimi državami in deželami sveta. Tu naj stopijo na plan občine, ki so bile že dosedaj nosite-Ijice komunalne dejavnosti in bodo to tudi v bodoče;
Italijanski zastopnik je govoril o delu komisije, o nevarnosti centralizma, ki grozi, da bo uničil človeštvo. Zato je treba demokracijo braniti in zato potrebujemo dve evropski zbornici: eno direktno voljeno, drugo kot zastopnico pokrajin. Tudi pokrajine ali regioni naj bodo demokratični, drugače bodo tudi oni škodljivi. Regioni so kraji z enakimi gospodarskimi lastnostmi. Tudi občine morajo imeti prostost, da bodo mogle svoje dolžnosti vršiti. Imamo male in velike občine. Ne moremo reči, kako velika naj bo občina. Izrekli smo se za združenje malih občin, da se bo moglo večje uspehe doseči. Velike občine pa zgubljajo stik s človekom in naj se razdelijo na več manjših okrajev kot v Berlinu in na Dunaju.
5. nadaljevanje
občinskem dnevu
Župan iz Innsbrucka je dejal, da imamo za seboj že 15 let dela za Združeno Evropo, ki je temelj bodočnosti. LTstanovitveni namen naše zveze je, da bi ohranili svobodo občin in delali za združeno Evropo na federalistični podlagi. Človekova svoboda in človekovo dostojanstvo mora ostati zagotovljeno. Ob koncu govora je še povedal, da bo prihodnji evropski občni dan najbrž v Londonu 1969. ali 1970. leta.
Župan iz Marseilla Goston de Ferre je dejal, da niso ob desetletnici podpisa v Rimu dosegli cilja. Moremo reči, da so težko odgovornost prevzeli v Rimu in je treba to nadaljevati. Politična neodvisnost je za-visna od gospodarske neodvisnosti. Združene države Amerike so zato tako močne, ker so bogate. Tu se mora EWG skriti. Prvo moramo biti močni, potem nas bodo upoštevali tudi drugi.
Kriza na Bližnjem vzhodu je pokazala, da samo dva govorita: Rusi in Amerikan-ci. Evropa je tu molčala, ker še ni dovolj gospodarsko močna. Ob tej priložnosti čestitamo pogumnim Izraelcem, ki so tudi zmagali. Čeprav so napadli prvi Izraelci, pa krivda za vojno ne zadene njih, ampak Naserja, ki jih je hotel uničiti (živahno ploskanje v prid Izraelcev).
Kar se tiče Velike Britanije je treba pozdraviti, da hočejo sedaj pristopiti. Hočemo, da se z njimi pogajamo, čeravno de Gaulle to odklanja, bi z njenim pristopom k EWG dobila Evropa čisto drugo veljavo.
Med EWG in ZDA obstajajo nesoglasja, ki bi bila še večja, če bi se naslonila Anglija na Ameriko.
(Dalje prihodnjič)
raznih zadržkov niso mogli priti, vendar se jih je po božji službi čez 60 zbralo v farni dvorani, kjer so bili s kosilom dobro pogoščeni. Dve mladi ženi sta z dekleti iz kuhinje pričarali okusno južino na krožnike. Ko so bili želodci s kuharskimi dobrotami potolaženi, se je pričela proslava dneva starih s pestrim sporedom. Ob tem drugem delu proslave se je napolnil balkon in prostor pod njim s številnimi udeleženci mlajših let.
Kulturni del proslave je imel bogat spored. Najprej je domači mešani pevski zbor zapel pozdravno dobrodošlico. Ljubka skupina otrok je pod vodstvom g. ravnatelja Jaklitscha zelo srčkano najprej s pesmijo, nato z zborno deklamacijo počastila slavljence. G. župan Velik je v svojem govoru orisal napredek Sel v elektrifikaciji, asfaltiranju ceste in zgradnji nove občinske hiše s prostori za požarno hrambo, iprianal delavnost občinskega odbora in se 'tudi spomnil nekaterih še živečih vidnejših občinskih odbornikov iz predvojne dobe. Pozdravil je zbrane, posebno tudi goste, kvintet „Go-renjci” iz Naklega pri Kranju, ki se je rade-volje odzval njegovemu vabilu in prišel sodelovat na proslavo.
Ta kvintet je pel že pri božji službi in s svojimi krepkimi in obširnimi glasovi vzbudil med ljudmi veliko pozornost. V dvorani je na odru zopet in zopet zapel pesmi, nam večinoma nove in žel z vsakim nastopom burno odobravanje. In še so se tudi otroci oglasili s petjem in z dvema zbornima deklamacijama, a tudi fantje, selski dvojni kvintet, so nas razveselili v več nastopih z največ domačimi pesmimi. Višek so gotovo dosegli s pesmijo »Mojcej«, kajti tista hrepeneča, iz globočine srca prihajajoča prošnja more privreti le 'iz mehkega koroškega občutja. Tako so torej, pevslki nastopi Gorenjcev, domačega pevskega zbora, dvojnega kvinteta in otrok spletali venec slavljencem.
Posamezne točke je napovedoval občinski tajnik Nantej Pristovnik. Na njegov poziv sta stopila na oder najstarejša; 90-letna Elizabeta Mlečnik in 83-letni Jožef Dovjak, pd. Žnidar, in prejela primerno darilo. Enako je bil obdarovan najstarejši par: Janez Mak, pd. Kuhel, z ženo Johano. Če Bog da, bosta čez dve leti obhajala že zlato poroko.
Ob tako mikavnem sporedu so v prijetni domačnosti štiri ure kaj hitro potekle. Kot zastopnik starih se je 80-letni župnik Alojzij zahvalil občini in vsem sodelujočim za lepo pripravljeno slavje. Po-malem 'smo se razhajali, vsak pa je zadovoljen zatrjeval: Lepo je bilo!
ŠMIKLAVŽ OB DRAVI (Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje)
Znano je, da Slovenci radi romamo, in sicer najrajši tja, kjer je kaka Marijina romarska cerkev. 2e našim prednikom so bila najbolj priljubljena božja pota, kakor n. pr. Gospa Sveta, Svete Višarje in pa Brezje. Pri Gospe Sveti in na Svetih Višarjah je že skoro vsak izmed nas bil. Na Brezjah jih pa še veliko ni bilo. Zato smo se letos odločili, da poromamo k Mariji Pomagaj na Brezje, zlasti še zato, ker so tudi naši cerkveni pevci, ki so prepevali ob novi sv. maši našega g. novomašnika Alojzija Krawanje srčno želeli pohiteti k brezjanski Materi božji, ji potožiti svoje osebne težave, jo prositi pomoči in varstva še zanaprej in ji zapeli nekaj naših prelepih Marijinih pesmi. Poromali smo pa tudi zato, da jo ob 60-letnem jubileju njenega kronanja na Brezjah prosimo pomoči za pravično rešitev naših narodnih zadev. Škoda, da se je moral g. novomašnik že vrniti še za 1 leto v semenišče in ni mogel pohiteti z nami, da bi še na Brezjah pri Mariji Pomagaj ponovil svojo novo mašo.
Da bi omogočili večini romarjev potovanje, smo se odločili, da romamo na soboto. Ker je toliko različnih romanj na vse strani ipa ravno na soboto in nedeljo, je bilo že težko najti soboto, na katero bi bilo večini možno potovati. Dejali pa smo, da brez našega organista, g. Franca Sohlapperja, ki se toliko trudi že s svojimi pevci v Mariji na Zilji in pridno vežba naš šmiklavški cerkveni pevski zbor — pa tudi nočemo romati. Tako je g. Schlapper izbral srečno soboto, 30. september. Srečna sobota, moremo reči zato, ker se nam na potovanju ni zgodila nobena nesreča in pa tudi zato, ker je bila ta — po več zaporednih tednih, prva sončna sobota, brez dežja.
Točno ob 6. uri smo se vsi zbrali pred gostilno ,Kreuzwirt“, kjer nas je že čakal veliki avtobus prevozniškega podjetja „Stagge“ iz Beljaka. Brž po 6. uri je že brzel
naš avtobus s 54 romarji k Podkorenskemu sedlu. Ker pa se je v zadnjih dneh pred romanjem priglasilo nekaj več romarjev, ki niso mogli vsi v skupni avtobus, sta iz prijaznosti odpeljala še ostalih devet romarjev s svojima osebnima vozovoma gospoda Do-bernik Joži iz Šmiklavža in g. Melcher Jakob iz Krošič.
Tako smo brzeli v dveh skupinah proti Brezjam; manjša skupina v dveh osebnih avtomobilih je -smela voziti čez ljubeljski prelaz, vožnja z velikim avtobusom pa je bila dovoljena samo preko Podkorenskega sedla. Toda kljub vsem nevšečnostim smo se — hvala Bogu — vsi srečni znašli kmalu po 8. uri na Brezjah.
Na cilju smo! Pri Mariji Pomagaj na Brezjah! Ko izstopimo iz svojih voz, vidimo, kako prihajajo vedno nove skupine romarjev, predvsem iz širne Slovenije, pa tudi iz Koroške, Goriške in Tržaške smeri. V si veseli in zadovoljni še podamo v cerkev, ki je že lepo zasedena od številnih romarjev. Pri obnovljenem Marijinem oltarju se vrsti maša za mašo, vmes je navadno tudi nekaj
VABILO
Na povabilo Slovenske prosvetne zveze v Cel6vcu bo imel v nedeljo, 22. oktobra 1967, ob pol treh (14.30) popoldne Akademski pevski zbor »TONE TOMŠIČ« iz Ljubljane
KONCERT
v veliki dvorani celovškega Doma glasbe.
Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu, Wulfen-gasse.
porok, s poročnimi mašami. Došli romarji oblegajo spovednice. Vsak hoče na Brezjah opraviti sv. spoved in prejeti sv. obhajilo. Kmalu je prišla tudi naša romarska skupina na vrsto, da je mogla biti pri sv. maši, pri Marijinem oltarju, katero je služil domači dušni pastir. Naši romarji-pevci pa so med sv. mašo navdušeno prepevali. Po zgledu drugih romarskih skupin, je tudi naša skupina skoro v celoti prejela sv. zakramente. Še in še bi radi molili k Mariji, se ji zahvaljevali za naše telesne in še bolj za duhovne dobrote in milosti, jo prosili pomoči za se, za naše družine, za naš trpeči in zaničevani narod, če bi nas ne silila dolga pot k odhodu.
Kam pa zdaj? Lačni želodci so nas začeli opominjati, da bo treba poiskati kje kako gostilno ali hotel. Zavijemo proti Lescam! Nekako sredi poti med Lescami in Bledom leži dober kilometer vstran od glavne ceste, ob majhnem Jezercu, v božji tihoti prikupen hotel „Šobčev bajaU nazvan. Prijazni gospodar g. Pristavec in njegova soproga nas vljudno pozdravita in postrežeta z razkošnim kosilom tako, da smo bili vsi zadovoljni.	(Dalje prihodnjič)
QLEDALIŠCE V CELOVCU
Mestno gledališče bo uprizorilo v naslednjih dneh sledeča dela: PETEK, 13. oktobra, ob 19.30: Grof Luksemburški, opereta Franza Lebarja — SOBOTA, 14. oktobra, ob 19.30: Hofloge (Dvorna loža), glasbena veseloigra Karla Farkaša, uglasbil Hans Lang — NEDELJA, 15. oktobra, ob 15. uri: Rigoletto, opera Giuseppa Verdija; in ob 19.30: Der Bcttler oder der lote Hund (Prosjak ali mrtvi pes), Bertolda Brechta in Der Tag des groBen Gelehrten Wu (Dan velikega učenjaka Wuja), ljudska igra iz stare Kitajske, Petra Palitzscha in Carla M. Webra; obe predstavi se vršita v ..gledaliču na odru za vaje”. — TOREK, 17. oktobra, ob 19. uri: Rigoletto, opera — SREDA, 18. oktobra, ob 19.30: Der Farber und sein Zivillingsbrudcr (Barvar in njegov dvojček), burka Johanna Nestroya — ČETRTEK, .19. oktobra, ob 19.30: Der Bettelstudent (Dijak prosjak), opereta Karla Milleckerja; premiera.	*
TIROLIA-peči na olje
že od 2200 šilingov
kot 'tudi razne druge peči in štedilniki vseh vrst na zalogi!
OŽEMALNIKI (centrifuge)
za perilo (3 kg) samo 890 šilingov
vam nudi trg. podjetje fflcuzet
Bleiburg-Pliberk, tel. 04235 Libuče 302
Čebele
V	septembru in oktobru moramo posvetiti čebelam posebno skrb. V tem času jih pripravljamo za zimsko dobo, ki je v življenju čebel najbolj kritična — več mesecev se hrani le s hrano iz satja, daljša obdobja ne morejo izletavati in se otrebiti, v primeru pogina matice si ne morejo vzrediti nove. Tegobe, ki utegnejo doleteti čebelje družine v zimski dobi, moramo predvidevati in temu ustrezno jeseni ukreniti, kar je v naši moči.
V	septembru zrejene čebele so dobro hranjene in uspešno prebijejo zimo. Pozna paša ali dražil no krmljenj,e pripravi matico, da se pozno zalega v večjem obsegu. Družine z velikim številom čebel -dobro prezimujejo. Te čebele niso zrejale zalege, zato jim v telesu ostane več tolšče in beljakovin in živijo dolgo. V panjih jih najide-nro še aprila in maja. Matica zalega nazadnje v bližini žrela, na isti strani panja, ki je obrnjen proti soncu. Ko se temperatura zniža, ,se začno čebele zbirati v gručo. Majhne družine se stisnejo že zgodaj v gručo, pri zunanji temperaturi 13 stopinj, njihovi plemenjaki pa šele, 'ko je v ozračju svojih 7 stopinj. Vedeti je treba, da se čebele ne
Ud ms m Iča&askztK'
BLATO
(Še o prometnih nesrečah)
Ob žalostnih dogodkih v naši vasi, ko sta dva otroka v predšolski dobi zgubila na cesti življenje, so zlobneži razširili govorico, da je kriv teh smrti naš podžupan Mirko Kumer, ker je s svojim obiskom pri deželni vladi preprečil nameravani obvoz ceste mimo vasi. To je zlobna laž, ki ima nameravan namen spraviti našega^ zastopnika v slabo luč.
Resnica pa je taka: Ko je začel inženir Kirasits meriti novo cesto, so se pojavili med ljudstvom razni predlogi. Nekateri so jo hoteli imeti zadaj za Obermainom preko polja v Dobrovo, drugi spet od črčeja na Štefanovo spodnje gumno. Da bi zvedeli, kako bo v resnici, in našli skupno pametno rešitev, je takratni župan občine Blato, Valentin Krof vzel s seboj v Celovec na referat za gradnjo cest občinska odbornika Kumra in Tomitza, pd. Peka v Rcpljah. Ko so tam vprašali, kje da bo cesta šla, jim je dvorni svetnik inženir Veit odgovoril: »Ich will die neue Strahe auf die alte drauf-bauen. Wir haben zu wenig Mittel die Grundablose zu zahlen.« Ko so mu rekli, da se bojijo nesreč v vasi, jim je dejal, da pridejo pred im za vasjo table in se skoz 'vas ne bo smelo čez 50 km na uro voziti. K takim dejstvom občinski zastopniki niso 'mogli kaj reči. Cesta se je naredila v glav-nem po stari cesti, na obeh koncih vasi pa so postavili table »Moos«. Avtomobili so vozili skoz vas s hitrostjo 50 kilometrov.
Nekega dne pa je cestna uprava table z napisom »Moos« pobrala proč in tako omogočila skozi vas neomejeno brzino.
Sluteč nevarnost za otroke, katerih je do 0 let starosti samo v spodnji in srednji vasi čez 20, je podžupan preko mestne občine stavil na okrajno glavarstvo predlog, naj se omejitev brzine na vasi podaljša od spodnje vasi do Figovčevega križa. Dne 29. junija je ta predlog obravnavala posebna komisija in zaradi otroškega igrišča dovolila namestitev trikotne table, kjer so naslikani otroci, ki gredo čez cesto. Zmanjšanje hr-zine na 50 kilometrov tudi v srednji vasi, pa niso hoteli dovoliti, 'češ: »Cesta je tukaj za voziti, ženske pa naj same na otroke pazijo«, še prej,, ko je bila tabla »pozor otroci« nameščena, je bil že povožen vnuk Podžupana Mirka Kumra. Zaradi 'te nesreče je okrajno glavarstvo ugodilo ipredlogu in z- odlokom omejilo brzino tudi v srednji Vasi. Kljub omejeni brzini pa je prišlo v nedeljo do druge smrtne nesreče. Pred očmi očeta Hermana je bila povožena Ger-^nde Malej.
D tega je razvidno, da občina ni imela možnosti vplivati na potrebe, trudila pa se je za večjo varnost ceste. Če bi dežela zgradila cesto za vasjo, bi tega župan in občinska odbornika Kumer in Tomitz ne mogli preprečiti, kakor tudi me pritrditi.
Toliko v pojasnilo. Vsak pošten človek oo uvidel 'podlost zlobnih govoric. Nepo-doljšljivce pa bo treba poklicati pred sodni-jn na zagovor.	Mirko 'Kumer
v jeseni
zbirajo na medenih satih, ki še niso bili zalezeni, ker so mrzli. Središče gruče je na satu, kjer je 7,5 ali več om v premeru brez medu. čebele zlezejo v prazne celice, šibke družine se stisnejo v klobčič ob stenah ali v ozadju panja.
Čebelar, ki pozna navade čebel in nevarnosti, ki jim pretijo v naslednjih mesecih, se drži naslednjih napotkov:
— Vzimuj-emo le čebelje družine, ki imajo ,mnogo neizčrpanih mladih čebel. V zimo naj gredo le panji, v katerih je v prvi tretjini septembra najmanj 4—5 povsem zale-ženih satov. Vse druge družine zazimimo kvečjemu kot prašilce, če imajo mlade matice. Najbolje je, da slabiče izločimo, se pravi, ida zalego 'pridružimo plemenjakom, ki jih bomo zazimili.
— Glejmo, da bo imela vsaka družina rodovitno matico, če najdemo jeseni družine, ki bodisi nimajo zalege ali imajo grbasto zalego, in pa take, kjer najdemo na satju raztreseno zalego, jih izločimo. Po obsegu in kakovosti zalege, presodimo, kakšna je matica in kako bo družina prebila zimo. Izločimo''tudi družine, ki ta čas pre-legajo, če pa so živalne, jim dodajmo drugo rodovitno matico, če matica zalega še v septembru na velikih ploskvah in dlje v jeseni kot druge matice, vedimo, da je matica letošnja.
— Pri jesenskem pregledu izločimo iz gnezda bele sate. So namreč hladni in jih matica spomladi nerada zaleže. Po en meden sat moremo pustiti le na robu gnezda. Prav tako pridejo na rob plodišča sati z obnožino. V plodišču ne smemo pustiti niti na robu niti v sredini satov, ki so polni ob-nožine. Tak obnožni sat na robu gnezda plesni, v sredini pa deluje kot ločilna deska,-'ki utegne zimsko gručo razpoloviti. Take .sate-damo v shrambo do spomladi.
— Prihodnjo pomlad bo odmrlo veliko število čebelnih družin, najbrž preko tretjine in to zaradi griže in noseme. Prednje se bo dogodilo tistim, ki bodo .pustili v plodišču sate s hojievcem, listno mano ali ko-stanjevcem. Da se temu izognemo, sate s takšnim medom odstranimo iz gnezda in čebele nakrmimo z gosto sladkorno raztopino. Od zazimljenja pa do konca aprila zadostuje 12—14 kg hrane. Prvo tretjino hrane pokrmimo v septembru, drugi dve tretjini pa konec septembra ali prve dni oktobra, ko se je večina zalege že polegla.
Krmimo z raztopino 1:2, kjer na 1 liter vode damo 2 kg sladkorja. Živalim plemenjakom damo na dan tudi 4 litre 'in tudi več, dokler zaloga ni dopolnjema. Če bi krmili z majhnimi ikoličinami, bi pripravili matice k ponovnemu zalegauju, kar pa v drugi polovici septembra in v oktobru ni •več svetovati. Ob koncu krmljenja naj bo v vsakem satu gnezda najmanj 1,5 'kg hrane. V gnezdu smejo ostati čez zimo le sati, ki morajo imeti najmanj na polovici ‘površine pokrit med.	Dr. J. R.
RAD IO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 13. 10.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 16. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Pregled sporeda, žena in dom. — 18.00 Koroški pevski zbori. — TOREK, 17. 10.: 14.-5 Poročila, vreme, objave, športni mozaik. Cerkev in svet. — SREDA, 18. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 19. 10.: Poročila, vreme, objave. — Slovenska narodna in zborovska glasba. Prot. M. Rus: Emancipacija žene — 2. — PETEK, 20. 10.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Pihalni orkestri. - SOBOTA, 21. 10.:. 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Rok Klopčič: Slovenske skladbe za violino in klavir — 2.
?i>s siamska tefavuriia
NEDELJA, 15. oktobra: 16.30 Poročila — 16.33 Za otroke od 5. leta dalje: Patrik in Pitruk kot lončarja — 16.50 Za otroke od 11. leta dalje: Film za te — 17.20 za Otroke od 14. leta dalje: Brez nagobčnika. Pogovor o aktualnih vprašanjih — 18.00 Naš nedeljski roman:	Pustolovščine dobrega vo-
jaka švejka” — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Pogled z okna. 19.00 Čas v sliki in od tedna do tedna — 19.30 športni pregled: Mednarodna nogometna tekma: Avstrija — Sovjetska zveza — 30.15 Anneliese Rotenberger; iz opernega sveta — 22.00 Človek poleg; igra Huga Haasa —
22.30	Kristjan v času — 22.40 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 16. oktobra: 18.00 Francoščina pri
vas doma: Tečaj francoskega jezika — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke —
18.30	Pet klovnov išče Cirkus — cirkuška zgodba —
19.00	To vidiš samo v Acapulco. Poročilo o izrednih znamenitostih — 19.20 Zabeleženo za vas —
19.30	Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Razprodaja smrti” — 21.05 Se še spominjate? — 22.15 Čas v sliki — 22.35 Posebno za ras — 23.20 Konec oddaje.
TOREK, 17. oktobra: 17.00 Neposredni prenos 2. nemškega televizijskega programa: ,predolimpijske igre v Mehiki” — 18.00 Tečaj angleškega jezika — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Nočni sel javlja — 19.00 Avstrijska podoba — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Prenos iz gledališča Josefstadt: Različnost mnenj” — 22.35 Filmsko poročilo k svetovnim dogodkom — 23.40 Čas v sliki.
SREDA, 18. oktobra: 10.00 Televizija v šoli:'Možje in sile: De Ganile — 11.00 Program za delavce: Poročila — 11.05 Ta naš svet — 12.10 Se še spominjate? — 13.20 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Za otroke od 5. leta dalje: Začarani grad — 17.50 Za otroke od 11. leta dalje: Iskalci zakladov —
18.00	Kuhinja v televiziji — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Kulturne aktualnosti — 18.55 Televizija — 19.00 Razmišljanje prinaša obresti — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 „Nebeška postelja”; film po gledališkem komadu „Nebeška postelja” Jana de Har-toga — 21.50 Načrtna proračunska politika? Analiza nujnosti in možnosti; nato Čas v sliki.
ČETRTEK, 19. oktobra: 11.00 Televizija v šoli: Mali svet velikih čudežev — 12.00 Diskusija zveznih dežel: Salzburg — 17.00 Prenos 2. nemšk. telev.
STADLER
Das fiihrende Einrichtungshaus
WK
Klageniurf, Theafergasse 4
Na policah
Mohorjeve knjigarne v Celovcu
Ruda Jurčec:
SKOZI LUČI IN SENCE, H. del
587 strani in 20 strani ilustracij. Knjiga je bogata na razlagi dogodkov in zgodovinskih tokov, ki so vodili v drugo svetovno vojno.
Cena: broš. 120.— šilingov, vez. 140.— šilingov.
Dobite jih lahko v knjigarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
programa: Predolimpijske igre v Mehiki — 18.00 Tečaj italijanskega jezika za začetnike — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke —
18.30	Ljubljenci naših staršev: Rdele Sandrock”
—	19.00 Športni kalejdoskop — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki iilmski mozaik — 20.15 „Hudič in ljubi Bog; igra — prenos hesenškega radia — 23.05 Čas v sliki — 23.25 Amatersko srečanje v Salzburgu.
PETEK, 20. oktobra: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? 11.00 Program za delavce: Poročila — 11.03 Nebeška postelja — 18.00 Francoščina pri vas doma: Tečaj francoskega jezika — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke
—	18.30 Festival „Mireilla” — 19.00 Zeleni svet.
Novo iz poljedelstva — 19.20 Zabeleženo za vas —
19.30	Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Večer z Udo Jurgensom — 21.45 Prometni pregled. Oddaja v službi prometne vzgoje — 22.35 Čas v sliki — 25.55 Glasba pred polnočjo: Koncert Mozartovega društva.
SOBOTA, 21. oktobra: 16.00 Poročila — 16.05 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici —
16.30	Za družino: če ne bi bilo glasbe — 16.55 Literatura po kvadratnih metrih: Frankfurtski knjižni sejem 1967 — 17.20 Šah za vse — 17.40 Ples z zakoncema Fem — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Poročila — 18.40 Kaj vidimo novega: S Heinzem Conradsom — 19.21 Zabeleženo za vas —
19.30	Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Biserna komedija, Bruna Franka —
21.30	Športni žurnal — 22.00 Čas v sliki — 22.20 Jezdec iz Kansasa; film divjega zapada.
Televizija Ljubljana
PETEK, 13. oktobra: 9.40 TV v šoli; 10.40 Angleščina — 11.01 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — 15.50 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17,25 Poročila. - 17.30 Oddaja za otroke — 17.55 TV obzornik — 18.15 Zaplešite z nami
—	18.45 Rezerviran čas — 19.05 Brez parole — 19.35 Cikcak - 19.40 Greh - 20.00 TVD 20.30 Cikcak -
20.40	Celovečerni film — 22.10 Zadnja poročila. SOBOTA, 14. oktobra: 9.40 TV v šoli — 14.50 TV
v šoli — 17.40 Vsako soboto — 17.55 TV obzornik
—	18.15 Oddaja za otroke — 19.15 Sprehod skozi čas - 19.40 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 Cikcak
—	20.40 Humoristična oddaja — 21.40 Nekaj novega, nekaj starega — 21.55 Serijski film — 22.45 Zadnja poročila.
NEDELJA, 15. oktobra: 9.25 Poročila - 9.30 Poljudno znanstveni film — 10.00 Kmetijska oddaja
—	10.45 Malo zares, malo za šalo — 11.10 Kalejdoskop — 11.30 Film za otroke — 14.55 Dunaj: Nogomet Avstrija : SZ — 15.45 Propagandna oddaja —
16.00	Nadaljevanje prenosa z Dunaja — 14.45 Finska za UNICEF — posnetek finske zabavnoglasbene oddaje - 19.10 Serijski film - 20.00 TVD 20.45 Cikcak — 20.50 Zabavno glasbena oddaja — 21.50 Lirika — 22.05 TVD — Prenos športnega dogodka.
PONEDELJEK, 16. oktobra 9.40 TV v šoli -
10.40	Ruščina — 11.00 Osnovne splošne izobrazbe
—	14.50 TV v šoli 15.50 Ruščina - 16.10 Angleščina - 16.55 Poročila - 17.00 Mali svet - 17.25 Risanke — 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 TV obzornik
—	18.20 Stilna rast slovenskega jezika II. — 18.45 Vzgojna problematika: Če otrok ne uspeva v šoli —
19.00	Urbanizacija naselij — 19.15 Tedenski športni pregled - 19.40 TV pošta. - 20.00 TVD - 20.30 Cikcak 20.40 TV drama — 21.40 Tema z variacijami - 22.10 TVD.
TOREK, 17. oktobra: 9.40 TV v šoU - 10.40 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — 15.50 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 18.25 Film za otroke — 18.40 Svet na zaslonu — 19.20 TV obzornik — 19.50 Cikcak —
20.00	Celovečerni film — 21.30 Kulturna panorama ali tribuna — 22.10 Zadnja poročila.
SREDA, 18. oktobra: 17.00 Poročila — 17.05 Lutkovna igra — 17.25 Poljudno znanstveni film — 17.55 TV obzornik — 18.15 Oddaja za otroke —
19.00	Reportaža — 19.30 Mozaik kratkega filma —
20.00	TVD - 20.30 Cikcak - 20.40 J. Vošnjak: Lepa Vida — TV igra —21.40 Mednarodni Jazz festival v Ljubljani — 22.00 Zadnja poročila — 22.30 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki.
ČETRTEK, 19. oktobra: 9.40 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 14.50 TV v šoli — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.05 Poročila — 17.10 Cikcak: Izvolite na razstavo — 17.25 Slike sveta — otroški film. žurnal — 17.55 TV obzornik — 18.15 Kalejdoskop — 18.35 Gost našega studia — 19.00 Dežurna ulica —
19.40	Cikcak — 19.54 Propagandna medigra — 20.00 TVD — 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 TV drama - 21.10 TVD.
PECI in štedilnike znamke Tirolia v najboljši kvaliteti in največji izbiri!
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES - EBERNDORF A 9141	Tel 04236-281
VELIK USPEH PIANISTKE DUBRAVKE TOMŠIČ-SREBOTNJAKOVE
Dubravka Tomšič-Srebotnjakova je nedavno z velikim uspehom nastopila v Bruslju z znamenitim orkestrom National de Belgique v veliki dvorani Palače lepih umetnosti. Koncerta, na katerih je izvajala Chopinov koncert v e-molu, sta bila otvoritvena koncerta abonmaja Grands Concerts Natio-naux.
Zakaj moramo ljubiti svoj narod?
Krščanska vera nas uči, da moramo svojega bližnjega ljubiti kot samega sebe. Vendar pa je tu neka razlika, kajti vseh ljudi ne moremo v enaki meri ljubiti. Tisti, ki so nam že po naravi naj bližji, in to naš narod, smemo in moramo 'bolj ljubiti kot nam tuje narode.
Na tem mestu hočemo imenovati nekaj pisateljev, ki z moralnega stališča in utemeljitvijo dokazujejo, zakaj moramo bolj ljubiti svoj narod.
Profesor Stiglitz, ki je napisal več znanstvenih knjig, razlaga v eni izmed teh o ljubezni do bližjnega (v knjigi »Sittenlehre« — Nravoslovje);
»Naša ljubezen je vobča, če nobenega človeka, bodisi prijatelja ali sovražnika, ne izključimo iz svoje ljubezni. Piri tem pa moramo razlikovati, da nam vsi ljudje niso
In kaj pravi modrijan Noldin, ki je napisal mnogo teoloških knjig. V svoji knjigi ■»O zapovedih« piše sledeče:
Že sama narava nas nagonsko priganja, da moramo one bolj ljubiti, s katerimi smo 'bolj zvezani. Milost pa ne 'uničuje, temveč spopolnjuje naravo. Smemo in moramo tudi z nadnaravno ljubeznijo bolj ljubiti one, s kaerimi smo bolj zvezani. Prav isto nam potrjuje vzor Kristusov, o katerem evangelij pripoveduje, da j,e sv. Janeza bolj ljubil nego druge učence.«
Iz vsega zgoraj navedenega bi lahko rekli in zapisali: Pravi red krščanske ljubezni nam torej pravi, da smemo in moramo one bolj ljubiti, ki so nam po naravi bližji, 'torej bratje po krvi in jeziku, to so sonarodnjaki ali pripadniki našega na-
roda, so nam bližji nego druga ljudstva in narodi. Zato jih tudi smemo in moramo bolj ljubiti nego druge ljudi. Naša ljubezen do lastnega naroda je torej etično moralno utemljena in globoko zasidrana.
Ta red krščanske ljubezni do bližnjega nam potrjuje tudi naslednji slučaj: Bilo je kmalu po končanem plebiscitu. Na Lisni v šentpetrski fari se je zbrala ogromna množica ljudi. Pridigoval je tedanji ruški župnik g. Franc Laure. Spodbujal je navzočo množico, naj molijo za spreobrnitev Rusije: »vi Slovenci, ki ste z njimi v narodnem sorodstvu.«
Kakor s pripadniki našega slovenskega naroda, tako nas vežejo tudi iz ostalimi slovanskimi narodi vezi narodnostnega in jezikovnega sorodstva. Tudi njim smo dolžni posebno ljubezen. Torej gospod župnik Laure ni zastonj poudarjal, da nas ta red krščanske ljubezni še prav posebno obvezuj e.
enako blizu. Očeta, mater, brate in sestre, pa tudi, ki so nam najbližji moramo najbolj ljubiti; potem pridejo prijatelji, znanci in nazadnje čisto tuja ljudje.«
Benediktinec p. Pavel Schwillimsky v svojih treh knjigah natančno opisuje vse resnice naše krščanske vere. Pri poglavju, o ljubezni do bližnjega, pravi: »Naša ljubezen do bližnjega mora biti popolna, to se pravi, razdeliti se mora na vse ljudi, ali z drugimi besedami povedano, iz svoje ljubezni ne smemo nobenega človeka izključiti. Ljubezen pa tu ni povsod enako intenzivna. Vera nas uči, da moramo starše, moža in ženo, brate in sestre, prijatelje in znance bolj ljubiti kakor pa vse druge tuje ljudi. Tore ji vidimo, da Schwillinsky zahteva, da imajo do naše ljubezni v prvi vrsti pravico naši sorodniki, prijatelji in dobrotniki ter jim moramo v primeru nesreče ali kakorkoli pred vsemi drugimi pomagati, če je to potrebno. Za sorodniki moramo ljubiti naše brate po veri in narodnosti.
»Ljubiti moramo svoj narod.« Apostol Pavel je prav dobro poznal čustva, 'ki nas vlečejo k lastnemu narodu. In kaj pravi apostol Pavel: »Sam bi hotel biti izobčen in daleč od Kristusa, namesto mojih bratov, ki so moji sorodniki po krvi in mesu.«
Holandski jezuit Jakob Zeij, piše o ljubezni takole:
»Zveličar ni bil, kakor toliko ljudi, prijazen in postrežljiv nasproti tujcem, pa brezbrižen in čmeren nasproti domačim in nasproti svoji najbližji okolici. O ne! Njegovi apostoli, pobožne žene, ki so mu sledile, njegovi prijatelji, kakor Lazar in njegovi ses tri, so uživali tudi naj večjo pravico do ljubezni in dobrote njegovega presvetega srca. Njim je delil svoje največje dobrote, svojo najprisrčnejšo tolažbo.
»Ali ne pozabimo, da imajo naši starši, naše žene, naši otroci, naši bratje in sestre pravico do naše prisrčnosti, naše prizanesljivosti in naše pomoči?«
Na soncu in v morju
Pismo s počitnic ob Jadranu. Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vauti, selski župnik
Tu v bližini je bilo med zadnjo vojno koncentracijsko taborišče, kamor so Italijani deportirali neljube Slovence in Žide. Od 16.000 internirancev jih je od muk, lakote in bolezni umrlo nad 4000. Največ so jih pokopali v skupnih grobovih. Na množičnih grobiščih je 1056 grobov, ki imajo na okroglih tablicah številke, na nekaterih tudi ime katerega od onih, ki v grobu počivajo.
Interniranci Slovenci so morali največ prebivati v šotorih. Zato ima tudi .skupni spomenik iz betona obliko šotora. Na zidu pred njim je vklesan napis:
»Slava vam, ki ste z ognjem v srcu in prezirom v očeh, — bičani in zakovani strahovali okupatorja — tujca!«
Na steni pa so različne stare podobe, na primer roparskih živali, v obratni legi dva velika raztegnjena okostnjaka v reliefu, ki s svojo držo in groznimi potezami predoču-jejo strahote trpljenja.
Delavec, ki oskrbuje (pokopališče, nam je dal podatke o številu umrlih internirancev, nam je 'tudi poročal o dogodkih ob koncu vojne. Italijanski poveljnik taborišča je skušal pobegniti, a so ga še pravočasno prijeli in ga peljali na Reko, da bo sojen. V Crikvenici si je v samomorilnem namenu prerezal žile na roki, a so ga rešili. Pripeljali so ga nazaj. Pred vhodom v taborišče je izkrvavel, ko so bivši interniranci teptali po njem.
Rab, Dachau, Buchemvald, Belsen, Osvi-enczin in druga masovna morišča so žalostni spomeniki človeške krutosti, zlobe, sovraštva in krivice. Ko bi se vsi ljudje držali zapovedi ljubezni do Boga in bližnjega, ko-bi v vsakem človeku videli svojega brata v Bogu, bi ne zašli v take grozote podivja-
nosti, kakor so jo 'pokazali fašisti in nacisti.
Z molitvijo za dušni blagor teh številnih žrtev smo se poslovili od njih. Od ceste smo kmalu krenili vstran m za hribom dospeli k morju na Punt. Tam je nastala naselbina, obstoječa iz samih malih vikend-hišic. V taki hišici je za družino pač bolj prostorno in udobno kakor v šotorih. Tako stanovanje si morejo najeti za dobo svojega letovanja posamezniki ali družine ali družbe. Drevje okoli njih jim nudi v vročini senco, morje pa hladilo. Gospodinjstvo si morejo voditi sami kakor doma. Kako si znajo dandanes ljudje življenje osladiti, si na tem svetu nebesa ustvariti! Da bi pri tem le na prava nebesa ne pozabili!
Zadnja postaja na našem izletu je bil samostan sv. Evfemije. Bil sem tam že večkrat, ko je tam še bival moj prijatelj p. Peter Peterca. Sedaj ga ni več tu. V Frančiškanskem samostanu v Boki Kotorski trpi mrtvouden.
Samostan v Evfemiji je popravljen, ima tudi svoj muzej, ki je pomnožen dobil večje prostore. Hrani zanimive starine, n. pr. z roko na pergamentu (obdelani oslovski koži) z roko spisano in s sličicami okrašeno liturgično knjigo iz 15. stoletja, prve tiskane knjige iz leta 1471. Vidiš pa v tem muzeju tudi .staro kuhinjo, ročni mlinček s kamnom za mletev koruzne polentne moke, staro krušno peč, razne narodne noše in še marsikaj zanimivega.
V kapeli v cerkvi je velik star križ nad oltarjem. Če gledaš Kristusov obraz z ene strani, ga vidiš trpečega v bridkih bolečinah. Če ga pa motriš z druge strani, ima izraz mirne smrti.
Samostan sv. Evfemije je od mesta oddaljen pičlo uro sprehoda ob morski obali. Zato letoviščarji samostan in muzej radi obiskujejo.
Zadovoljni z lepim izletom in polni raznih vtisov smo bili že pred večerom zopet doma.
i('Konec)
Film o Gallusu
Te dni je režiser Mako Sajko končal dokumentarni film — esej o Gallusu. Njegove skladbe bo v filmu pel oktet „Gallus“, pri realizaciji pa so sodelovali še Rudi Vavpotič, Rafael Ajlec, France Kosmač in drugi.
O skladatelju J. Gallusu imamo silno malo podatkov. Skozi stoletja so se ohranili samo trije dokumenti, ki govorijo o njegovem življenju. Nimamo njegove pisave in njegovega podpisa. Ne vemo točno, kje je bil rojen in kdaj, ne vemo niti, ali je bil poročen in ali je zapustil potomce. Če ne bi Gallus mimogrede povedal nekaj drobcev o sebi v predgovorih k svojim skladbam, bi bil skoraj popolnoma zavit v temo.
Režiser Sajko je izkoristil kot dramaturško osnovo, ki naj bi pritegnila vsakega za glasbo še tako malo nadarjenega gledalca, ravno to dejstvo, da tako malo vemo o tem odličnem komponistu. Zato se začne film z vprašanjem, ki je obenem naslov filma: „Kje je bil rojen Jacobus Gallus?41 Gledalca s tem postavi v vlogo raziskovalca, ki skuša na podlagi ohranjenih dokumentov rekonstruirati Gallusovo življenje. Na koncu prikaže celo nekatere člane družin, v katerih živi izročilo, da je bil Gallus med njihovimi predniki, ter nenadoma reže oziroma filmsko montira k nekaterim njihovim obrazom edini ohranjeni Gallusov portret, tako da lahko gledalec sam vidi, ali je kaj podobnosti v njihovih obličjih.
Producentska hiša Viba film je izdelala film v slovenski in angleški verziji.
REORGANIZACIJA VATIKANSKE FINANČNE SLUŽBE
Papež Pavel VI. je imenoval posebno kardinalsko komisijo, ki naj organizira novo ..prefekturo za gospodarske zadeve" in ki ji bo predsedoval 64-letni kardinal Angelo deli’ Acqua; v njej sta še kardinala Maximilian de Furstenberg, vatikanski diplomat holandskega pokolenja, in 73-letni ameriški kardinal Francis Brennan, ki je zdaj dekan Svete rimske rote vrhovnega vatikanskega sodišča; on razpolaga tudi z denarjem, namenjerjim misijonom, ki prihaja v prvi vrsti od ameriških katoličanov. Prefektura, ki bo upravljala vatikansko premoženje, bo začela delovati 1. januarja 1968; po vsej verjetnosti bo za predsednika imenovan kardinal deli’ Acqua.
Janez Jalen	28
Ograd |
Spočetka je Pavla samo tiščala obraz v pregrinjalo postelje. Njeno telo pa je podrhtevalo, kakor bi jo stresal mraz. šele sčasoma je spet mogla misliti. Začela si je očitati. Živo se je spomnila razgovora z gospodom .kuratom ob slovesu iz kaznilnice v Begunjah. Delala se je lepo in bila voljna vse storiti, da reši dušo svoj ega moža. Kurat Bizjan je odkrito priznal, da se čuti majhnega pred njo. Ona pa ni storila prav nič. Še pozdrav svojega moža je namenoma prezrla. Res je sedela Olga poleg Filipa. Mar ni nje spremljal doktor Vipavec! Upravičeno je Filip sklepal, da obnovi proces. Zavoljo sramote si je nekoč že hotel vzeti življenje. Kaj šele sedaj. Zastonj je prestala štiri leta kaznilnice, samo zato, ko se za kratek hip ni znala premagati. Kurat Bizjan je to slutil. Zato ji je pisal. Ni ga ubogala. Po vsej pravici jo bo odslej primerjal tistim kaznjenikam, ki imajo molitev in kletev hudiča vse hkrati na ustnicah. Namesto, da bi jo rešila, je pa prav ona pogubila Filipovo dušo. Sicer pa — kurat Bizjan lahko govori. Kaj naj si mar pusti v obraz pljuvati in nazadnje še na križ pribiti zavoljo grehov svojega moža. Ne, ne. Vipavčev Andrej bo vedel drugače povedati.
Mama je potrkala ob strop. Tako je imela navado, odkar je težko hodila, klicati Pavlo iz zgornje sobe v kuhinjo. Pavla se ni
zganila. Sedaj bi ne mogla pogledati očetu v obraz, kaj šele, da bi z njim pri isti mizi sedela in obedovala. Kako prav je imel oče, da se je upiral poroki s Filipom. Morebiti je želel, naj bi počakala na Vipavčevega Andreja.
Pavla je vedela, če ona ne gre v kuhinjo, bo prišla mama k njej v sobo. Ni marala, da bi jo dobila vso skrušeno. Vstala je in se na pol ulegla na zofo. Obraz si je pokrila z robcem, misli pa so ji zastale. Pismo je pustila na postelji.
Mati je odprla vrata in obstala na pragu. Počasi je izpregovorila.
»Pavelca! Kaj ne boš šla jest?«
»Ne.«
»Kaj pa je?«
»Berite!«
Skoraj po prstih je Gradišnica stopila k postelji in vzela pismo v roke. Ni ga lahko prebrala, ko ni imela naočnikov pri sebi. Potem je pomolčala in pomislila, preden je rekla:
»Tak, za vedno da je odšel iz Gorice.«
»In življenje si vzame,« je zaihtela Pavla.
»Iz njegovih besed jaz tega ne razberem.«
Pavla je odmaknila robec z obraza in dvignila glavo: »Mislite?«
»Pravi samo, da ga imej za mrtvega.«
Pavla je naglo sedla in stegnila roko: »Pokažite!«
In je spet in spet prebirala Filipovo pismo, črko za črko, in nazadnje na pol pritrdila mami: »Utegnete imeti prav.«
»Če meni ne verjameš, 'povprašava še očeta. Pismo mu morava pokazati, ko gre za ureditev premoženja. Boš videla, da prav
sodim. Jaz moram nazaj k ognjišču, da pripravim kosilo, ti pa tudi kmalu pridi.«
»Bom.«
Gradišnica je Filipovo pismo vzela kar s sabo. Saj utegne biti mož prej v kuhinji kakor ona sama. Slišala ga je, kako je pravkar spodaj na borjaču dal hlapcu zadnje navodilo za popoldansko delo.
Pavla je vstala in se pogledala v ogledalo. Njen obraz je bil razgret, kakor bi bila jokala. Otrla si je oči in lica z mokro brisačo, si uredila lase in obleko in odšla za materjo. Oče je bil že od nekdaj nejevoljen, če je moral koga čakati z jedjo.
Gradišnik je sedel za mizo. Privzdignil je naočnike, položil dlan na Filipovo pismo, ki je bilo razpognjeno.pred njim, in pogledal Pavlo: »Mnja!« Po nepotrebnem se razburjaš, otrok. Andrejčič ni mrtev in si sam nikoli ne vzame življenja. Se ima preveč rad. Pa bi bilo morda bolj prav, če bi več ne živel.«
»Tata?«
»Saj ti menda ni preveč hudo po njem?« Gradišnik je odrinil Filipovo pismo proti hčeri.
„Hudo, hudo —?“ Pavla je skomignila z rameni. Obenem je že povesila pogled v naročje in tiho pristavila: „Moj mož je.“
»Saj to je tisto, kar me najbolj boli." Gradišnik je namrščil obraz in pogledal v stran. Govoril je bolj sebi kakor hčeri in ženi: „Najprej napravi neumnost, da bi večje ne zmogel najbolj lahkomiseln fant, in ubije otroka, ki še rojen ni. Nato kvasi o samomoru in pretenta ženo, da gre namesto njega na leta v zapor. Medtem se spajdaši z drugo. Žena se prej vrne, preden se nadeja.
Namesto, da bi ga vsaj zdaj srečala pamet, se pa potepe v svet. Jaz sem pa ravno premišljeval, kako bi vaju spravil."
„Tata!“
Pavla je naglo vstala in se zastrmela v očeta. Gradišnik pa ni dvignil glave. Mrko je gledal predse in se kakor opravičeval: „Vem, da se ti upira, otrok moj. Tudi meni se. Pa sedaj druge poti več ni. Naj mar naŠ stoletja stari dom preide popolnoma v tuje roke! Če že ugasne ime, vsaj kri naj bi povsem ne usahnila. Menda razumeš, kaj hočem reči, Pavla?"
„Razumem; še preveč," je Pavla bolj zašepetala, kakor odgovorila in se zastrmela v očetov obraz, poln grenkobe.
Gradišnik ni umaknil oči. Kakor bi se pritoževal nad krivico, ki se mu godi, je spet spregovoril: „Da, da. Druge otroke je vzel Bog, samo tebe je še pustil nama z mamo-Nisem se pritoževal. Da bom pa moral leči v grob, preden vidim vnuka ali vnukinjo, in še s praznim upanjem povrhu, nak, to n' prav."
„Saj — tata —!“ Pavla je hotela tolažiti potrtega očeta, pa ji je besede zmanjkalo-Res ni vedela kaj reči.
Pogovor je zastal. V tišino, ki je nastala, je zakašljala mama pri ognjišču. Hkrati je pogledala moža, češ ne muči mi otroka.
Gradišnik opomina ni preslišal in prezrl-In se je vdal in se ni. Zbral je srednjo pot in postavil še zadnjo besedo: „Zato pa pravim," je kakor pribil, „da naj bi si Andrejčič kar pognal kroglo v glavo. Ga nič škoda ni. Že zavoljo naše krvi. Pavla bi bila sedaj mlada vdova. Izbirala bi si lahko ženine. lo kakšne! Tako pa — ni ne dekle in ne žena-
P oo
!
GO
S 00 /\
oc
00 o
B 00 R 00 /\ 00 N ^ J 00 E
FRANC RESMAN:
Iz dnevnika slovenskega izseljenca
Življenje v taborišču
Ko so se leta 1942 v radiu zapovrstjo glasila „posebna obvestila" („Sondermeldun-gen“), nas je takoj za vsako tako novico klical zvonec v jedilnico in vodja nam je bral, koliko ladij so nemške podmornice spet potopile. S kakšnim „veseljem“ smo te vesti poslušali, si vsak lahko misli. Ko smo bili pozneje na delu, smo posebno ob sobotah, ko so prišli možje iz raznih krajev od dela, stikali glave in si pravili najraje nam všečne novice. Posebno Wasching, pd. Hvažar, iz Kotmare vesi, nam je prinesel marsikatero novico. On se je vozil vsak dan v Wilhelms-dorf na delo in se je najraje usedel med potnike. Tako je ujel nekoč pogovor med nekim pomorščakom in študentko, ki je hotela vedeti, kako potapljajo ladje, pa ji je ta mornar rekel, da je to že mimo, od njegove edinice so v nekaj tednih izgubili vse ladje. Njega pa so tik predtem poslali na neko komando, zato je še med živimi.
Mene so poslali nekoč v sosedno vas Pirk k županu, da sem pomagal na polju. Prvi popoldan res nisva veliko naredila. Spraševal me je, zakaj smo tukaj, in ni mogel razumeti, da morejo enemu kar tako vzeti vse premoženje in ga odpeljati v tujino, z vso družino. Drugi dan pa sva bila že bolj pridna. Opazoval sem tudi ženske pri delu. Ves dan so pridno delale in nobena ni spregovorila več kot kakih deset besedi. In ko so poslali naša dekleta grabit, seno, so nekatera zvečer prijokala:
»Ves dan samo delaj in delaj! Nobene malice, opoldne malo prekajenega mesa in solate, nato pa hitro spet delaj in delaj!"
Pa so bili tu okoli sploh skoraj vsi prebivalci precej molčeči. Ko smo pozneje dobili ob nedeljah popoldne prosto, smo šli tudi v gostilno na kako pivo. Tam so sedeli gospodarji pri mizah in pred seboj vsak velik vrč piva. Padla je samo tu in tam kaka beseda; ko je svojo mero popil, je vsak molče vstal, nekaj zabrundal v pozdrav in odšel počasi eden za drugim. — Tudi otroci so hodili pomagat — v glavnem k nekemu Tirolcu, ki je tu imel v najemu kmetijo. Nekoč jih je ujela domov grede tako huda nevihta, da še ne pomnim take. Stemnilo se je in bliskalo in treskalo brez konca. Že smo bili pripravljeni, da jih gremo z lučjo iskat, ko so se vrnili vsi preplašeni in premočeni.
Na železniški postaji tik pod taboriščem so nekaj časa delali ruski ujetniki in naši otroci so jim večkrat skrivaj podtaknili kru-ha. Stražnik Rusov pa je to zapazil in ta
kruh prinesel gor v taborišče in že spet je bil alarm. Obler je spraševal, kdo je dal kruha za Ruse; ko se ni nihče javil, nam je pretil, da, če se kaj sličnega še enkrat ponovi, bo šel tisti v KZ Dachau.
Ker sem pustil svoja očala doma, sem dobil dovoljenje, da grem k očesnemu zdravniku v Neustadt, da mi zapiše nove. Spremljala me je taboriščna sestra Kati. Zdravnik je bil prijazen in mi je dal očala na račun taborišča, čeprav sem jih hotel plačati. Sestra pa je bila v tem mestu doma, zato mi je naročila, naj si ogledam mesto, zvečer pa naj bom ob določeni uri na postaji. Šla je po svojih opravkih, jaz sem se pa počutil
THOMAS DEWEY:
Lucien Fontaine, šef strežbe v velikem hotelu na morski obali, je stal na terasi in si ogledoval goste, ki so obedovali.
Njegovo pozornost je pritegnila elegantna mlada ženska z bujnimi črnimi lasmi in klasičnimi potezami obraza. A v njenih očeh je opazil izraz obupa.
Gostje so končali s kosilom. Lucien je šel čez teraso in izginil v hodniku za osebje.
Ko je stopil v sobo hotelskega detektiva Reamyja, je takoj rekel:
»Gostja iz sobe 610 namerava napraviti samomor!"
»Kaj vas je pripeljalo do tega sklepa?" je vprašal Reamy.
»Instinkt," je odgovoril Lucien.
»Kaj naj po vašem mnenju napravim?"
»Preprečiti morate to tragedijo!"
Reamy je šel z roko čez čelo in vzdihnil.
»Dobro, dobro!" je dejal ironično. »Potrkal bom na njena vrata in ji svetoval, naj se ne ubije."
Ko je Lucien v njegovem glasu opazil ironijo, se je obrnil in odšel. Poiskal je hotelskega zdravnika dr. Southerna.
»Nisem psihiater," je rekel doktor Southern, ko ga je poslušal do konca. »Sem internist. Danes sem zdravil pet primerov sončarice, zlomljen gleženj, dva primera zastrupitve s hrano, tri . . .“
»Zastrupitev s hrano?" je Fontaine vprašal pozorno.
Dr. Southern je odmahnil z roko:
»Nič resnega! Hrana ni kriva. Gre za osebne reakcije. Kar pa omenjeno gostjo tiče, vam povem, da imam preveč drugega posla
prav srečnega, ko sem bil vsaj nekaj ur brez nadzorstva.
Pozneje, ko sem že delal, pa sem obolel na očeh. Tokrat me je prav ta sestra peljala k nekemu zdravniku v Furth. Ker sem pa moral večkrat k temu zdravniku in ni imel vedno kdo od našega nadzorstva časa, da bi me spremljal, so me pustili naposled kar samega. Izrabil sem to priložnost in si ogledal zanimivo mesto Nurnberg, ki ima še popolnoma ohranjeno obrambno obzidje s prekopom in velik grad. Tudi nekdaj katoliške cerkve so bile zelo lepe. Posebno zanimiv pa je bil velik živalski vrt, ki je bil urejen na nekem hribu kraj mesta in so se vse divje zveri gibale na prostem, samo globok prekop je varoval gledalec. Če so me vprašali, zakaj tako dolgo hodim, sem imel izgovor, da sem moral pri zdravniku čakati.
(Dalje prihodnjič)
v hotelu
in nimam časa, se z njo ukvarjati! Sicer pa, kaj se pa to vas tiče?"
»Samomor bo škodoval ugledu hotela."
Zdravnik je prikimal:
»Če kdo zboli za gripo ali ga zaboli trebuh, me pokličite! Medtem pa lahko govorite z upravnikom hotela."
*
Na plaži je Laure Fitzgerald, ženska iz sobe 610, ležala nepremično in skozi temne naočnike gledala v modro nebo.
V bližini je bila tabla z napisoma:
»Samo za hotelske goste!"
»Reševalec ne dela po šesti uri zvečer!"
Šele čez šest ur — je pomislila. Ko pade mrak, bo že v topli, črni vodi,. Ne traja dolgo, samo minuto, dve. Pravijo, da nič ne boli! Samo minuto ali dve, nato pa večno, črno spanje!
Oblečen v večerno obleko je Lucien hodil po jedilnici in terasi. Ob 7,20 je slišal, kako govori vratar po telefonu:
»Takoj bom poslal natakarja. Pravite v sobo 610? Dobro!"
»Jaz bom šel tja," mu je rekel Lucien.
Ženska je še nosila kopalni plašč, ko je vstopil.
»Nisem pričakovala, da bo prišel šef osebno," je rekla začudeno.
Držala je jedilnik in raztreseno gledala vanj. Čez nekaj hipov ga je položila na mizo.
»Mislim, da nisem lačna."
»Nekaj morate pojesti!" je pripomnil Lucien. »Sonce človeka izčrpava. Lahko jaz kaj predlagam?"
»Da, prosim vas. Moram jesti."
»Nekaj lahkega, morda solato?"
»To bi bilo dobro."
»Najprej pa hladno juho?"
»Da!"
»In kavo, gospa?"
Pokimala je: »Hvala vam, gospod . . »Fontaine, gospa! Osebno vam bom pripravil solato. Po lastnem receptu."
V kuhinji je glavni kuhar opazoval Lu-ciena, ko je pripravljal solato, in se mršil. Šef strežbe je dajal v solato razne začimbe. Mešal je, poskušal in smrkal. Od časa do časa je nehal delati in nekaj razmišljal.
Glavni kuhar je stopil bliže. Lucien mu je dal znak, naj se odstrani. Obrnil se je, da se ne bi videlo, kaj dela. Nazadnje je poklical natakarja:
»Odnesi to v sobo 610!"
Ob 9.15 je prišel k Lucienu hotelski zdravnik. Bil je zaskrbljen. Opravičeval se je, ker ni bil pozoren na njegovo prejšnje opozorilo.
»Kaj pa 'se je zgodilo?" je vprašal Lucien.
»Ženska iz sobe 610 je pred pol ure zbolela. Naročil sem, naj jo prenesejo v vaško bolnišnico. Mislim, da se je hotela zastrupiti."
Na Lucienovem obrazu se je pojavil izraz presenečenja.
»Ste koga obvestili?" je vprašal. Njeno družino, nekoga, da bi prišel ponjo?"
„Da!“ je odgovoril dr. Southern. Želel bi, da preverite, kaj je večerjala. V sobi smo našli podstavek za krožnike."
»Jaz sam sem sprejel naročilo: rakovo solato."
Dr. Southern je pokimal.
»Morska hrana. Verjetno gre za alergijo."
Dvignil je telefonsko slušalko. Lucien ga je prijel za roko.
»Posebne začimbe so bile notri," je priznal. »Sam sem pripravil. Morda so bile premočne zanjo ...“
Zdravnik je spustil slušalko:	,
»Vi . . .?“ je zajecljal.
Lucien je zmignil z rameni.
»Tako je bolje za hotel, da je samo zbolela...!"
Razni ljudje, razni učitelji. — Tuj mornar se je hotel nekoliko pošaliti iz Kitajca, ki je položil -na grob znanca kos pečenega mesa: »čuješ, Čong-li, kdaj pride tvoj prijatelj iz groba, da poje pečenko?" — »Čongdi: »Tedaj, ko se zbudi tvoj prijatelj, da poduha cvetje, ki si mu ga ti dal na grob!"
^Irtva je pri živem možu. Sicer pa ne vem, bi se še mogla premagati in živeti pri njem. Komaj."
Čeprav ni oče naravnost vprašal, je Pavla vseeno odgovorila: »Če bi sedaj stopil Filip Predme, sem mu koj pripravljena ponuditi roko v spravo. Že zavoljo vas, tata, in za-v°ljo naše krvi. In da rešim njegovo — dušo. ■Najprej je pa treba za trdno poizvedeti, ali Je živ ali je mrtev."
»Pametna beseda," je postal boljše volje Gradišnik: »Najbolj prav bo, Pavla, da sto-P'va jutri v Gorico do doktorja Gregorca. Dn utegne kaj več vedeti."
»Saj res, tata," je prikimala Pavla in pojavila jed na mizo.
V Brdih pri Gradišniku ta dan med kosi-lom Filipa, Pavlinega moža, nihče ni niti z ^esedico več omenil. So kaj malo govorili, Ndli pa še manj.
Gradišnik in Pavla sta obstala pred pisar-110 advokata doktorja Gregorca. Spogledala ja se, kakor bi hotela drug drugemu reči: »Pojdi ti naprej . ..“ Pavla se je obrnila ^ očetu. Da bi je ne slišali znotraj, je pri-daseno rekla: »Tata! Kar brez mene naredita."
Gradjšnik se je začudil: »Kako, brez tebe? ^ ko si se možila, smo ti dokupili leta. Se-aaJ si pa brez dokupljenih že precej časa Polnoletna. Če je kdo odveč, sem jaz. Bi se *jdi najrajši obrnil."
. Pavla se je zbala, da bi oče res ne odšel. Naglo ga je prijela za laket: »Sama ne 8rern nikamor."
»Ne pravim, da pojdi sama. Le poleg mo-ras biti. Brez tebe ne opravim nič. Kaj bi Se obotavljala. Kar bo, pa bo." Gradišnik
se je odkril in odprl vrata. Izza mize je pogledal pisar. Naglo, kakor bi ga bil zbodel, je vstal, prihitel naproti in pozdravil v eni sami sapi: Dober dan, gospod Gradišnik, moj poklon, milostljiva gospa doktorjeva!"
Ta hip je prišel gospod Gregorec sam, kakor bi bil že čakal. Vljudno je pozdravil, poljubil Pavli roko in odvedel oba v svojo sobo. Ponudil je mehke sedeže in prisedel tudi sam. Pavline zadrege ni prezrl. Posrečilo se mu pa je pogovor kar prav napeljati.
„Se milostljiva dobro počuti doma v Brdih?"
»Hvala, gospod doktor."
»Izgledate, da vas lahko vsaka pravkar razcvela gospodična zavida. Se kar vidi, kako skrbna je vaša gospa mati."
Pavla se je zbala, da bo advokat zdaj omenil Begunje in ni vedela ničesar odgovoriti. Namesto nje se je oglasil oče:
»No ja. Manjka ji ničesar ne. Naši Pavli. Ji tudi treba ni. Ko bi le drugače ne bilo tako narobe."
»Tudi to lepo uredimo, čeprav utegne biti zadeva precej zamotana," je poprijel doktor Gregorec.
»Morebiti še dokaj bolj, kakor se vam zdi," je potrdil Gradišnik.
»Vaš gospod soprog, milostljiva," advokat se je narahlo nagnil proti Pavli, »me je pooblastil, naj najprej poravnam," Gregorcu se je beseda zataknila, »mm, no — tisto škodo, ki so jo nekateri utrpeli takrat, ko —“
»Kar recite," se je razburil Gradišnik, »tisto škodo, ki jo je napravil Andrejčič s ponarejenimi podpisi na menicah, zavoljo česar je morala moja edina hči štiri leta po nedolžnem presedeti."
»O nedolžnosti milostljive gospe doktorjeve danes v Gorici in v Brdih nihče več ne dvomi. Vse jo občuduje. Z mano vred. Prav zato se mi zdi, noče nihče izmed oškodovancev sprejeti nobene odškodnine. Vsak pravi, da je že vse poravnano."
»Saj tudi je," je posegel v besedo Gradišnik: »Poravnal -sem jaz, pa sem prepovedal o tem govoriti. Oni tam ni bil tega vreden. Storil sem zavoljo Pavle. Sestra prednica me je opozorila na to. Če zmorem. Nisem lahko, pa sem le. Kaj mislite, da bi se bila Pavla sicer tako zgodaj vrnila iz Begunj. In če bi šla domačija. Naj bi bil mar dopustil, da mi edini otrok zavoljo nepoštenosti nekoga drugega shira v zaporih!"
»Tata!" Pavla je stegnila obe roki preko mize proti očetu. Advokat Gregorc si je pa popravljal ščipalnik na nosu.
»Bi ne bil povedal. Pa če je treba, sem pa." Mogočnjaški Bric Gradišnik je stisnil roke v pesti. Obe sta se mu tresli, čeprav jih je trdo tiščal na mizo.
»Gospod Gradišnik, potem je pa pravzaprav vse rešeno. Kar sama se zmenita z gospo hčerjo. Kakor vidim, se bosta lahko. Doktor Andrejčič naroča, da vse, kar ostane, pripada njegovi ženi Pavli, rojeni Gradišnik."
»Še čuda, da ni skušal zapustiti tisti prekleti Staničevi candri. Bi si preklicano prepovedal."
»Tata! Olgo je vendar vzel s sabo."
»Motite se, milostljiva. Gospodična Staničeva je ostala v Gorici. Govoril sem z njo. Niti ne ve, kam je doktor Andrejčič zginil."
»Reees —?“ Pavla ni mogla skriti začudenja.
»Če je tako naredil, naj bi se bil tepec oglasil še pri meni, pa bi mu nikamor ne bilo treba hoditi." Gradišnik si je podprl glavo.
»Morebiti pa več ne živi," je znova zaskrbelo Pavlo. Pogledala je vprašujoče advokata. Ta je pa samo na široko odprl oči, narahlo nagnil glavo po strani in skomignil z rameni.
»Verjemi no, verjemi." Gradišnik je malomarno zamahnil z roko proti hčeri.
»Nemogoče ni. Pa vendar" — Doktor Gregorec je vstal: »Pojdimo na njegovo stanovanje, da tam uredimo vso zadevo, kar se tiče premoženja, do konca. In — morebiti se nam na licu mesta, kakor pravimo pravdar-ji,“ advokat se je nasmejal, »kaj več pojasni."
»Pojdimo!"
In so odšli. Mladi pisar se je Pavli skoraj do tal priklanjal.
Na cesti, Pavla je hodila v sredi, so komaj sproti odzdravljali in ljudje so se ozirali za njima. Doktor Gregorec je visoko dvigal glavo in si nevede kdaj pa kdaj zavihal brke. Gradišniku je bilo nerodno. Pavla pa kar ni vedela, kam naj se ozre. Hvala Bogu, da so prišli že na Travnik do Filipovega stanovanja.
Po stopnicah navzgor je Pavli zastajala noga. Pa jih je bila pred leti tako vajena, da s Filipom, kadar sta se vračala pozno domov, nista prižgala prej luči kakor šele v predsobi. Sedaj pa — Pri belem dnevu bi če se morebiti v nekdaj njenem stanovanju se bila skoraj spotaknila. Zaskrbelo jo je, ne mudi Staničeva Olga.
(Dalje prihodnjič)
ICO N S U M “berioo Jahrejung
fiir Menschen unserer Zeit
KONSUM
•	Ameriško poveljstvo v Saig>omi je sporočilo, da znašajo njihove skupne izgube v vietnamski vojni skoraj 100 tisoč mož. Doslej je padlo 13.490 amer. vojakov, ranjenih pa je bilo 84.877 medtem ko 735 vojakov pogrešajo ali pa so padli v ujetništvo.
•	Dne 29. septembra sta predsednik skupščine občine Gornja Radgona Ivan Kovač in okrajni glavar okraja Radkersburg, dr. Otto Dinacher v prisotnosti predstavnikov sosednjih občin, članov mešane avstrij-sko-jugoslovanske komisije in drugih prerezala bele trakove in s tem odprla novi most za osebni promet pri Radgoni.
SADJAR JB!
Najbolj zanesljivo rastoča sadna drevesca nudi domača sadna drevesnica MARKO POLZER, Lazar pri št. Vidu v Podjuni. Ribizelj, češplje, maravdelj polovična cena.
Ing. MARKOIPOLZER, pd. Lazar
ŠT. VID V PODJUNI
KOLESA MOPEDI HLADILNIKI HLADILNIKI ZA NIZKO
HLAJENJE
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIKI PAŠNIŠKE OGRAJE »HORIZONT «
BRZOPARILNIKI ZA KRMO
A. in T. BLAŽEJ
ŠT. VID V PODJUNI
Telefon (0 42 39) 34 63
ŠT. PRIMOŽ - Tel. (04239) 34 6 09
Vse v pletenju preprog pri: Woll und STRIGK-BAR, Klagenfuirt — Celovec, (nasproti (kapucinske cerkve).
Velika zaloga perila blaga in volne
za moške, ženske in otroke
L fkoutet
Klagenfurt, Alter Platz 35
Wioder elne noue, oenoatfonelle Motors&ge von STIHI: dia STIHL-040,ca.8>7PS8tark,6,8kg!eicht — nur 1,8 Kilo pro PS.	.	„
Kennen Sia elna Motorelga,dia das Obertrlfft?	JOhafl LOUlSfiK
STIHI 04D
UUUJ
Št. Lipš, Tihoja 2 P. Dobrla ves 9141 EBERNDORF Telefon 04237-246
Nasveti, prodaja, postrežba strankam
Trije Kennedyji: senator Robert, brat Edvvard in oče Jožef Kenndy kot gledalci na neki športni prireditvi v Enway parku, v Bostonu v Združenih državah Amerike.
Ure in nakit v veliki izbiri pri
Sottffried Anrather
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila itvrlim tako) in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
Vse poljedelske stroje, vse za gospodinjstvo ugodno in na obroke Vam nudi tvrdka
HANS WERN!G
KLAGENFURT - CELOVEC Paulitschgasse (Prosenhof)
GRUNDNER
Klagenfurt - Celovec
Wl*n«r9a>s« 10 (Promenadna cona)
Sporazum med Sovjetsko zvezo in Avstrijo o metanovodu
Med Sovjetsko zvezo in Avstrijo so sprejeli okvirni sporazum za dobavo sovjetskega naravnega plima po orjaškem plinovodu med Sibirijo in Trstom. Še vedno pa se niso dogovorili za čeme in za kreditne pogoje. V začetku bo Avstrija sprejela okrog 1500 milijonov kubičnih metrov sovjetskega plina letno, v zamenjavo pa bo dobavila cevi. Vzporedno s tem so v teku tudi pogajanja med avstrijsko državno pokrajinsko družbo in italijansko ENI. V bistvu gre za razdelitev sovjetskih dobav, katerih vrednost bo dosegla okrog 650 milijonov šilingov. Glavno težavo predstavljajo cene, ker zahteva Sovjetska zveza približno 12,50 šilinga za tono plina več, kot ponujajo Avstrijci.
Letzter :	Termin flir
steuerbegunstigte Anschaffung von Teilschuldvenschreibungen
Darum
KetagAnleihe
z"—ni . i
16.-20. Oktober
Radioaparatl Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Radl&kaus
KERN
Klagenfurt. Burggutc
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naž tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, -9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šiL Za Italijo 2800.— lir,, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., ra Anglijo 2.— f. sterL, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra diše, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Haš tednik