Telefon št. 74.
<
Posamna Številka 10 h.
Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 2fi K — h pol leta „ 13 „ — „ Četrt , , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20,
Vupravništvu prejeman:
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ - , četrt „ , 5 „ - , mesec „ 1 „ 70 „
Za pošiljanje na dora 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narofnlno in Inurat« sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice SL 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrsnkovaoa pisma ne »sprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17.
li hs|a vsak dan,iz vzemgi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 82,
V Ljubljani, v petek 11. aprila 1902.
Letnik XXX.
Celjski zaupni shod.
Celje, dne 10. aprila.
Ko je začel »Slov. Narod« po dobljeni bitki dne 21. marcija v državnem zboru predlagati kompromise glede celjske slovenske nižje gimnazije, postalo je zavedno slovenstvo na Štajerskem nad tem počenjanjem razburjeno in je imenovalo enoglasno kot narodno izdajstvo Najprej so celjski Slovenci sami dali duška svojemu razžaljenemu čustvu, danes pa, dne 10. aprila, so izrekli zaupni možje iz cele Spodnje Štajerske svoje ogorčenje nad izdajalskim ravnanjem vodilnega lista kranjskih liberalcev. Okoli 200 mož se je zbralo v »Narodnem domu« celjskem, da protestirajo proti sproženim kompromisnim predlogom. In enoglasno se je odbil ta kompromis. Celo com-mis vcyegeur »Slov. Naroda« g. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju, ki je hotel govoriti nekaj o kompromisu, udal se je drugim zborovalcem, ki mu niso pustili govoriti, ter glasoval ž njimi za predlagano resolucijo.
Žal pa, da se je zaneslo v to zborovanje tudi nekako nesoglasje. Zaupni možje iz celega Spod. Štajerja so prihiteli v Celje, da tamkaj izrečejo svoje mnenje, da Celja kot mesta za slovenski gimnazij ne pustimo nikakor na noben način. Gosp. notar Baš pa je porabil to priliko, daje udrihal, sicer ne izrecno, a vendar je vsak vedel, kaj hoče povedati, da je udrihal po listih »Slov. Gospodar«, »Stldst. Presse« in »blovenec«. Z nekakim slovesnim, povzdig-njenim čustvom je prišel vsakdo v Celje, a to čustvo nam je razpršil g. notar Baš s svojim, za tako priložnost skrajno netaktnim govorom. In to vemo iz ust mnogih udeležencev, da se niso vračali pod utisom manifestacije za pravično celjsko stvar, ampak pod utisom, da se je ta za naše narodne zadeve eminentno važen Bhod uporabil za provokacijo katoliško • na r o d n i h elementov na Štajerskem in v namen, da se pokrijejo grehi »Slov. Naroda« in njegovega
šefredakterja dr. Tavčarja. Gosp. Korošec iz Maribora je v svojem govoru izrekel globoko obžalovanje, da je pripustil predsednik g. dr. I. Sernec Bašev govor, in mi se moramo samo pridružiti temu obžalovanju. Počasi bedo dobili izvenceljski Slovenci prepričanje, da se v Celju prirejajo shodi, kadar se hoče v liberalnem smislu razdirajoče uplivati na nas Bložne štajerske Slovence.
Bašev govor je bil ta dan neumesten, naravnost provokatoričen. Mi bi samo radi vedeli, ali je bil ta govor po naročilu celjskih voditeljev govorjen ali ni bil ? ?
Zborovanje je otvoril g. dr. I. Sernec, ki se izvoli tudi predsednikom. V svojem pozdravilnem govoru je omenil, kaj nas je privedlo danes v Celje. Predvsem kompromisni predlogi, ki so prišli od slovenske strani. (Klici: Sramota 1) Hitro moramo odvrniti, kar se je zgodilo, da Slovani ne bodo mislili, da mi sedaj po srečnem izidu glasovanja za »Celje« mislimo na kompromise. Ne, tega noben štajerski Slovenec ne misli. Od moža pa, ki brusi meč proti lastni krvi, ne sprejmemo nobenega nasveta. (Viharno odobravanje j Mi bomo branili do zadnjega Celje. Nihče nam ne bo pravil, kje smemo stanovati. Poniževati se ne damo nikdar. (Klici: Nikdar!) Vlada nas sedaj pušča na cedilu, a še iskala nas bode. Germanizacija v Avstriji ni druzega, nego delovanje za pruskega kralja. Leta 1848 so Slovani rešili Avstrijo, Slovane bodo iBkali tudi, ko se bo morala braniti proti Prusiji. (Burno ploskanje).
Kot poročevalec povzame besedo g. dr. Iv. Dečko: Celje je ime, ki doni danes po celi Avstriji. Razlog za vik je neznaten, razlog so ubogi štirje Bpodnjegimnazijski razredi v Celju. Mačehovski ee je ravnalo ž njimi, a vendar so se vzdržali, kerso Slovencem potrebni.Noben celjski Nemec se ni več spodtikal nad njimi, vse se jih je že privadilo. A prišla je velika parlamentarna luč, grof SUirgkh, ki je hotel v tej zadevi kompromisa. Govornik opisuje
razvoj in propad atiirgkhove resoluoije. Naši poslanci so se držali izvrstno. (Navdušeni vskliki!) Pomagali so jim naši slovanski bratje. (Zopet navdušenje !) Dno 21. marca je bil za Slovence krasen dan, propadli so Nemci s svojimi krivičnimi zahtevami. V tem trenotku pa se spozabi »narodni voditelj« (Glasni klici: pfuj I) ter predlaga kompromis. (Zopet: pfuj!) To je neumljiv predlog za narodnega moža. Predlagal je Št. Jurij in Žalec. Predlagal je nekaj, v kar niti Nemci, niti vlada niso nikdar privolili ! Za nas štajerske Slovence je vsak kompromis nemogoč. Nam Bpodnjegimnazijski razredi v Celju samo v trgu ne zadostujejo, ker so premalo za nas, ker potrebujemo v Celju popolne višje slovenske gimnazije. (Splošno odobravanje in ploskanje.) Na to predlaga resolucijo v smislu svojega govora.
K besedi se oglasi noter gospod Baš ter nappve dispozicijo svojega govora, ki se bo sukal o disciplini poslancev, časnikarjev in vsakega posameznega Slovenca. (Klic: To ne Bpada semkaj, ni na dnevnem redu!) Potem pogreva staro stvar o lanskem slo-venjebistriškem shodu, kjer je g. Korošec govoril o postopanju štajerskih deželnih poslancev — »Narodovega« istočasnega hujskanja proti abstinenci pa ni omenil — obsoja članek, ki je pred kratkim izšel v »Slov. Gospodarju« in ki je izrekel svoje mnenje o zapriseženih pristaših »Slov. Naroda, — o izdajalskih kompromisnih predlogih »Narodovih« je zopet molčal — ter obsoja »Slovenca«, da je prinesel dne 9. t. mes telegram o neumestnih kompromisnih predlogih gospoda poslanca Berksa. Časnikarjem daje dobre nasvete ter jim pravi, da »in der Beschiankung zeigt sich erst der Meister!« Kaj ne, krasno razumevanje nemških klasikov ! Med njegovim govorom je bil nemir in pogosto ugovor.
Proti izvajanjem gospoda notarja Baša se oglasi k besedi gospod Korošec iz Maribora: Prišli smo danes v Celje, da dokumentiramo stališče štajerskih Slovencev glede celjskega vprašanja z ozirom na sprožene
kompromisne predloge. Gospod notar Bal pa je govoril o rečeh, ki ne spadajo na današnji shod. V svojem imenujako obžalujem, da je gos p. predsednik to dopustil. Deželni poslanci se niso napadali, ker ne izvršujejo svoje naloge kot poslanci, ampak ker j i h pogrešamo kot buditelje med narodnimi masami in kot organizatorje. Ako se kmet potisne iz naših narodnih vrst, ako je čitatelj »Štajerca«, potem se naj isto zgodizonim štajerskim razumnik o m, ki čita »Slov. Narod« I Ta list dela kakor naši narodni nasprotniki vedno na oslabljenje štajerskih Slovencev. Nihče se ne oglasi, ko napada našo duhovščino ter vceplja čitateljem sovraštvo proti njej, nihče se ni ogla-Bil, ko so nas lani hoteli razcepiti mladi liberalni apostoli z liberalnimi društvi. In ali je to slovensko ravnanje, kar dela »Narod* sedaj v celjskem vprašanju ? Ce se naš kmet obsoja, ako ima slovenskim težnjam nasprotne liste, potem Be naj tudi razumnik, ako je naročnik istotako slovenskim težnjam škodljivih časnikov. Nato zagovarja časnike in še enkrat izreče svoje obžalovanje gospodu predsedniku, da je pripustil Baševo govoričenje. Glede celjske zadeve omenja, da jo gimnazija izven Celja v vsakem predlaganem trgu nemogočatudi iz etičnih ozirov. Bila bi »Straf-station« za profesorje, škandalom bi gledala vlada s kraja skozi prste, nazadnje pa jo zaprla. V celjskem vprašanju ni kompromisa, mi ostanemo pri Celju. (Burno odobravanje.)
Med govorom gospoda Korošca je nastal večkrat velik hrušč in trušč, po svojem stališču so nekateri ugovarjali, drugi pa živahno pritrjevali.
Gospod Korošec predlaga resolucijo, v kateri se bolj odločno izraža naše stališče, ter se odločno odklanja vsak kompromis, naj si pride od slovenske, vladne ali nemške strani.
Gospod predsednik se opravičuje, da je on za prostost besede. Že dobro, toda VBe o pravem času!
LISTEK.
w Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel KriliC.
Po odhodu gostov je vse utihnilo v dvorcu, pa ta tišina se je zdela slepcu nekako posebno čudna in nenavadna. V njej se jo skoraj slutilo priznanje, da se je zdaj zgodilo nekaj posebno važnega. V tihih drevoredih se je razlegalo le šepetanje bukev in bezga, slepcu so se to zdeli odmevi nedavnih pogovorov. Skozi odprto okno je tudi slišal, kako sta se mati in Evelina o nečem prepirali z Maksimom. V materinem glasu je opazil prošnjo in trpljenje, Evelinin glas je zvenel nejevoljno, Maksim je pa goreče in trdo odbijal ženske napade. Ko se je približal Peter, je hitro potihnil pogovor.
Maksim je z zavedno, brezobzirno roko prvič prebil zid, ki je do zdaj obdajal slepčev svet. Sumni in nemirni prvi val je že udaril v razpoko in mladeničevo duševno ravnotežje se je zamajalo pod tem prvim udarcem.
/jdaj se mu je zdelo že tesno v tem začaranem krogu. Tlačila ga je mirna tišina dvorca, leni šepet in vršanje starega vrta, enoličnost mladostnih duševnih sanj. Tema ga je začela ogovarjati s svojimi novimi
mamljivimi glasovi, zazibala se je v novih nemirnih slikah, stiskala se je in ga mamila s tesnobnim, oživljenim nemirom.
Klicala ga je, vabila, budila v duši dremajoče težnje in že ti prvi klici so so pokazali na njegovem obrazu v bledobi, v duši pa v topem, pa še nejasnem trpljenju.
Ženskim očem niso ušli ti nemirni znaki. Mi, ki imamo zdrave oči, vidimo izraz duševnih bojev na tujih obrazih in tako se privadimo skrivati svoje, blepci si v tem oziru ne morejo nič pomagati in zato je bilo lahko brati s pobledelega Petrovega obraza, kakor iz intimnega dnevnika, ki ga je lastnik odprtega pozabil v Balonu . . . . Na njem je bil napisan mučni nemir. Ženski sta vedeli, da tudi Maksim opaža vse to, kar Be pa na strinja s starčevimi načrti. Obe sta imeli to za krutost in mati je bila pripravljena s svojimi rokami braniti sina. »Steklenjača ? — Kaj je to hudega, če je bilo otroku dozdaj dobro v steklenjači? Naj bo še za naprej tako«. Evelina navadno ni povedala vsega, kar ji je bilo na srcu, zdaj so je pa izpremenila nasproti Maksimu in Be je začela nenavadno drzno ustavljati nekaterim, včasih popolnoma nedolžnim Maksi-movim nasvetom.
Stirec jo je gledal izpod obrvi z radovednimi očmi, ki so se včasih srečale z jez-
nim, bliskajočim se pogledom mlade deklice. Maksim je zmajeval z glavo, mrmral nekaj in se zavijal v nenavadno goste oblake dima, kar je bilo znamenje silnega duševnega napora. Toda ostal je pri svojem in je, ne da bi se proti komu obrnil, izpuščal za-bavljice na nerazumno žensko ljubezen in kratko pamet, ki je, kakor je znano, mnogo krajši od las in zato ženska ne more videti dalje nego do trenutnega veselja ali trenut nega trpljenja.
»Koklja!« je govoril včasih sestri in jezno štorkljal po sobi z bergljami .... Jezil se je pa redno; večinoma je na sestrine besede odgovarjal mehko in s prijaznim sočutjem, tem bolj, ker mu je vbelej popustila, kadar sta bila sama z bratom. Kadar je bila pa Evelina zraven, je stvar postala resnejša; ob takih prilikah je stareo rajši obmolknil. Videlo se jo, da se jo med njim in mod mlado deklico začel neki boj in vsak izmed njiju je hotel spoznati svo-j< ga nasprotnika in je skrbno skrival svojekarte. VI.
Ko so čez dva tedna mladi ljudje spet prišli z očetom, jih jo sprejela Evelina zelo hladno.
Vendar se je bilo težko ustavljati očarujoči mladostni živahnosti. Po cele dnovo jo mla-
dina pohajala po selu, hodila na lov, zapisovala na polju pesni žanjic in žanjcev, zvečer se je pa cela družba zbirala pred dvorcem ali na vrtu.
Nekega takega večera je, za Evelino nepričakovano, pogovor Bpet prešel na kočljive predmete. Kako je do tega prišlo, kdo je prvi začel, — tega ne bi mogla niti ona niti kdo drugi povedati. Do tega je prišlo tako naenkrat, kakor je naenkrat ugasnila zora in so ae po vrtu razlile večerne sence, kakor je naenkrat začel slavec v grmovju svojo večerno pesem.
Dijak jo govoril vneto, z isto mladostno strastjo, ki se prevzetnim izzivanjem vrže proti neznani prihodnjosti, brez premiselka in preudarka. V tem zaupanju v prihod-njost z njenimi čari je bila neka posebna očarujoča sila, skoraj neodoljivo vabeča sila ....
Deklica je zažarela; razumela je, da je bilo to izzivanje, — morebiti proti volji iz-zivajočega — obrnjeno naravnost proti njej.
Poslušala je nizko nagnjena nad ročno delo. Njene oči so se zaiskrile, lica so se zalila z rdečico, srce je bilo .... Nato je ugasnil blesk oči, ustnice so se stisnile, srce je pa začelo biti še nemirnejšo in na poble-delem obrazu se je pojavil strah.
(Dalje prih.)
K besedi se oglasi nadučitelj g. Praprot n i k. Ko hoče omenjati, da bi pod pogoji vendar šli na kompromisno pot, na-stane tak vik in krik, da se govornik več ne sliši, in da utihne in se vsede.
Odgovarja na to gospod K o r o š e o : Razveseljivo je, da zborovaloi gospoda pred-govornika niso pustili govoriti, ko je hotel omenjati nekih kompromisov. Celje kot gimnazijsko mesto je za nas kulturna potreba. Mi stojimo v tem vprašanju na stališču pravice in od tega stališča ne smemo opustiti niti za pičico. Mi stojimo in pademo s Celjem, kompromisa pa ne sprejmemo. (Vseobčno odobravanje in pritrjevanje.)
V istem smislu govori g. dr. D e č k o.
Potem se sprejmeta resoluciji gg. dr. Dečkota in Korošca soglasno. V njih se izreka slovenskim in slovanskim poslancem zahvala za njih nastop pri glasovanju o Celju, se pridružuje shod protestu celjskih Slovencev proti kompromisnim predlogom »Slov. Naroda« ter se zahteva, da stopijo poslanci eventuelno tudi v brezobzirno ob-strukcijo.
Nato se sklene shod in zborovalci od idejo z utisom, da je Bašev govor oslabil popolnoma pomen shoda!
Skrajna nestrpnost.
Iz Celovca, 9. aprila.
Naši liberalni nasprotniki nam radi in ob vsaki priložnosti očitajo nestrpnost, ova-duštvo itd., če grajamo kakega nasprotnika in primerno osvetljujemo njegovo predrzno početje. Resnica pa je, da je nestrpnosti le iskati pri liberalcih, in gorje onemu, ki slepo ne sledi njim, gorje mu zlasti tedaj, Se je v kakoršnemkoli oziru odvisen od njih I Samostojnega mišljenja, prave svobode takemu ne pripuste! To kaže zopet sledeči kričeči slučaj prav »liberalne« in sioer tokrat učiteljske nestrpnosti.
Zveza koroških učiteljev »Lehrerbund«, je imela velikonočni torek svoj letni zbor v Beljaku. Na shod je prišel tudi g. nadučitelj E11 e r iz Marije na Žili, ki je odbornik našega novo ustanovljenega društva »Učiteljski dom«. To pa je zbodlo njegove »liberalne* tovariše in svoj srd, pa tudi svojo »kulturo« in »omiko« so znosili nad svojim stanovskim tovarišem na prav — liberalen način. »Grazer Tagblatt« poroča, da je moral g. Eller »na zahtevo predsednika, učitelja Kristijana Kainiga (!), med uničujočimi klici nad izdajstvom (»Volksverrath«) globoko ogorčenega učiteljstva dvorano zapustiti. Na shodu je bil navzoč tudi o. kr. deželni šolski na d zornik P al 1 a in ved udov obč. sveta, ki so bile priče opisanega dogodka, ki najbolj priča o strogo nemškem mišljenju našega učiteljstva«.
Tako imenovani list. Temu poročilu bi skoraj ne trebalo dodati ničesar, ker samo na sebi dosti osvetljuje junaštvo, značaj in mišljenje liberalnega koroškega učiteljstva! Ogromni množici je pač lahko na tako podel način zasramovati posameznega moža, ki ima pogum pokazati tudi svoje a a -m o s t o i n o mišljenje ! »Fej«, ki bo ga preolikani gospodje klicali svojemu tovarišu, ni sramoten za le-tega, marveč za one, ki so ga klicali! Gospodje naj pa v bodoče le nikar več ne kvasarijo o svobodi. Kako jo umejo, so pokazali v Beljaku, in to si bomo dobro zapomnili! Ne le vsak Slovenec, sploh vsakdo, ki si je ohranil še kaj poštenja, kaj samostojnosti, ki ima le malce prave olike, mora najodločneje obBoditi grdo početje dne 1. t. m. v Beljaku zbranih »volksbildnerjev«. Gospoda, ali hočete na ta način pokazati mladini in ljudstvu, kaka je vaša — olika in omika? Bodi li ta vzor — mladini?!
Gospodje učitelji kaj radi na svojih
»Strammdeutsche Gesinung« se torej kaže v tako olikanem početju. A to strogo nemitvo jemlje ljudem tudi najpriprostejši razum. Govore o »Volksverrathu«. Za Boga svetega, — kje pa je kako izdajstvo. Gosp. Eller je vendar ostal zvest svojemu narodu, kako more s tem izdati — nemštvo? — In če hoče »Učiteljski dom« skrbeti za slovenski učiteljski nara ščaj, — ali je to kaj slabega. Ali Slovenec niti svoje mladine ne sme več podpirati ?!
H koncu še to : Navzoč je bil pri onem izbruha čisto nemške kulture in omike, kakor nasprotni listi s posebnim zadovoljstvom poudarjajo, tudi c. kr. deželni šolski nadzornik Palla! Ali bi ne bila njegova dolžnost, braniti učitelja? Kaj on pravi o početju njegovih ljubljencev in ali to početje on odobrava ? Da, v Beljaku je mogel gosp. Palla videti, če že ni videl prej, — kakšno je koroško učiteljstvo!
Rekli smo že, da je postopanje »strogo-nemških« učiteljev, med katerimi jih je lepo število slovenskega pokoljenja, za g. Eilerja le častno. »lava možu, ki ima tudi v takih okoliščinah pogum, pokazati svoje mišljenje. Slovensko ljudstvo mu bo vedelo zahvalo za to!
Ce je pa bilo Se treba kakega dokaza, kako potreben nam je »U č i t e 1 j s k i d o m«, in kako potrebuje najizdatneje podpore, — dogodki v Beljaku so nam ta dokaz podali.
Državni zbor.
Dunaj, 10. aprila.
Po včerajšnjem viharju je danes v zbornici zopet mir, le mej glasovanjem po imenih o resoluciji glede češke in nemške obrtne šole je Wolf s svojimi peterimi vsenemškimi somišljeniki uganjal burke. Ko bo zapisnikarji prečitali došle interpelacije in peticije, je predsednik grof Vetter odredil glasovanje po imenih o Plojevi resoluciji, kakor so jo bili včeraj določili načelniki klubov.
Wolf je takoj začel kričati: To je bu-daloBt tako skupno glasovanje o češki in nemški obrtni šoli. Dasi predsednik Wolfa svari in kliče k redu, Wolf vstane in čita sklep budejeviškega mestnega sveta proti češki obrtni šoli. Ker je Schonerer s tovariši zapustil zbornico, se jim Wolf posmehuje. Nato začne mej glasovanjem, ki traja
do remuneraoije, ako bo dotične čole vsaj štirirazredne. So pa slučaji, ko mora katehet poučevati na dveh ali treh eno,- dvo ali trorazrednicah ali na vsporednicah, a ne dobi remuneraoije, kakor tovariš, ki poučuje manj ur na eni štirirazrednici.
Važna je resolucija posl. P o v š e t a, naj namreč vlada za naravoslovne predmete na pripravnicah namešča tudi vpoljed. izvežbane učne moči, inkjerje sedaj to nemogoče, naj uporablja za to poljedelske veščake.
Posl. dr. pl. F u c h 8 pa zahteva v posebni resoluciji, naj država posameznim deželam dovoli primerna denarna sredstva, da morejo pokrivati rastoče le t n e t r o š k e z a ljudske šole.
Učiteljskih pripravnic z nemškim učnim je 22, mej temi sta tudi mariborska in celovška ; s češkim učnim jezikom 11, s poljskim 3, s poljskim in rusinskim 7, z nem-ško-slovenskim 1, z italijanskim jezikom 1, s hrvaškim 1, v Kopru pa so slovenski, hrvaški in italijanski oddelek. Potem je 18 pripravnic za učiteljice. Na moških pripravnicah je letos 7.008 gojencev, na ženskih 3.043 gojenk.
Bttlow na Dunaju.
Tekom včerajšnjega dne je imel nemški državni kancler daljši razgovor z zunanjim ministrom grofom Goluhovskim, ob V,3. uri pa je bil sprejet v posebni avdijenči pri cesarju. Razgovarjal se je tudi dalj časa z mi-nisterskim predsednikom Korberjem.
O vzroku Bii!owega dohoda na Dunaj se mej drugim pripoveduje tudi to-le: Avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand se je na svojem potovanju v Egipet, kjer se sedaj nahaja, mudil tudi v Rimu, a ni obiskal italijanskega kralja, marveč samo svetega očeta. Zbok tega vlada v Rimu velika nejevolja, o kateri je pri zadnjem sestanku v Benetkah sporočil minister Prinetti svojemu gostu Biilowu, ter mu ob enem naročil, naj na Dunaju stori potrebne korake, ker sicer je v veliki nevarnosti prijateljstvo mej Rimom in Dunajem.
Kajpada so po poročilu listov tudi drugi povodi, radi katerih je Biilovv čutil potrebo, da se oglasi na Dunaju, od koder
okoli 25 minut, čitati razne ugovore nemških
občin proti češki obrtni šoli. Predsednik ga I je danes zjutraj odpotoval, zopet svari in kliče k redu. Ker so nekateri Rugfca vlada proti Škofu ZwlerO-konservativni nemški poslanci svarili Wolfa, I	wlCZU
nastane zopet nemir da pride Kathrein mirit.	Poročali smo 4 d*a je ru8Ua vlada
Večkrat be je shšal khc:»Wolf, Seidl gre « ^ u	škofft Zwierowicza iz
Toda Wolf je bd danes dobre volje m seje | * »	ker je al katoliske sta
iz daljave domače pogovarjal s svojimi tovariši.
Mejtem je bilo glasovanje dokončano. Plojeva resoluoija je obveljala z 222 glasovi proti 69. Za resolucijo je glasovala vsa desnica, soc. demokratje, Italijani in ustavoverni veleposestniki, proti nemška ljudska in napredna stranka; glasovanju bo se odtegnili kršč. socialci. Ko predsednik naznani izid, zakliče Wolf: .Tako je zopet gotova velika budalost v Avstriji pod predsedstvom grofa Vettral* (Nemir)
Nato je zbornica pričela razpravo o ljudskih šolah, ki bode šele jutri končana. Oglašenih je 15 govornikov, a ie prvi, posl. Schreiter, vsenemški učitelj, je govoril skoraj tri ure. Za njim sta do 4. ure govorila D r e x e 1 in K ichstadter.
Po proračunu za tekoče leto znašajo državni troški za vse ljudsko šolstvo v Avstriji 6,393.088 K, in sicer: Za redne učiteljske pripravnice 4,242.040, nove zgradbe in pc irave 406.508, razno podpore za učence, profeoorje, ljudske in meščanske šole, za kmetijski pouk itd. 1,027.462, za ustanove shodih in po Bvojih listih govore o stanov- in razne potrebščine 711.017 K. Dohodki
ski vzajemnosti — k o 1 e g i j a 1 n o s t i. Da, lepa kolegijalnost to, da se podi stanovskega tovariša, ki je v svoji službi osivel, si v nji pridobil ugled in spoštovanje ljudstva, ljubezen svojih mnogoštevilnih šolarjev — da se podi takega moža iz zbora učiteljev. In to samo zavoljo tega, ker je ta mož toliko pogumen, da ima tudi svoje mišljenje, svoje prepričanje, — d a ljubi svoj narod! Kadar bodo razni široko-ustneži med učitelji zopet govorili o kole-gijalnosti, naj se jih le opomni na olikano njihovo početje v Beljaku!
pa znašajo 226,645 K, torej je nepokrite potrebščine 6,166 443 K. Za telovadnico na pripravnici v Mariboru je v proračunu 24 000 K, državni prispevek k normalno' šolskim zakladom znaša samo 302.224 K, za kmetijski pouk 18 000. Odsek tudi priporoča 9 resolucij. Prva, vsled predlogov posl. Žičkarja in Schoisvvohla, zahteva od vlade, naj predloži načrt zakona, po katerem bodo uravnane plače katehetom na ljudskih šolah. V smislu § 3. zakona z dne 17. jun. 1888 štev. 99 ima katehet na ljudskih in meščanskih šolah le tedaj pravico
ker
riše, naj svojih otrok ne pošiljajo v ruske pravoslavne šole, in ker se potem ni hotel sam odpovedati škofiji. Sedaj se poroča, da je ruska vlada predlagala Vatikanu, naj imenuje na izpraznjeno mesto katoliškega duhovnika nemške narodnosti, ker vlada nikakor ni voljna potrditi novega poljskega škofa, oe je ta vest resnična, kar pa skoro ni verjetno, in če se v tem oziru ne doseže sporazumljenje, bo škofijsko mesto v Vilni dalj časa ostalo nepopolnjeno.
Kdo bo Lieberjev naslednik?
Pred nekaj dnevi smo javili, da bo naslednikom vodje dr. Lieberja bržkone določen najbolj delaven član nemškega centra posl. B a c h e m. Vendar pa imajo nekateri proti temu možu gotove pomisleke. Pravijo, da ima Baohem res vse potrebne zmožnosti, vendar pa je nekoliko prenagel, preoster in rad vztraja pri svojem prvem sklepu
Poleg njega pridejo morda v poštev grof Ballestrem, grof Hompesch, Hertling, kanonik Schodler in nekateri drugi. Mej temi ugaja mnogim najbolj zborniški predsednik grof Ballestrem, toda ker bi vsled tega moral odložiti zborniško pred sedstvo, katero bi ne bilo lahko popolniti, nanj ne morejo računati. — Najbolj gotovo je torej, da pride na mesto voditelja posl. Bachem, če ravno to mnogim njegovim nasprotnikom ne bo všeč. Seveda bo še le bodočnost pokazala, ali dobita z njim Windt-horst in Lieber vrednega naslednika.
Itazpor med Italijo in Švico.
Razpor mej švicarskim zveznim svetom in italijansko vlado radi italijanskega poslanika v Bernu Silvestrellija oziroma radi piBave nekaznovanega švicarskega lista »La
Reveille« proti kralju Umberto se je tako poostril, da sta obe vladi nakrat pretrgali diplomatske zveze. Prva je pretrgala vsako zvezo s Silvestrellijem, takoj nato pa je isto storila napram švioarskemu zastopniku dr. Carlinu italijanska vlada. Kako se sedaj ta sporna zadeva poravna, kajpada ni znano. Bržkone se razpor ne reši s samim imenovanjem novih zastopnikov.
Krvavi Izgredi v Belgiji.
Že včeraj smo javili, da so se minuli torek vršili v Bruseliu burni izgredi, katere je vodil znani soc. vodja in poslanec Van-dervelde in so se jih udeležili poleg domaČih socialistov nekateri zunanji poslanci. Zbilo se je pri tej priliki do 1500 demonstrantov z redirji. Pri tem spopadu je bilo več oseb nevarno ranjenih. Na drugem mestu so poskušali rogovileži zažgati pisarno nekega katoliškega lista. Ogenj so pravočasno pogasili. Pobili bo okna pri jezuitski cerkvi in samostanu. Ko bo se demonstranti usuli pred palačo princa Alberta, je policija zopet morala rabiti orožje. — Tudi v drugih belgijskih mestih so se pojavljali enaki nemiri. Posebno hudo je bilo v G e n t u, kjer so se vršili krvavi boji med demonstranti in orožniki. Napadli so mej drugimi katoliške poslance, ki so jih morali orožniki spremiti v njih stanovanja. Ker se demon-strantje nikakor niso hoteli raziti, je zapre-tila straža s streljanjem, kar je pa preprečil posl. Anseel, ki je pozval demonstrante, da so se razšli. — V Louviere so demonstranti napadli uredništvo katol. lista in ga hoteli zažgati. S tem je tudi v zvezi napad na katol. duhovnika. Tudi iz Antverpena javljajo o enakih izgredih.
Z ozirom na take pojave je vojni minister sklical pod orožje rezervnike treh letnikov, nadalje 14 pehotnih polkov ter več drugih vojaških čet
Ministerski svet se je sošel včeraj pod kraljevim predsedstvom ter odredil najstrožje odredbe proti nevarnemu gibanju. Položaj je izredno kritičen. Tudi razne meščanske garde se oborožujejo in sklicujejo v obrambo.
Minister Balfour o mirovnih pogajanjih
Angleški trgovinski minister je imel predvčeranjim v Leedsu daljši političen govor, v katerem je omenjal tudi južno-afriške vojske, posebno pa sedanjih mirovnih pogajanj. O poslednjih je rekel Balfour mej drugim: »Mirovnih pogajanj v pravem pomenu besede v Južni Afriki sedaj nihče ne vodi. (?) Burski voditelji so prosili edino le dovoljenja, da se smejo sniti na raznih krajih bojišča ter posvetovati o pogojih, pod katerimi bi ustavili vojsko. Govorniku ni znano, če burski voditelji sploh nameravajo staviti Kitchenerju kake pogoje, še manj pa seveda, če bodo ti pogoji taki, da bi jih lahko sprejela Anglija. On za svojo osebo ne goji v tem oziru prav ni kakih nad.
Iz brzojavk.
Kardinal Ledohowski nevarno bolan. Obolel je za pljučnico in Be zdravniki reBno boje katastrofe. Včeraj so ga prevideli. — Podpolkovnik Grimm obsojen. Glasom poročil iz Varšove je sodišče obsodilo Grimma radi zločinBtva proti državi na smrt, car ga je pa pomilostil v dosmrtno ječo. Dokler ni zavr-šena obravnava proti sokrivcem, ostane Grimm na Petro-Paveljski trdnjavi, pozneje ga pa odvedo v Dttsseldorf. — Mandžursko pogodbo je včeraj ratificiral kitajski cesar in pritisnil nanjo svoj pečat. — Bero-linski svetnik Kaufmann se je izjavil, da ne sprejme izvolitve berolinskim županom. — Nemški cesar na Ogrskem. Po velikih vojaških vajah namerava nemški cesar priti na lov k nadvojvodi Frideriku na Ogrsko. — Laška e s k a d r a pride v Pulj meseca junija. Poveljnik ji bo admiral Magnaghi, ki se iz Pulja poda k avdijenciji na Dunaj. — Stein slep? Iz Pretorije se poroča, da je dobil predsednik Stein tako hudo očesno bolezen, da se je bati, da popolnoma oslepi. — Vstaši premagali turški polk. Iz Yemena javljajo, da so ondotni domačini turški pehotni polk, ki je iztirjaval davke, popolno porazili in ga razorožili.
Književnost in nmetnost.
„Češčena Kraljica"!
15 Marijinih pesmi za mešan zbor, šolo-epeve in spremljavo orgelj. Zložil I g n a -<3 i j H 1 a d n i k. Op. 45 V Ljubljani 1902. Posvečeno preč. predstojniku frančiškanskega samostana novomeškega, p. Otokarju Alešu. Založil skladatelj. Tiskala Katoliška Tiskarna.
Te pesmi pridejo ravno prav našim cerkvenim zborom za šmarnice. Zložene so v prijetnem, lahkem duhu, ugajajo uSesu in bodo splošno ustregle cerkvenim zborom. V harmonizaciji bi se bil gospod skladatelj pač eemtertja moral malo bolj varovati takih napak, kakor jih kaže začetek 10. pesmi ali 13. takt 11. pesmi. Tisk in zunanja oprava sploh sta jako lepa in elegantna. Gotovo bodo segli pevovodje radi po tej zbirki.
Izpred sodišča.
Im gostilne. Fran Novak bo je v gostilni Janeza Bahovca in njegove žene v Mali Račini začel zabavati s tem, da je tolkel po mizi in premetaval steklenice. Vsled tega so ga vrgli iz goBtilne. Novaku je pomagala pri tem poslu njegova žena in Avgust Paušek. Prva ga je vlekla iz sobe za ušesa, drugi za vrat Pri prvem sodišču so dobili za to Fran Novak 10 K oziroma 24 ur, Urša Novak 12 ur in Paušek ravno toliko. Ker so pa naredili vsklicno pritožbo, jih je sodišče oprostilo pri včerajšnji obravnavi.
Mleka ji niso hoteli prodati. Fr. Wagner z Gline bi rada kupila mleko za svojega moža. A koderkoli je vprašala po njem, nikjer ga ni mogla dobiti, ker so ga mlekarice raje v mesto peljale. Ko je videla, •da ne gre z lepo, pomagala si je na drug .način. Ko je videla ravno en voziček stati, vzame kangljico z mlekom in odhiti domov. 'Tamkaj prelije mleko, in nese kangljico nazaj. Mleko plača potem Urši Tome, ki pa s tem činom ni bila bogve kako zadovoljna. Ker je mleko vzela brez dovoljenja mleka-arici, je dobila pri prvem sodišču 5 dni zapora. Zoper to obsodbo je naredila pravočasno vsklic. Drugo sodišče jo je popolnoma .oprostilo, ker ni imela namena krasti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. aprila.
Monsgr. dr. Nagi — tržaški škof.
Uradna »Triester Z,eitg.« javlja, da je monsgr. dr. Nagi že imenovan tržaško koper-«kim škofom. Uradno se to imenovanje objavi v bližnjih dneh. Novi škof dobi pomožnega škofa slovenske narodnosti. — Tržiška »EdinoBt« pripominja, da se na tržaškem namestništvu za to mesto imenuje monBgr. Martellanz.
V proslavo papeževe 25 letnice
priredi, kot Brno že omenili, v nedeljo, 13. t. m. ob 7. uri zvečer »Katol. mladeniško društvo« slavnosten večer v dvorani rokodelskega doma v Komenskega ulicah. Na vsporedu je petje, govor in igra v petih dejanjih »Stanovitni kraljevič«. Želeti je, da bi se prijatelji društva v velikem številu udeležili tega lepega zabavnega večera.
ljubljanske občinske volitve. Ko so liberalci postavljali Bvoje kandidate za letošnje volitve v ljubljanski občinski svet, bilo je baje celih 14 mož navzočnih, včeraj zvečer pa je ljubljanska socijalna demokracija priredila volivni shod, o katerem so pravili, da izvrši strahovito dejanje: Skupen nastop vseh opozioijonalnih strank. Došloje na shod okolu 40 OBeb. Na shod ni bilo katoliškonarodnih volivcev, ki bo tako pokazali, kako debela je bila »Narodova« laž o kompromisu med socijalnimi demokrati, »klerikalci« in Nemci. A nekaj novega, jako zanimivega smo opazili na shodu. Poročevalec na shodu je bil go-«pod Linhart, »Narodovi 8o-urednik in »Narodov« poročevalec iz občinskega sveta ljubljanskega. Ta gospod jc čibal gospodo na magistratu inpriporočal tak kompromis k o t j a k o nujen. Kdo pač stoji za g. Linhartom? In zazdelo se nam je, da bi nekdo jako rad spravil Nemce v ljub Ijanski občinski zastop, da bi pa ta greh jako rad naprtil »klerikalcem« ter tako sebe kazal za čistejšega, kakor je. Linhart je tudi pripoznal, da bi po takem kompromisu prišla dva Nemca v ljubljanski občinski zastop. Ker katoliško narodna stranka ni razmotri-
vala vesti iz socijalnodemokratičnega tabora o kompromisu, ni seveda poslala nobenega pooblaščenega zastopnika na ta shod. Tudi Nemci niso poslali nobenega pooblaščenca, ker so si sklep previdno prihranili do ponedeljka. Ker ni bilo torej nobenega zastopnika strank, razvila se je diskusija, v kateri so mnogi povdarjali nezadovoljnost s sedanjo občinsko upravo. Cul se je celo izrek, da je tukajšnja narodna stranka slabša, ka-kor »klerikalna« kjerkoli v Avstriji. O vsej zadevi je podal mej drugim, pozvan, tudi gospod Š t e f e svoje zasebno mnenje, odločno povdarjajoč, da ni nikak pooblaščenec katoliško-narodne stranke. Dejal je: Tudi mi nismo zadovoljni z občinskim svetom. Ljubljanski občinski svet je tako malo sooijalen, kakor skoro noben občinski svet v Avstriji. To liberalno trdnjavo Bmo opetovano naskočili, vedno smo našli ljubljanske Bocijalne demokrate v liberalnem taboru. Ljubljanski socijalni demokrati so taki, da glasujejo z liberalci, tudi če postavijo svojega kandidata. Za Železni-karja so svoj čas oddali sedem glasov, ostali bo šli za liberalca. Isti prizori bi se skoro gotovo primerili sedaj. Ljubljanska liberalna trdnjava bi se že zdavnaj zmajala, ako bi bili sooijalni demokratje bolj pametni. Pred vsem je torej treba, da ljubljanski socijalni demokratje postanejo pametnejši, socijalnejši in ne prepojeni tiste »farške gonje«, ki se jim vsak dan podaje iz »Naroda«. Kar se tiče nemških kandidatov, je povdarjati, da je stranka, s katero se v tem pogledu išče kompromisa, katoliško narodna stranka. Kar je v Ljubljani socijalnih Nemcev, bo socijalni demokratje, kar je pa ostalih, so nemški nacijonalci in liberalci in nič boljši, kot naši »naprednjaki«. Po govorni-kovem mnenju ni stvar katoliško-narodne stranke, pomagati Nemcem v občinski zastop. Kar se tiče tožba, da nima katoliško narodna stranka in socijalna demokracija nobenega zastopnika v obč. svetu, je res. Občinski svetnik gospod Kenda, katerega so socijalni demokrati z liberalci volili, se pač ne more prištevati socijalnim.de-mokratom, ker noben socijalni demokrat tako malo ne govori, kakor gospod Kenda v občinskem svetu. Kako je pa z Nemci, je drugo vprašanje, »Deutsche S t i m -men« imajo popolno poročilo o zadnji tajni seji občinskega zastopa. — »Narodov« sourednik Linhart je nato dejal, da se mu to stališče »prokleto čudno zdi*; »klerikalci so bolj črni, kot smoj mislili, dejal je, da je vseeno, ali zmagamo z Nemci alisCulukafri«, in zdelo se je, da ne govori iz njega »ljubezen« do delavstva, katero je imel na ustih, ampak da govori iz njega nekdo — drug. Sodrug K meti č je v nemščini pravil, da so »klerikalci« gotovo taki, ker je Hribar glasoval v deželnem zboru za obligatni pouk vero-nauka na realki. Do skupnega nastopa vseh treh strank torej ni prišlo in tisti, ki je v »Narod« pisal, da se na tem shodu to vprašanje definitivno reši, se je — vre zal. Sedaj bo socijalnodemckratična lokalna organizacija se še posvetovala, in ako se ji bo potrebno zdelo, nastavila sama svoje kandidate. V nedeljo 20. t. m. priredi v ta namen shod.
Odlikovanje. Obč. odbor v Zg. Lož-nici, župnije Sv. Venčeslj, je imeneval umi-rovljenega župnika č. g. Fr. P e t a n čaBtnim občanom. Na mnoga leta!
Učitelji so imenovani: Pri Šv. Lenartu v Slov. goricah zač. učitelj gosp. J. U e k iz Gor. Polskave, pri Sv. Martinu i^1 Vurberku zač. učitelj gosp. Anton Namestnik, v Šmarjeti na Pesnici defin. učitelj g. Karol M a j e r , v Selnici defin. učiteljica gdč. Fr. K o n e č n i k , na Rečici učitelj, supl. gdč. Ljud. Božič. V pokoj je stopil defin. učitelj g. J. & t o g e r na Bizeljskem in g. Berta H8dl v Smarjeti.
Jugoslovanski minister. »Slov. Go spodar« piše: Nemški zahtevi po nemškem ministru pa morajo jugoslovanski poslanci postaviti nasproti zahtevo po jugoslovanskem ministru. Ce imajo Cehi svojega češkega, Poljaki svojega poljskega ministra, če Nemci zahtevajo za se Se posebnega nemškega ministra, potem
ne vemo, zakaj bi tudi mi Jugoslovani ne zahtevali in ne smeli imeti poBebnega j u • goslovanskega ministra? Učimo se od Nemcev, kako je treba zahtevati!
Slovensko časnikarstvo. »Kat. tisk. društvo« v Mariboru je povečalo obliko »Našega Doma«. »Naš Dom« se razpošilja sedaj v 12 000 izvodih.
Med Slovence na Vestfalskem odidejo prihodnji teden misijonarit frančiškani o. K a s i j a n z Brezja, o. Klemen iz Ljubljane in o. S a 1 v a t o r s Sv. gore. Mnogo božjega blagoslova 1
Imenovanje. Trgovinski minister je imenoval poštnega tajnika Matijo B e r k a v Trstu poštnim svetovalcem.
Poštni urad na Prestranku se premesti v Slavino.
Bolniška blagajna v Kranju je srečno prestala že tretjo revizijo. Originalno je le to, da se nihče noče dotakniti slučajev, zaradi katerih bo pritožujejo delavci in delodajalci, in ki so znani tudi okrajnemu glavarstvu. Druga originalnost je pa ta, da so volitve za blagajno v drugič raz piBane za dan 13. aprila, ko re-kurzi zoper nepravilno odložitev prvih volitev Se niso r e S e n i. Pa vendar barvar Pire ni dopovedal oblastvu, da se mu hodijo zahvaljevat delavci nasprotnih delodajalcev na dom. oaj je prejšnje načelstvo v dveh letih več pri-gospodarilo, kot sedanje v štirih letih!
Novi dragonci v Mariboru. Namesto 5. dragonskega polka pride v Maribor, Gradec in Slov. Bistrico 4. dragonski polk cesar Ferdinandov. Vojaki so večinoma Nemci, dočim so bili pri 5. polku večinoma Slovenci iz Kranjske.
Zaveza avstrijskih Jug. učiteljskih društev bo zborovala 15. in 16. avg. v Trstu.
Domača umetnost Na Veliko noč bili sta v farni cerkvi pri Sv. Luciji slovesno blagoslovljeni dve oltarni sliki: l.Sv. Roka in sv. Sebastjana, 2. Matere Božje z Detetom. Obe sliki je izgotovila slavnoznana slovenska umetnica gdč. Henrika Šantelj, ki je za imenovano cerkev že prej naslikala tudi sv. Valentina. Vse tri slike veščaki zelo hvalijo.
Liberalni napredek v Poddragi.
Pri nas se zadnji čas v posebnem sijaju kaže liberalni napredek pri naših liberalnih mladeničih. Napredujejo pa v surovosti. Tako so pridrvili pred kratkim v gostilno Aleks. Žgurja, ondi izzivali, razbijali in eden je baje še celo upil: ■Starca (to jo gospodarja) ubiti« Na velikonočni ponedeljek so pa po noči po vasi za ogli čakali s koli »klerikalnih« mladenčev, da bi jih pretepli, in enega so v resnici nekoliko poškodovali. Sploh se kaže, da se dela na to, da bi se tudi v Podragi kakor svoj čas na Gočah vpizoril kak pretep, in da bi se potem vsa krivda zvrgla na »klerikalce" ter bi imeli brezvestni dopisniki liberalnih listov zopet gradiva, da bi pisali o »klerikalnem tolovajstvu« v Podragi. Pa miroljubnosti naših mladeničev je pripisovati, da do tega zbog mnogih izzivanj nI prišlo in upam, da tudi ne pride. Kakor se sliši, je naš župan Ivan Božič vsled zadnjih opisanih nemirov že naznanil »klerikalne« mladenče, češ da kale nočni mir. Koliko je na tem resnice še ne vem, pokazala bo pa prihodnjost.
Vodovod v Škofji Loki. Pri komi-sionelnem ogledu vodovodnih naprav dne 8. t. m. se je dalo uradno dovoljenje za napravo vodovoda.
Iz goriške bolnišnice usmiljenih bratov odide s 15. t. m. prior Fructuosus Mayer, ki je bil v Gorici od leta 1866.; prior je bil kakih 10 let. Njegovo mesto prevzame dr. Sal. H e i 1 i n g e r, sekundarni zdravnik v zavodu, ki je v Gorici od 1. 1889. Heilinger pripada seveda redu usmiljenih bratov.
Iz Podrage. (Nesreči.) Pretekli teden sta so dogodili pri nas v Podragi dve nesreči. Dne 1. t. m. je bil v Vipavi semenj. Gospodar Jožef PcBtelj je bil, kakor običajno vsled preobilo zavžitega alkohola čez mero vesel in korajžen. V tem stanju napreže popoldan konja, da gre v Vipavo po prašičke. Dr vil je po vasi kar se je dalo. A na mostu je konj krenil preveč v stran, voz se je zvrnil in naš Jože je odletel * yodo in
se precej pobil. Pri vsej nesreči je srečen, da je ni huje skupil. — Dne 2. t. m. popoldan pa se je zvrnil voz nastelje na dobrega mladenča Albina Trošt št. 42. Sprva so mislili, da je poškodba smrtna, in da ne okreva. A jelo se mu je hvala Bogu obračati na bolje. Sedaj že vstaja in razun poškodbe v čeljustih ni nič hudega. Župnika pri obeh nesrečah ni bilo doma. Lažnjivi liberalni dopisnik bi rekel, da se je »okolu klatil«, a v resnici je šel v Gorico na pogreb kardinala Missia. Oba ponesrečenca je previdel g. vipavski kaplan.
Nevarno obolel je bivši ljubljanski župan 75 letni gospod dr. Josip S u p -p a n.
Ogenj v dragonskem skladišču.
Včeraj so imeli v dragonskem skladišču za seno v Mariboru v magdalenskem predmestju ogenj. Skladišče je popolnoma pogorelo.
Ljubljanske novioe. Nov most Pri Opekarski cesti se zgradi čez Ljubljanico nov železen most. Načrti bodo v kratkem gotovi, potem se pa razpišejo ofertne ponudbe. Železo bo počivalo na kameniti podlagi. Dela se prično še letos. — S t a v-binski prostori. V mestu Ljubljani je še šest velikih stavbinskih prostorov na prodaj. — Ušel je iz ljubljanske prisilne delavnice 171etni prisiljenec Franc Bauer, doma iz linške okolice. — Živinsko prekladišče ob mestni klavnici se baje v kratkem napravi na delu živinskega trga za govejo živino. Za ta trg potrebni prostor se pridobi na njivi poleg trga za prešiče.
Koroške novioe. Koroška šteje po zadnjem ljudskem štetju 9 0.497 Slovencev, 196 Čehov in 260.971 Nemcev. Kako so šteli, je znano dosti. Leta 1890 so našteli 101.050 Slovencev in 158 Čehov. — Na veliko noč se je pri streljanju močno poškodoval Kristijan Derhašnik p. d. Lipic v Tribletnah; ožgal si je roke in tudi obraz. — Na velikonočni ponedeljek je padel 15 mesecev stari fant Čužvakove natakarice Ane Huce v studenec blizu hiše in se je v t o p i 1. — V Beljaku so dne 1. aprila našli v Dravi truplo nekega neznanega moža. — Blizu Sovodja so našli dne 27. marca zmrznjenega delavca Laggerja. Nasrkal bo je bil zvečer žganja tako, da je obležal na cesti in zmrznil. Dne 23. marca je v neki bajti blizu Volšberga nanagloma umrl 24letni drvar K. Koller. Izpil je nad dva litra (!) žganja, in zato ga je zadela kap. — Dne 4. t m. zjutraj je v Celovcu 491etna A. Lu-kas, žena sodnijBkega oficijala v Beljaku, skočila iz svojega stanovanja na cesto. Poškodovala se je tako, da je kmalu potem umrla. Zmešalo se ji je bilo. Malo dnij prej je prišla iz bolnišnice, kjer je prestala hudo.operacijo. — Razpisano je mesto babice v Libeličah do dne 20. aprda. — V Šmartnu nad Baljakom je pogorela p. d. Poslova kmetija. V nevarnosti je bila vsa vas. — Do 23. aprila je razpisano mesto nadučitelja v Št. Štef mu ob Žili. Zahteva se znanje slovenščine.
Dirka z vlakom. Vlak jo poškodoval pri Ponikvi ob juž. žel. mladeniča, ki je v svoji lahkomiselnosti hotel dirkati z vlakom. V tem pridrči od nasprotne strani drugi vlak, katerega v temi ni opazil, ga vrže in hudo rani.
Razpis novih zgradb. Na postaji drž. železnice v Knittelfeldu se zgradi pri delarni poslopje za stroj in parni kotel, pri delarni pa veliki dimnik. Dela za prvo stavbo so proračunjena na 47.500, za dimnik pa na 10.500 K. Ponudbe je vposlati do 10. maja ravnateljstvu držav, železnic v Beljaku, kjer se izvedo tudi podrobneji pogoji.
Preložitev sejma. Radi preslabe udeležbe na Bejmu dne 1. febr. v Šturiji je dež. vlada izjemoma dovolila, da se isti preloži na 26. t. m.
Utonila je 5. t. m. 411etna kočarica Mar. Jesihar z Vira pri Brdu. Vračala se je precej »natrkana« iz neke gostilne proti domu in zašla v bližnji potok.
Načrt nove železnioe. »Patria del Friuli« prinaša članek, ki pravi, da avstrijska vlada nasprotuje železniški zvezi od Sv. Lucije čez Kobarid in Čedad iz vojaških ozirov. Zato predlaga zvezo od Kanala, skozi predor
pod Marijaceljem in Sv. Genderco v Idrijsko dolino, od tam do Trčmuna in v Čedad. Ta železnica bi bila dolga le 15 do 16 km, dočim ona od Sv. Lucijo čez Kobarid in Čedad celih 40 km.
Pred ljubljansko izpraševalno komisijo sa ljudska in meščanske iole se začno usposobljonostni izpiti dne 28. aprila zjutraj ob osmih. Prošnje je poslati najkasneje do 26. aprila 1902.
Narodbe na smodnik za streljanje zoper točo. Kakor prejšnja leta, bo dežel, odbor kranjski tudi letos razpošiljal smodnik za streljanje zoper točo. Županstva in drugi interesentje v vinorodnih krajih na Kranjskem se opozarjajo, da Bmodnik čim prej naroče, ker se prva pošiljatev izvrši koncem t. m ; pozneje pa prvi teden vsakega meseca. — Pri naročbah zadostujo, da se navede število zabojev in natančen naslov naročnika in prejemnika pošiljatve; osobito je pa navesti zadnjo postajo. Obenem z na-ročbo je poslati deželni blagajnici v Ljub Ijani za vsak zaboj po 25 kg. 20 K 60 h.
Velik ogenj. Včeraj popoludne je pričelo goreti na pašnikih vasi Trnja. Zgorelo je 5 do 6 oralov z drevjem nasajenega sveta. S svojimi ljudmi je ogenj pogasil gozdar g. I. Presl.
Južna železnica. Listi javljajo, da južna železnica zaključi letošnje leto s pri manjkljajem 2,000 000 K. Kdo verjame?
Častnim občanom idrijskim je imenovan g. dr. D. Majaron.
Umrl je na Dunaju sekcijski šef .g Fr. Z e c h n e r, rodom iz Radgone. Zechnerja je zadela kap ravno, ko se je bril.
Najnovejie od rasnih strani.
V	Ameriko pobegnili. Po vojaškem naboru v Iglo na Ogrskem se je konstati-ralo, da je od 559 naboru podvrženih mla deničev pobegnilo v Ameriko 379. — Devetletni morilec. Policija v Draždanih je dognala, da je 91etni deček nekega cestnega pometača v predmestju Pieschen tekom 2 let sunil v G,bo dva dečka in eno deklico, ki so utonili. Tudi več drugih zločinov ima mladi deček že na svoji vest'. — Ker mu ni skuhala kave. Na Dunaju je bivši mesar J. Hejl pobil v pijanosti svojo ženo, ki mu ni hotela skuhati kave. Lobanja umorjene nesrečne žene je kazala 65 udarcev. Porotniki to Hejla obsodili na smrt. Hejl je dobil v zaporu jetiko. Ko je Hejl začul obsodbo je dejal: »Nič ne de, saj sem itak že mrtev I« — Splošna stavka delavcev je v Hodmero Vasarheljr na Ogrskem Stavka na tisoče delavcev. — Otrokom jemoral snažiti čevlje.
V	Pragi so mislili, da so te dni prijeli v osebi nekega tehnika tistega zločinca, ki napada otroke in jih davi. Toda ni bil pravi. Dotičnik je postal vedno silno nervozen, kadar je videl neosnažene čevlje, in pravi, da je nehote moral ustaviti se in otrokom na cesti znažiti čevlje. Tako je OBnažil zadnje tedne 170 dečkom čevlje. Oddali so ga v blaznico. — Elektriška železnica v Belemgradu je pod sekvestrom. Promet elektriške železnice je ustavljen. — strašen ciklon je divjal v Jokohami. Na tisoče ljudi je zgubilo življenje. 40 velikih ladij je uničenih.
Kutscbera. »Vaterland« poroča o tej le vsenemški cvetki: Znani urednik »Odina« Ig. K u t s c h e r a, ki sedaj živi na Češkem, da ne pride v konfl kt z bavarsko policijo, se zopet odlikuje s posebnim dejanjem. Razpošilja namreč razglednice, na katerih obljublja papeževe odpustke za smrtno uro tistim, kdor odkupi razglednice. Menda tudi v Avstriji ne bo dolgo trajalo »delovanje« tega Vsenemca.
Dar Sienkiewiczu. Kakor znano, je poljski narod podaril Sienkievviczu v znak hvaležnosti veliko posestvo. Zdaj se je to posestvo natančno cenilo z vso opravo ter določilo na vrednoBt 107.183 69 rubljev. Lepo darilo!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 11. aprila. Parlamentarni položaj je jako resen. Smatra se, da bo vlada počakala le še zasedanja delegacij, potem bode pa storila korenite spremembe.
Dunaj, 11. aprila. Korber je bil danes pri cesarju v avdijenoi.
Dunaj, 11. aprila. (C. B.) Nemška ljudska stranka je v današnji seji sklenila, da izstopi iz
konferenoe načelnikov levičarskih klubov, v narodnostnih vprašanjih bo pa po možnosti i nadalje skupno postopala z ostalimi nemškimi strankami.
Dun^j, 11. aprila. Brez vsakega zanimanja se nadaljuje razprava o ljudskem šolstva. Vse se zanima za izstop nemške ljudske stranke iz konferenoe načelnikov nemških strank in se pomenkuje o hiranju parlamenta, o katerem se splošno sodi, da v sedanji obliki ne bo več dolgo obstal.
Dunaj, 11. aprila. Poljaki nameravajo predložiti predlog, naj se ustvari postava za osebno varnost poslancev v zbornici. Povod za to so zadnji napadi Vsenemcev na predsednika. Dogovori se vrše.
Dunaj, 10. aprila. Dvorni operni pevec Naval Pogačnik, rodom Slovenec, je izstopil iz zveze dunajske dvorne opere. Branil se je prevzeti neko ulogo v operi „Ž i d o v k a". Ravnatelj mu je rekel naj ulogo prevzame ali naj pa izstopi. Naval se je odločil za poslednje. Pogodba ž njim se je še-le lani obnovila ter se je glasila na 32.000 kron letne plače, ki se bi pa stopnjevaje zvišala še na 36.000 K.
Dunaj, 11. aprila. Profesor bogoslovja na dunajskem vseučilišču, E hrti ar t, je pozvan na vseučilišče v Frei-burg in je ponudbo sprejel.
Trst, 11. aprila. Lahi so dosegli vspeh. Ministerstvo je razveljavilo odlok namestništva, po katerem se ni smelo ustanoviti namestu razpuščene „Unione gimnastica" novo društvo „So-cieta di gimnastica", ker bi bili pri poslednjem društvu isti člani kot pri prvem.
Trst, 11. aprila. Tukajšnji uslužbenci v lekarnah nameravajo stavkati. Lekarnarji ne morejo dobiti farmacevtov od drugod, ker nihče noče oškoditi stavkujočih.
Pulj, 11. aprila. Tu bode vodja tržaške obrtne šole v kratkem poročal o ustanovitvi obrtne šole v Pulju.
Zader, 11. aprila. Stavka zidarjev je končana. Ugodilo se je njihovim zahtevam.
Carigrad, 11. aprila. Koparji so pri Aleki napadli romarski vlak in mnogo romarjev umorili.
Pariz, 11. aprila. Glasom poročil iz Čibuli je ravnatelja abesinske železnice, ki se ravnokar gradi, Chante ja na javni cesti s strelom iz samokresa nevarno ranil vikomte de Villarmois.
Bruselj, 11. aprila. Iz Monsa javljajo, da je odšlo v Charleroi več vojaštva, v La Louviere so pa odposlani konjiki. Tje se je podal tudi šef generalnega štaba meščanske garde v Monsu. Minulo noč so našli več dinamitnih patron.
Bruselj, 11. aprila. Včeraj opo-ludne je došlo v središču mesta med policijo in množico pred „Ljudskim domom" do pravcate bitke. Najprej se je strahovito streljalo, potem ste se pa stranki spoprijeli s pestmi. Mnogo mrtvih in ranjenih je pokrivalo tla. V „Ljudskem domu" se je moralo napraviti lazaret. Tri ure je trajal boj neprestano. Množica se je naposled umaknila v neko drugo ulico, kjer je razdrla tir elektriške železnice in se zabarikadirala. Barikade je množica proti velikemu številu policije in orož-ništva branila do 1 ure po noči. Nemiri in boji so trajali vso noč.
London, 11. aprila. Iz Pretorije javljajo: Stein, Reitz, Schalkburger in Luka Meyer so šli v nedeljo skozi Kroonstadt v Klerksdorp, kamor je dospel tudi Botha. Trdi se, da konference udeležita tudi Delarej in Dewet.
17 mrli su:
10. aprila. Damijan Tau, učenec, 9 let, Poljanska cesta 34, jetika. — Peter KaliS, mestni ubog, 61 let, Karolinška zemlja 10, plučnica.
V bolnišnici: 9. aprila. Frančiška Lavrenčič, kajžarja hči, 20 let, hydrocephalus acutus. — Fran Šink, delavec, >8 let, tuberculosis.
do
Dunajska borza
dn6 11. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101'60
Skupni državni dolg v srebru.....101-40
Avstrijska zlata renta 4%......120-60
^Avstrijska kronska renta 4%.....99 46
Ogerska zlata renta 4*.......119-80
Ogerska kronska renta 4%......97-56
AvBtro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	15 >5-—
Kreditno delnice, 160 gld..............675 25
London vista......................240-20
Nemški drž bankovci za 100 m. nem dri.velj.	117-35
20 mark ........................23 46
ŽO frankov (napoleondor)......19'08
Italijanski bankovci. . . •..........93 60
C. kr. cekini...........11-31
Žitne cene
•Ine 10. aprila 1902.
(Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
?«enica za pomlad......K 9 22
. »maj........9-15
» n jesen........8'20
Rž za pomlad.......,	7 32
, „ ni a j..........7-28
„ „ oktober..........6-87
Koruza za maj-junij.....,6-21
„ „ oktober......„	6-36
Oves za pomlad.........7-28
„ „ oktober........7 28
Na budimpefitanski borsi:
PSenica za april.......K	9-18
» » maj.......>9 15
, „ oktober........801
Rž za april.........7-15
» „ »naj ........„	—
„ „ oktober.........6 59
Oves za april..........7 13
„ »maj..........—
„ „ okkber.........59)
Koruza za mai.......,	495
, „ julij.........5°09
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka...... K	9-35
južne žel.......,	9 40
Rž	..........'-50
Ječmfin , .......,	7'20
„ ob Tisi.........6-85
Koruza ogerska, stara.......6'6')
, „ nova.......5-30
Cinkvaat , stara . . . . „	—
„ , nova . . . . „	6-35
Oves srednji........„	7-35
Fižol............7-75
do
9-23 916 8-22 733 7-29 689 5 22
6-36
7-29 729
9-19 916 8 02 7-16
660 7 14
6-96 4-96 610
do 10-85 „ 10-80 , 7-75 „ 830 » 7-75 „ 5-70 » 536
' 6-70 , 7-60 . 10-76
Meteoroiogidnc porodilo.
fiSir.a t:»c morjem 306 Sm.Kredcji zračni tlak 736'0 k v
!	Cm opa-sora&in	Stanje barometra v lom.	Tempe- po	Votrfrt	Hobo	^ jt S 1 "S " I •ni « cu ^
10	9 zve6.	735-9	10 O | brezvetr. {pol oblač.			00
11	7. zjutr 2. popol.	734-7 734-2	76 10-5	sr. sever I oblač. brezv. | »		
Srednja včerajšnja temperatura 9 0 , normale: 8 7
Pred
zajutrekom
kozarec ro ga šk ega »Tempi j evega vrelca« odganja vodo, dela tek, pospešuje prebavljanje. »Styria vrelec« ima isti, a močneji učinek.	414 1—1
Trideset panjev čebel
je na prodaj pri
Janezu 8 rak ar, Tomačevo št. 36, pošta Ljubljana.
44o 2-2
Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem prevzel staro znano
gostilno g. Prašnikar-ja
(„Pri nebeškem očetu")
v Kamniku, Velike ulice 19.
Točil bodem izborna naravna dolenjska, istrska in goriška vina. V kuhinji se bode skrbelo vsakčas za sveža gorka in mrzla jedila. Voznikom je tudi na razpolago prostoren hlev. Za prav mnogobrojen obisk se priporoča
451 3-2
Alojzij Jerala, gostilničar.
VABILO
na
V. občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Mengšu,
rej. zadruge z neomejeno zavezo"
kateri se bede vršil
v nedeljo duč 27. »prilal90&
ob 3. url popoldne v stari Soli.
Dnevni Ped:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
8. Putrjenje računa za 1. 1901.
4.	Prememba pravil.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
NB. Ker na 6. aprila 1902 sklicani občni zbor ni bil sklepčen, sklepal bo sedaj razpisani po § 33 društvenih pravil brezpogojno.
453 i—i	Načelstvo.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in
pOlliŠtVena dela poročata v naročila iz mesta in z dežele BRATA EBESL v LJubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence	13 11-8
Bogato svojo zalogo
najnovejše izvrSenih vsakovrstnih
VOZ
priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ponizki ceni.
Stare, obrabljene vozove jemljem v račun, ter sprejemljem vsa v mojo stroko Joča popravila po najnižji ceni.
299 10
peter Keršič
zaloga in tvornica voz V Šiški pri LJubljani.
Kdor ima kako telesno napako,
obrne nai se takoj na strokovnjaka, ki si je pridobd begato j r^ktisko izkušnjo v raznih bolnicah in v občevanju z zdravniki ter je sposoben pomagati in bol olajšati tudi v najtežavnejih slučajih
K. piofrowski
bandažist in orthopedist (urav-nalec pohabljenih udov) 77 12-4
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
a >
H p ,to o
(D
S-
H Is
©a2
*u I«
" s a>OT )=i N .3 J --H co

rl*
t*
■a-a ti
M.fl o ? M**
o
3
u
- ^ rt O tF O ™ C rj
O q * CO O
•S o > > 2 S
r3	D o	® .2.
u	> j* o	<2
a _ «2 B	2 »53
.S	rt C rt	m O N tS Cu t >-2
a	| a 2	c %
•a s O - U e. si*! g; g.
_	1/1 o
s a	m
rt s	s c 3
•>—!;«	n j) »
N C	N 'S.33



Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. ŠKARDA v Brnu.
Udajatelj: Ur. Ev«m La«#«<
Odgovorni rrtdaik: Ivm Rakevec.
Tisk „Katolt£ke l'iskarae v Ljubljani.