-•A ; .'	'•
Kih
iko|,f
1 '-O DELOVNEGA kolektiva sozd iskra
Številka 22- Leto XXII - 21. maj 1983
um«’
;a»:
pis8”
.ob«'
U.
P realizaciji družbeno — gospodarskega a*voja SOZD Iskra v prvem četrtletju
. RčSoluciia n pknnnmvlri nnlitiki in CP	-rz* i no? ^.— r»lo	;;
ižb«"1
sPod,
bris
uit«1’1
na1”'
o^'
sozf
,eje»
Isk'1
[skr«'
gla pri proizvodnji porast v višini 3,5% glede na prvi kvartal lani, kar je nad povečanjem celotne slovenske industrije. Iskrin porast, izračunan po isti metodologiji, pa je znašal med 8-10%, kar pomeni izjemen prispevek Iskre k izkazanemu porastu slovenske elektroindustrije.
Dokaj ugodna rast proizvodnje je v
d Resolucija o ekonomski politiki SFRJ in SR Slovenije je za leto 1983 opredla kot osnovni cilj zmanjšanje zunanje zadolženosti z močnejšim poveča-f^oza, predvsem na konvertibilno področje, in redno poravnavanje za-obveznosti do tujine: V zvezi s tem so bili sprejeti tudi nekateri dodatni repi in odloki, ki se nanašajo predvsem na vzpodbujanje izvoza, na urejanje novne politike in na restriktivno zmanjševanje vseh oblik porabe. Vendar v jas-reh mesecih teSa leta še vedno niso bili znani vsi potrebni elementi, ki bi neJe opredelili nekatere osnovne pogoje gospodarjenja, tako na področju 0 anie trgovine kot na področju cen in tudi niso bili ustvarjeni pogoji, ki bi czimaj ugouna rast proizvoonje je v 198? °čv‘^nejše zboljšanje v osnovnih gospodarskih tokovih glede na leto	SOZD Iskra omogočila tudi sicer rela-
: za prvo tromesečje tega leta so tako še vedno značilna močna tržna nes-	tivno dobre rezultate, ki predstavljajo
sur’ v‘so^a stopnja inflacije, slaba preskrbljenost gospodarstva z energijo,	zadovoljiv začetek letošnjega leta, saj
r°vinami in z repromaterialom ter previsoka skupna in splošna poraba.	izkazujejo ugodne poraste glede na lan-
2vraZmerah jugoslovansko go- strijske proizvodnje, ki'je v Sloveniji stn nhfW'i‘*in "ri	1'>-
7lsPevali°um doseSl0 usPehov, ki bi glede na lanski prvi kvartal dosegla Noči) p kuresmčevanjuresolucijskih 2,0% povečanj, medtem ko je na jugo-izp0] ro|zvodnja je bila v zastoju in	slovanski ravni dosegla enak obseg kot
^znihhi311^ izvoza ie bil° premalo	v lanskem istem obdobju. Izvoz na
ii §e blagovnih fondov in hkrati konvertibilno področje se je v Sloveniji WVriedn° premalo dohodkovnih povečal za 12%, na ravni Jugoslavije pa 80SDnri„Q- Pn tem so bili v slovenskem	kar za 27 %, kar pa je predvsem posle-
dica povečanega izvoza ladij v tem obdobju.
Slovenska elektroindustrija je dose-
Kitajsko delegacijo s Hu Jaobangom na čelu je v Iskro Telematiko pripeljal predsednik CK ZKS Andrej Marinc.
jezj||adarstvu doseženi nekoliko boljši
-v4llu •	• « HIZOVZ-VIH 11CIS.U11IS.U UU1JM
vije ;n 1 ttut na ravni celotne Jugosla-
to T"Vr« k-.	.. _	" — J. _
1 Predvsem na področju indu-
sko isto obdobje in pri večini pokazale Ijev tudi ustrezajo dinamiki, ki je bila začrtana z Letnim programom SOZD Iskra za leto 1983. Izjema je izpad izvoza, ki predstavlja bistveni generator naše proizvodnje tako glede plasmaja izdelkov kot glede oskrbe z repromate-riali. V prvem trimesečju letošnjega leta so bili doseženi ugodnejši rezultati pri konvertibilnem izvozu, ki je dosegel
•Va Iskrina
a*vojno-
^iskovalna
$oia
Prve šole o RR dejavnosti se udeležuje 18 slušateljev, ki jim v programskih sklopih predava kar 26 predavateljev." Za-Ce*a se je 11. t.m. in bo trajala 1 •hesec.
Razgovori v sejni sobi Telematike. Predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič je (Nadaljevanje na 3. strani) gostu predstavil SOZD Iskra, Bojan Klemenčič delovanje samoupravljanja v Iskri in _________________________ naši družbi, Marcel Božič pa je spregovoril o sodelovanju Iskre in kitajskih partnerjev. Hu Jaobang ni varčeval z vprašanji: zanimalo ga je, s katerimi kitajskimi podjetji sodeluje Iskra, kakšne so možnosti za uresničevanje skupnih projektov in načrtov, kot tudi kaj vse Iskra proizvaja, kako je organizirana in na kakšen način deluje sistem samoupravljanja. Na vsako vprašanje je kitajski gost dobil dovolj izčrpen odgovor. Vsi skupaj so si ogledali ivdi film o Iskri.
Generalni sekretar KP Kitajske Hu Jaobang v Iskri Telematiki
»v>.
,^Sluč;
Nk,
:aj, da smo prav v razvojno-;°valni dejavnosti najbolj čutili
Pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Miloš Kobe govori
™'feh 7 uejavnosn najooij čutni *0| v ,0 (Poleg ZT šole) za to šolo. Prav
Vel' ^ e r soie) za to soio. rrav la za zunanjo trgovino, tudi mi
čutimo, da je znanje razvojnorazisko-valnih delavcev nujno potrebno ažuri-rati. Zato smo sklenili, da jo bomo organizirali na podoben način, kot je or-
&
štafeta mladosti v Iskri
njvi«
k,J0tVeč deset tisoč kilometrov dolgo v Po Jugoslaviji je štafeta mladosti
v i ji JV dlO
j !n sicer 12. maja — vnovič šla teniz •Vne obrate Iskrine temeljne a. acije Tovarna za montažo elek
'Ortiot J tovarna za montažo elek-hladj v Spodnji Idriji. Prvič so jo
)fil J	GelciVni 1 111 /4 iza l/arvo
in h	svinji. * i viv »u ju jjimuunjc se doij poiruaiii pri izpoi-
Zdravil.- ovni iJudje tega kolektiva njevanju nalog, ki jih prednje postavlja nrpH	i=.-----celotna naša družba.
•ak * * pred dvema letoma. Tako »krm rat 80 prizadevni mladinci tudi EHstaf Pravih kratek, a prisrčen spre-11 enot etl mladosti — simbolu bratstva iafij0081!, miru in ljubezni do tova-
osnovne organizacije ZSMS Vesna Kermavner, ki je med drugim dejala, da je za vse delavce idrijske tovarne velika čast in priznanje, da lahko že drugič v svoji sredi pozdravijo štafeto mladosti. Hkrati pa je zanje to tudi velika obveznost, da bodo pri prihodnjem delu še bolj zavzeti in dosledni in j da se bodo v prihodnje še bolj potrudili pri izpol-
'alico^ TOZD Montaža so štafetno
in pozdravili pri vhodu v *lo n " Prvi pa jo je skozi proizvodno
nn t’a Je skozi proizvoano St Vim6861 e,ektrotehnik Emil Gan-
;ega ko^nu mladine in drugih članov C Dilal) Va ie pozdravno pismo šta-osti prebrala podpredsednica
Po pozdravnem govoru je delavka Lea Kogej ponesla štafetno palico iz tovarne, od koder je štafeta mladosti nadaljevala pot proti Idriji in drugim krajem. Mlade iz Tovarne za montažo elektromotorjev v Sp. Idriji velja ob tej priložnosti pohvaliti za trud, ki so ga vložili v pripravo slovesnosti, zaradi katere delo v tovarni ni niti najmanj trpelo, s čimer so dokazali, da se bodo držali besed, izrečenih med pozdravom štafeti mladosti.	D. Balažič
ganizirana ZT šola, le da naša šola traja le en mesec.
Z njo naj bi dopolnili in zapolnili vrzeli, ki jih pušča klasično izobraževalni sistem; tu mislim predvsem na znanja, ki zadevajo področje organizacije in vodenja inovacijskih procesov, optimalnega izbiranja in vrednotenja inovacijskih projektov, znanja o načinih formiranja inovacijskih strategij OZD in podobno. Ta področja obravnava prvi tematski sklop.
V drugem tematskem sklopu slušatelje seznanjamo s sistemom informacij in dokumentacijo — kot npr. patentna informatika, sistemi strokovne literature in načini koriščenja informacij za potrebe razvojno-raziskovalne dejav-noti.
Tretji tematski sklop je posvečen sodobnim računalniškim metodam raziskav in razvoja (CAD), ki danes predstavlja osnovo za bistveno večjo učinkovitost pri razvoju najrazličnejših sistemov in podsistemov iz elektronike in njej sorodnih panog.
Končno, v četrtem sklopu pa bo po-. zornost posvečena uporabi mikroelektronike in integralnih vezij v izdelkih in sistemih . iz proizvodnih programov Iskre,« je poudaril Miloš Kobe, ki je hkrati tudi vodja prve tematske skupine.
In komu je šola namenjena? Predvsem tistim razvojno-raziskovalnim kadrom, ki že vodijo razvojne naloge manjšega ali večjega obsega in ki morajo organizirati ustrezno teamsko delo na ustreznih organizacijskih projektih, oz. tistim, delavcem, na katere delovne organizacije računajo v tem smislu, da bodo postopoma prevzemali odgovornejše delo na razvojno-raziskovalnem področju.
Prva razvojno—raziskovalna šola je seveda v nekem smislu poskusna, saj bodo v njej tako predavatelji kot tudi slušatelji optimirali izmenjavo izkušenj, ki jih naši razvojno-raziskovalni delavci nedvomno imajo. V okviru programa je predvidena tudi seminarska naloga na primerih iz lastne prakse slušateljev. Namen šole je, da bi skozi nekaj ciklusov te šole šli vsi tisti mlajši RR delavci, ki bodo v naslednjih letih predstavljali vodstvene stebre razvojno-raziskovalne dejavnosti.
Ta dejavnost bo namreč v naslednjih letih še bolj zahtevna in kompleksna kot je danes in bo zato zahtevala vse več ' znanj.	Mak
Generalni sekretar KP LR Kitajske Hu Jaobang, ki je bil v Jugoslaviji na povabilo predsedstva CK ZKJ, je prejšnji teden obiskal Slovenijo. Predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije Andrej Marinc ga je skupaj z ostalimi visokimi kitajskimi gosti in predstavniki jugoslovanskega in slovenskega družbenopolitičnega življenja pripeljal tudi na delovni obisk v Iskro Telematiko. Tu so ga sprejeli predstavniki SOZD Iskra in DO Iskra Telematika, pozdravit pa so ga prišli tudi družbenopolitični delavci občine Kranj.
Hu Jaobang je v daljšem razgovoru z Iskrinimi vodilnimi delavci zastavljal podrobna vprašanja o dosedanjih odnosih Iskre s kitajskimi delovnimi organizacijami. V spominsko knjigo Telematike je zapisal, da pozdravlja nadaljnje poglabljanje gospodarskih odnosov med Iskro in Kitajsko, potem pa. si je z velikim zanimanjem ogledal proizvodnjo telekomunikacij.
Obisk generalnega sekretarja kitajske komunistične partije vsekakor velja zabeležiti med izjemne dogodke v življenju Iskre. Pomeni pa tudi precejšen obet v poglabljanju gospodarskih odnosov. Iskra je prve pomembnejše stike s kitajskimi partnerji navezala ob obisku predsednika Tita na Kitajskem leta 1977.
Takrat so bile formirane mešane ju-goslovansko-kitajske komisije za industrijsko—blagovno in znanstveno-kul-turno sodelovanje.
Iskra se je tvorno vključila v vrsto delegacij, ki so na jugoslovanski ravni obiskale Kitajsko. Tako je prišlo tudi do pobud za uresničevanje obojestranskega interesa — sodelovanja na področju PTT, strojegradnje in elektronske industrije.
Leta 1979 je prišlo do prvih resnejših pogovorov s kitajskim ministrstvom za strojegradnjo, na podlagi teh pa je prišlo do konkretnih rezultatov s podpisom pogodbe za varjenje in programske naprave. Pokazalo se je, da predvsem tesna povezava z ministrstvom daje dobro osnovo za realizacijo dolgoročnih poslovno-tehničnih povezav.
Na sorazmerno ugoden razvoj sodelovanja s Kitajsko je imelo pozitiven vpliv tudi pobratenje mesta Chengdu z Ljubljano. Doslej sklenjene pogodbe (varilne naprave, pasivni glektronski elementi, sesalniki) so podpisane s tovarnami iz province Sichuan.
V zadnjem času ima Iskra v obdelavi vrsto projektov tudi s kitajskim ministrstvom za elektroniko. Pogodbeno je realiziran projekt tehnologije za multi-layer kondenzator.
Iskra se je na Kitajskem predstavljala tudi na jugoslovanskih in samostojnih razstavah (Peking 1981). V letošnjem maju se Iskra predstavlja v Kantonu in sicer s svojo avtomatizacijo prometa.
(Nadaljevanje na 3. strani)

Og'ed proizvodnje avtomatskih telefonskih central in telefonskih elementov in aparatov. Hu Jaobangu je podrobnosti pojasnjeval glavni direktor Telematike Bojan Klemenčič.
C----------------—-------------------------'N
SEDMA SEJA CK ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE O AKTUALNIH VPRAŠANJIH KADROVSKE POLITIKE
Pravi ljudje na pravo mesto
V ponedeljek, 16. maja je bfla 7. seja CK Zveze komunistov Slovenije, na kateri so razpravljali o aktualnih vprašanjih kadrovske politike. Uvodni referat je imel sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik. Na seji so sprejeli tudi nekaj dopolnitev poslovnika CK in njegovih organov in obravnavali financiranje ZK Slovenije, pri čemer so sklatili znižati članarino.

Iz uvodnega referata sekretarja predsedstva CK ZKS Mihe Ravnika povzemamo nekatere poudarke, v nadaljevanju pa tudi odlomke iz izvajanj nekaterih izmed razprav-Ijalcev o aktualnih vprašanjih kadrovske politike.
Poudarki iz uvodnega referata:
V	vse intenzivnejših razpravah o politiki gospodarske stabilizacije in opiranja na lastne sile ugotavljamo, da imamo v družbi poteg mnogih materialnih, naravnih, organizacijskih in drugih tudi kadrovske rezerve, kijih moramo aktivirati.
Kadrovska politika je odločilnega pomena za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in za uresničitev programa dolgoročne gospodarske stabilizacije. Investicije v kadre in njihovo znanje morajo postati ena izmed naših prednostnih nalog.
V	zaostrenih družbenoekonomskih razmerah delavci in občani vse pogosteje in odločneje zastavljajo vprašanja o naši kadrovski politiki, pa tudi o odgovornosti ZK pri tem. To kaže na to, da se za svoje naloge in odgovornosti, ki jih imajo v zvezi s kadrovsko politiko, ne le zanimajo, ampak jih hočejo tudi uresničevati.
Kot bolj odločilno kadrovsko merilo se mora uveljaviti soočanje programov in stvarnih dosežkov vodilnih ekip in posameznikov.
Jasnejša, dolgoročna razvojna usmeritev v izvoz se mora izražati v vseh odločitvah trenutne in dolgoročne kadrovske politike.
čjih. Tako tudi na tem področju ZK mma monopola, s čimer pa je upravičena zahteva po razbijanju vseh še obstoječih kadrovskih monopolov, ki v imenu stroke ali politike vsiljujejo svoje interese. ZK nima pravice postavljati (ali odstavljati) ljudi na dolžnosti, toda ima pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za demokratično oblikovanje kadrovskih Kriterijev in postopkov. Članstvo v ZK -ne sme biti v praksi pogoj za prevzemanje odgovornosti samoupravnih političnih in drugih družbenih funkcij. V tem primeru bi bil namreč kriterij za kvaliteto kandidata njegovo članstvo v ZK, toda to kvaliteto so presojali drugi, tisti, ki so odločali o sprejemu v ZK. „
France Popit je opozoril na potrebo, da ZKna vseh ravneh obravnava odgovornost vodilnih delavcev za izvajanje politike ZK, saj so vodilni ljudje v glavnem komunisti, pa naj gre za tozde, občine, republike... Če tozdi v neki delovni organizaciji težko najdejo skupni jezik, se je treba vprašati, kaj delajo komunisti. Če ni pripravljenosti za povezovanje med ozdi iz različnih občin, to pogosto ovirajo občinski dejavniki, ti pa so člani ZK... Priča smo priseganju na zvezno resolucijo, kateri bi morale republike prilagoditi svoje plane in pn tem upoštevati omejitve na področju porabe, toda vse se „preli-va“ prek roba. Kako naj potem uresničimo stabilizacijo, če se ne držimo dogovorjenega? Ali niso vodilni ljudje v teh republikah komunisti? Ali so partijski forumi tisti, ki odločajo o politiki v republikah ali ne? Kljub vsemu ni prave konfrontacije z vsemi tistimi, ki se zoperstavljajo sprejetim sklepom.
Čedalje bolj nevzdržno postaja, da so ponekod zaradi posameznikov pripravljeni postaviti na kocko usodo in pod vprašaj celotni sistem pa tudi usodo in položaj delavčev v kolektivih in njihovo perspektivo, ugled vseh funkcionarjev, vodilnih delavcev v gospodarstvu itd.
Okrepiti moramo avtoriteto sposobnih, samoupravno usmerjenih ljudi, ki so pripravljeni in sposobni delati timsko, demokratično in kolektivno, ki so dobri organizatorji dela. Jasno podporo dajemo kadrom, ki gredo v bitke za utrjevanje temeljnega produkcijskega odnosa, ki se za uresničevanje pomike zveze komunistov in delavskega razreda vsakodnevno konkretno borijo.
„Nujno moramo narediti nov korak naprej pri demokratizaciji kadrovske politike", je bil glavni poudarek razprave na 7. seji CK ZKS, iz katere povzemamo misli nekaterih razpravljalcev:
Milan Kučan je podprl predlog, da bi v okvim razprav o funkcioniranju političnega sistema preučili in izpopolnili naš volilni sistem. Z volilnim sistemom naj bi omogočali zlasti večjo demokratizacijo kadrovskih postopkov v celoti in uveljavitev minulega dela kot osnove za javno predlaganje in evidentiranje ter kandidiranje': ljudi.
Komunisti nismo stranka, ne branimo nikakršne svoje oblasti. Oblast delavskega razreda m delovnih ljudi, samoupravljanje, pa branimo skupaj in v revolucionarni demokratični zvezi z naprednimi silami družbe v boju s kontrarevolucijo, ki ima mnoge korenine v naši lastni protislovni in nedosledni družbeni praksi, ki spodkopuje temelje družbenega položaja delavskega razreda, delavca in državljana nasploh, ki onemogoča, da bi se hitreje krepil socialistični, ekonomski in kulturni položaj ljudi, njihova osebna svoboda ter demokratični in humani odnosi v družbi nasploh.
Položaj ZK na področju kadrovske politike ni načeloma nič drugačen od njene vloge na drugih podro-
Prizadevati se moramo za to, da bo SZDL vključevala vse državljane, ki so za socialistično samoupravljanje, za federativno urejeno in neuvrščeno Jugoslavijo. To je merilo za članstvo v SZDL. Pa poglejmo, koliko je v občinskih vodstvih, ali celo v republiškem vodstvu SZDL poštenih ljudi, ki sicer niso člani ZK, pa se borijo za samoupravni politični sistem, za Jugoslavijo.... S takimi člani j o SZDI samo pridobila na ugledu ir> moči, kar bo" izrednega pomena tudi za narodni odpor in družbeno samozaščito.
Ivo Fabinc je opozoril na pomen zagotavljanja kvalitetnih »profilov« univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, študentov na univerzah in učinkovite svobodne menjave dela. Kvaliteta pa ni nespremenljiva, temveč je to zgodovinska kategorija, ki se spreminja glede na sposobnost družbe, da dojema svoje potrebe, jih izraža in seveda tudi zadovoljuje. Ni naša posebnost, da pri opredeljevanju kakovosti kadrov upoštevamo tudi družbenopolitični dejavnik.
V obširni razpravi je Sergej Kraigher med drugim predlagal, naj CK na podlagi razprave in sklepov zadolži svoje predsedstvo, za izdelavo konkretnejšega načrta sistematične obdelave, kadrovskih vprašanj v vseh samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih od občine, republike do federacije. Posebno pozomdst teija vprašanje, pb kakšnib krilerijih je komu zaupane odloča nje o kadrovskih vprašanjih in organizacija dela pri tem, kar je povezano z delovanjem ti. kadrovskih služb. Najboljši kadri so se rojevali v konkretnih bitkah za uresničevanje ciljev in nalog ZK, tako da so z lastnim delom in požrtvovanjem dajali zgled množicam. Zaskrbljujoča je premajhna ustvarjal nost nekaterih kadrov,,njihova nezadostna pripravljenost, da bi se teoretično in praktično usposabljali za čimboljše razreševanje problemov. Velik, pomen ima demokratizacija kr irovske politike, pogoj zanjo pa je javnost dela.
Jože Smole je v zvezi s habilitacijskimi komisijami opozoril na potrebo po doslednem spoštovanju zakonskih določil, saj ni dopustno nadaljnje popuščanje oportunizmu pri uveljavljanju znanstvenih in strokovnih kriterijev. Zavrnil je tudi mnenje, češ da težave izvirajo zaradi konflikta med ideologijo in strokovnostjo in opozoril na premajhno zastopanost Slovencev v nekaterih zveznih telesih, denimo v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, v diplomatsko konzularnih predstavništvih, v JLA. V Tiskovni agenciji nove Jugoslavije (TANJUG) pa ni niti enega Slovenca, ki bi bil dopisnik iz tuji-
V
J
PO POTEH 9. KORPUSA
Priprave na pohod
Mladinska pohodna četa in koordinacijski svet OO ZSMS Iskre Avtoe-lektrike Nova Gorica v sodelovanju z mladinskim pohodnim odredom »Partizanske delavnice 99 d« načrtujejo konec tega meseca, točneje 28. in 29. maja nadvse pomembno akcijo. Ta dva majska dneva bodo pripravili drugi tradicionalni pohod po poteh 9, korpusa.
Prvi pohod z udeležbo Iskrašev in pohodnikov iz slovenskih PTT ter RTV so mladi iz Avtoelektrike nadvse uspešno organizirali že lansko leto. Blizu 50 pohodnikov je dva dni stopalo prav po tistih stopinjah, kot prekaljeni borci 9. korpusa pred mnogimi leti.
Obiskali so Trnovo nad Novo Gorico, Trnovski gozd, Lokve, Lažne in Gornjo Trebušo. Kljub utrujenosti je bil ta dvodnevni pohod najlepše obujanje tradicij naše narodno osvobodilne vojne, zato so sklenili, da to veličastno manifestacijo pripravijo tudi letos.
Kot smo v uvodu že omenili, so izbrali za pohod zadnjo soboto in nedeljo v maju. Prizadevni organizatorji pričakujejo okrog 50 pohodnikov iz SOZD Iskra, PTT in RTV. Mlade pohodnike in tiste, ki se po srcu počutijo mlade bo vodila pot iz Nove Gorice do Lokovca z avtobusom, od tam peš do Čepovana, Lažni in Lokvi. Tu bo nočni počitek, naslednji dan pa spet peš mimo Trnovega, Ravnice do Nove Gorice.
Od vseh spomenikih bodo imeli krajše postanke s kulturnim programom, tamkajšnji preživeli borci pa jim bodo pripovedovali spomine na legendarne borce 9. korpusa.
Ta pohod bo vsekakor še en kamenček mladih, vzidan v mozaik naše narodno osvobodilne vojne.
Marko Rakušček
ISKRA — AVTOMATIKA
Uredili smo
delovno
okolje
Na lokaciji Savska c. 3, kjer imata sedež dve temeljni organizaciji Avtomatike, TOZD Sestavni deli in TOZD Naprave za energetiko, so konec meseca aprila pripravili akcijo — Teden za ureditev delovnega okolja. Izvršna odbora obeh osnovnih organizacij sindikata sta imenovala skupno komisijo, ki je izdelala program akcije.
Iz programa navajamo nekaj točk:
—	razglasitev tedna urejanja okolja od 18. do 23. aprila s pomočjo obvestil in podatkov
—	člani komisije so zadolženi, da seznanijo in motivirajo svojo delovno sredino za uspešen potek akcije, ki je zajemala:
—	ureditev parkirišč, tovarniškega dvorišča in delovnih prostorov na lokaciji Savska c. 3
—	obnoviti posode za smeti
—	presaditi sobne rože, očistiti svetlobna telesa in okna
—	prebarvati kovinska vrata in obnoviti vhodna vrata itd.
Odziv na akcijo je bil presenetljivo, dober. Prijetno so nas presenetili tudi sodelavci iz TOZD Razvojni institut, ki imajo svoja delovna mesta na naši lokaciji. Pod vodstvom Staneta Kavklerja so se prostovoljno udeležili urejanja zelenic, dvorišča in parkirnih prostorov.
V akcijo so se vključili tudi delavci iz službe vzdrževanja, ki so obljubili, da bodo vsa vzdrževalna dela iz »programa dela za ureditev okolja«, ki jih niso uspeli urediti v tem tednu, opravili v prihodnjih dneh.
V tednu urejanja okolja so člani komisije pozvali vse delavce obeh temeljnih organizacij, da v bodoče še povečajo prizadevanje za preprečevanje onesnaževanja delovnega okolja in da ta skrb ne bo postala le enkratna akcija v letu dni, temveč naša vsakdanja naloga.
Po zaključku lahko z veseljem ugotovimo, da je akcija v celoti uspela. Na ta način smo se tudi pri nas odzvali k akciji, ki je potekala v Ljubljani, da si uredimo svoje delovno sredino in s tem prispevamo k čim lepšemu izgledu našega glavnega mesta.
Venčeslav Kitak
Potrebe po sodelavcih
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dali in naloge v Iskri, tek* ** redno dejo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih rtetogsh v ok*" SOZD ali posameznih DO. Prav tako bo fino v skledo z 89. članom semoupravneF. sporazuma 6 združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZP oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki s*0* želijo menjati delo„bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razprte za vodili'* in vostvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse poti**' ki bodo prispele k nam do vklučno vsakega ponedeljka.
Objavo zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Tra revolucija 3, Ljub" Ijana-, E-11, telefon 324-061.int. 21-25.
ISKRA ZORIN.TOZD STANDARDIZACIJA
1. Standardizer I. za kovinska gradiva in strojništvo
Pogoji: Fakulteta za strojništvo I. st., pasivno znanje enega tujega jezika, izkušnje na področju konstrukcije, razvoja, tehnologije ali standardizacije
Delo je na nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili P0*' Ijite v 8 dneh na naslov Iskra ZORIN, Delovna skupnost, Štrekljeva 6, Ljubljan3
ISKRA KIBERNETIKA TOZD STIKALA, Kranj *
1.	Vodja tehnologije za izdelavo sestavnih delov
Pogoji: visokošolska izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, zaželene ustrezne organizacijske sposobnosti
2.	Vodja tehnologije za montažo stikalnih naprav
Pogoji: visokošolska izobrazba elektroteh. smeri (šibki tok), 3 leta delovnih izkušenj, zaželene s področja elektronike
3.	Vodja analitske skupine
Pogoji: višješolska izobrazba organizacijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj, izpit iz WF — hitri postopek in ustrezni tečaj za vrednotenje del
4.	Rezkalec
Pogoji: poklicna šola kovinarske smeri, zaželene ustrezne delovne izkušnje, 2-me' sečno poizkusno delo
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili p0*' Ijite v 15 dneh na naslov Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj.
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, TOZD Tovarna orodij, Ljubljana.
0.	sub.o., Ljubljana, Stegne 15
Delavski svet razpisuje dela in naloge
vodje finančno-računovodskega sektorja
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj
Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri upoštevali tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih kvalitet in sposobnosti po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
Dela in naloge razpisujemo za 4-letni mandat.
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo na gornji naslov z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na delavskem svetu TOZD.
Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge:
1.	vodje konstrukcije
Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni
2.	TEHNOLOGA KONTROLE
Pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni
3.	orodjarja z znanjem koordinatnega vrtanja
Pogoji: poklicnst kovinarska šola, 2 let delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
4.	Rezkalca
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
5.	brusilca za ploskovno brušenje (dva delavca)
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
6.	strugarja (dva delavca)
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju p0' nudb.
ISKRA — SOZD Elektrokovinske industrije
Svet za nagrajevanje uspešnih diplomskih nalog
objavlja razpis
NAGRAD ZA USPEŠNE DIPLOMSKE NALOGE po dokončanem višješolskem, visokošolskem in podiplomskem študiju.
NAMEN NAGRAJEVANJA diplomskih nalog je spodbuditi diplomante, da biSL' seznanili s svojim bodočim delom, da bi spoznali problematiko dela in poslovanja v organizaciji združenega dela Iskra in da bi preiskusili strokovno raziskovalni načm dela na praktičnem problemu ter pri tem prispevali k razvojnemu delu v Iskri.
POGOJI:
Kandidati lahko na razpis prijavijo diplomsko nalogo, ki obravnava problematiko^ okvira dejavnosti Iskre in so jo opravili v letu 1982 in 1983 do zaključka razpisa. v poštev za nagrado pridejo naloge, ki so ocenjene z oceno prav dobro in odlično.
Naloge se ocenjujejo z vidika:
— koristnosti nalog za Iskro
—	možnosti praktične uporabe
—	naslonitve na domače vire
Skupaj s prijavo dostavijo kandidati izvod naloge z oceno in obrazložitvijo, najkasneje do 15. julija 1983 na naslov: Skupne službe sozd Iskra, Trg revolucije 3, Ljubljana (nagrade za uspešne diplomske naloge).
Nalog, ki so bite že nagrajene v drugih razpisih ali so bile objavljene ne bomo upoštevali.
NAGRADE IN PRIZNANJA:
—	10 denarnih nagrad v višini po 12.000 din
—	5 pismeniji priznanj
—	priznanja mentorjem nagrajenih nalog Podelitev nagrad in priznanj bo novembra 1983.
—	ISKRA AVTOELEKTRIKA, TOZD Tovarna žarnic, Ljubljana. Stegne 15 c
vabi k sodelovanju mlade strokovnjake za razvoj novih programov
1.	dipl. ing. fizike
VS tehnična fizika in 2 — 3 leta delovnih izkušenj
2.	dipl. ing. kemije
VS kemijska tehnologija — fizikalna kemija in 2 — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim d e Ion1: Pismene prijave pošljite na naslov: ISKRA Avtoelektrika TOZD Tovarna žarni1-Ljubljana, Stegne 15 c, v 10. dneh od dneva objave.
r
>5
S
ni
0
%
i
k
)
i
i
)
>
i
k
i
v
n
v
/
ic

O realizaciji družbeno — gospodarskega razvoja SOZD Iskra v prvem četrtletju
^	(Nadaljevanje s 1. strani)
rejšo rast kot celoten izvoz, zaostajal teč^ *ZVoz na klirinško področje. Zato SpJ° v Iskri intenzivne akcije za po-, sevanje izvozne dejavnosti, ki bo v '11983 terjala izjemno angažiranost p*1 zaposlenih.
prv° P°sameznih dejavnostih so bili v n. .ern kvartalu letošnjega leta doseženi 'ednji rezultati:
istf. e °tni prihodek se je od lanskega /‘ga obdobja povečal za 47,5% in je tUrSegel vrednost 16,2 mrd din. Struk-Drih Prihodkov se je spremenila v korist ,uinodk°v doseženih s prodajo na Dria11 ir8u> ki v letošnjih treh mesecih hnautav*jaj° 24,2% celotnega pri-mg ka (lani 18,6%), kar je v precejšnji Pvm P°sledica gibanja tečaja dinarja.
ta.?0vn° je izkazan nekoliko višji p>o-sli	'naterialnih stroških, ki so pora-
oj...3 48,6%, iz česar izhaja nekoliko 42 7c7°-rast dohodka. Ta je porasel za 1. 10 in je dosegel vrednost 15,2 mrd.
11 jc vjubvgci vrcuuubi niru. Shr Ue*'tvi dohodka so se razmerja za Ticen’*a glede na to, da del dohodka e ni rastel več s tolikšno intenziv-te It1 kot v preteklih obdobjih, med-kal • rast sPl°šne porabe ne kaže ni-y0 rsnega zmanjšanja. Osnovni ra-Ptet - V $em’ ie rast sredstev za SIS brut n° vezana na rast sredstev za 0snto osebne dohodke, mSdtem ko je r,i 0va za izračun sredstev splošne po-tasf c*°hodek. Tako je zaradi manjše ' osebnih dohodkov tudi skupna vit.a6a potisnjena v racionalnejše ok-(■0 . In je za 29,4% porastla, medtem je Splošna zabeležila nnrast v višini
5l ^Plošna zabeležila porast v višini
j ' .............____________________,,y
1 splošna in skupna poraba porastle
delitvi dohodka pa so še močneje
otSpi-- .	.	-	.	i
rizne
Pogodbene obveznosti — : za8%, de! dohodka zadruga plačila -?4	^ 'n obresti za kredite v višini
tal’4 - ^ 80 znašale ob zaključku kvar-oh Ze ri91,6 mio din. Skupno so vse drznosti iz dohodka dosegle 2,0 mrd ka ’ 0zj.roma ^8 % ustvarjenega dohod-:Za čisti dohodek pa je ostalo 3,2 mrd dev0ma b2% dohodka,«ža čisti doho-boh 'ie ostal° 3,2 mrd oziroma 62% ^ /dka. Doseženo razmerje pomeni kv„ kosanje glede na delitev v prvem ^ rialu lani, ko je za čisti dohodek o, .° 68% ustvarjenega dohodka.
ei,e na lanski kvartal je čisti dohodek ^tel za 30,4%.
in n° povečala sredstva poslovnega Rezervnega sklada, ki skupno z amor-ljatCl'? nac^ preclpisano stopnjo sestav-
—vv* za
.go^itv1 čistega dohodka so se dokaj
rirez.
j«-.	-	—v-vsv/iotnivz	avotav-
3 akumulacijo. Ta je dosegla 919,4 $kr° 'n ic za 32,0% višja kot ob lan-četrtletnem obračunu, kar po-r^81 "goden dosežek, saj je njen po-t presegel porast čistega dohodka, kurnulacija skupno z amortizacijo !? .Predpisani stopnji ali bruto akumu-^ laJ3a ie dosegla 1,5 mrd din in je 'tiediZa „(38,4%). Pomembna razlika rači eto8njlnl 'n lanskim kvartalnim ob-S07-r?m 7e v tem' da so letošnje izgube v Iskra znašale le 12% lanskih.
Celotna letošnja izguba je dosegla 16.927.000 din in izhaja v celoti iz poslovanja treh TOZD v okviru DO Elek-trozveze (TOZD Usmerjene zveze, TOZD Antene in navigacije ter TOZD Servis poslovnih stavb). Zaskrbljujoče pa je to, da se izgube v tej delovni organizaciji pojavljajo že več obračunskih obdobij zapored in da letošnja izguba pomeni za delovno organizacijo 18% povečanje glede na lansko prvo trimesečje.
Za bruto osebne dohodke je bilo v tem obdobju razporejeno 2,1 mrd din, kar presega lanski prvi kvartal za 30,2%. Glede na ugoden porast dohodka kot tudi produktivnosti in pri izvoznih dosežkih ter zlasti glede na porast življenjskih stroškov v tem obdobju pomeni to zmerno delitev in kaže na prizadevanja organizacij za usmerjanje rasti osebnih dohodkov skladno z določili letnega dogovora o uresničevanju usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983.
Proizvodnja je po stalnih cenah iz leta 1980 dosegla 6,6 mrd din. Porast na lansko prvo trimesečje je znašal 26,4 %. Oskrbovanje proizvodnje z ustreznimi repromateriali je bilo mnogo slabše kot v lanskem enakem obdobju, tako iz uvoza, kot S strani domače nabave. Restriktivni ukrepi na uvoznem področju so privedli že do kritičnega pomanjkanja nekaterih repromateria-lov, ki jih lahko nabavimo le na zunanjem trgu, po drugi strani pa se je domača nabava odvijala v izjemno neugodnih pogojih, tako zaradi nejasnosti, ki vlada glede deviznih participacij, kot zaradi trganja reprodukcijskih verig.
Poprečno število zaposlenih je poraslo za 1,7%. Dinamika zaposlovanja je bila skozi leto 1982 v upadanju, padajoči trend pa je izkazan tudi v prvem trimesečju tega leta. Poprečno je bilo zaposlenih 31.260 delavcev. Produktivnost, merjena z vrednostjo proizvodnje po stalnih cenah na delavca pa je porastla v primerjavi z lanskim prvim kvartalom kar za 24,3 %. Poprečni neto OD na delavca se je povečal za 26,4% in je znašal 16.678 din.
Prodaja na domačem trgu je bila uspešna. Predvsem vlada še vedno velika konjunktura široko potrošnega blaga in bi trimesečna realizacija lahko bila tudi večja, če bi ga lahko zagotovili v zadostnih količinah.
Izvoz je potekal v mnogo težjih pogojih kot prodaja doma. V razvitih deželah, ki predstavljajo naše pomembnejše zunanjetrgovinske partnerje, še vedno traja recesija, tako da je bilo stanje glede naročil s strani zunanjih kupcev v prvem trimesečju letošnjega leta še slabše kot v letu 1982. Skupno smo izvozili za 41,96 mio dolarjev, oziroma za 5,1 % več kot v lanskem obdobju. Od tega za 30,94 mio dolarjev na konvertibilno področje, kar sicer pomeni 26,4% povečanje glede na lanski prvi kvartal, glede na plansko zadolžitev za letošnje leto pa pomeni zaostajanje v
Generalni sekretar KP Kitajske Hu Jaobang v Iskri Telematiki
(Nadaljevanje s 1. strani)
HasfSn°vn* element Iskrine strategije »r v?Pa na Kitajskem je bil vsa leta v slov*!)"' tehnoloških, razvojnih in po-Prai- P°vezav> 50 odražale enako-str.V8° vlogo kitajske in jugoslovanske niis111' podpisane pogodbe o doseda-Projektih temeljijo na medsebojni
izmenjavi elementov, polproizvodov in znanja.
Vsekakor je Iskra za nadaljnje poglabljanje gospodarskih odnosov s Kitajsko, še zlasti, ker ti gotovo prispevajo tudi k utrjevanju prijateljskih vezi med obema državama, med Kitajsko in Jugoslavijo.
Kazimir Mohar
t ■‘aobang je v spominsko knjigo Telematike zapisal, da pozdravlja nadaljnji m v°/ gospodarskih odnosov med Iskro in kitajskimi delovnimi organizacijami. y Sov obisk vsekakor pomeni pobudo in obet za krepitev omenjenih odnosov.
dinamiki. Do večjega izpada tako v primerjavi z letom poprej kot s planirano dinamiko je prišlo pri izvozu na klirinško področje in sicer kot posledica pomanjkanja naših izvoznih izdelkov zaradi težav v proizvodnji.
Uvozili smo za 22,43 mio dolarjev repromateriala, od tega za 19,82 mio dolarjev s konvertibilnega področja. Celotni uvoz je tako porastel za 28,8 %, uvoz s konvertibilnega področja pa za 30,8%, vendar plana uvoza, ki je bil naravnan na plan proizvodnje za to leto, s to dinamiko ne izpolnjujemo.
Skupne zaloge so v enoletnem razdobju porastle za 36,9%. Močnejši porast je izkazan pri zalogah repromateriala in sicer v višini 48,4%, vendar glede na podražitev materialov izkazani porast ne pomeni njihovega fizičnega povečanja. Zaloge nedovršene proizvodnje so se povečale le za 6,8%, zaloge gotovih izdelkov pa za 35,8%.
Obračun za prvo trimesečje v letu ne more biti povsem merodajen za oceno nadaljnjih gibanj v teku leta. V letošnjih prvih treh mesecih je bilo tudi precej nejasnosti glede osnovnih usmeritev in ukrepov jugoslovanske ekonomske politike, kar je vnašalo v poslovanje precejšnjo negotovost. Kljub temu pa trimesečni podatki v primerjavi z enakim obdobjem lani kažejo dokaj ugodna gibanja. Zato lahko trimesečne rezultate štejemo za zadovoljive in za perspektiven začetek leta 1983, stemda bo v teku leta potrebno angažirano izpolnjevanje nalog, ki so bile sprejete z letnim programom SOZD Iskra za leto 1983 za realizacijo začrtanega razvoja.
P. E.
NOVI SAD
13. — 22. maja 1983
Kmetijski sejem
Iskra se predstavlja na dveh stojnicah: na zunanjem prostoru prikazujemo delovanje ERO in razstavljamo telefonske centrale v kontejnerju, v notranjem pa program Avtomatike.
Projektant: Polona Pogačar Organizator: Iskra Marketing
KANTON
17.—21. maja 1983
Mednarodna razstava prometa — TSC CHINA ‘83
Iskra Avtomatika predstavlja naprave za 'avtomatizacijo cestnega prometa. Projektant: Drago Novak Organizacija: Iskra Marketing
MILANO
21. — 26. maja 1983
Mednarodni sejem »INTEL«
Delovni organizaciji ISEZ in Kibernetika, bosta predstavili del svojega proizvodnega programa.
Direktor stojnice: Dino Vlačič Projektant: Zvone Zupanek Organizacija: Iskra Marketing
9..
BUENOS AIRES
20. maja — 5. junija 1983
Panameriška razstava transporta in industrije ter panameriški kongres transporta.
Iskra se bo predstavila kot nosilec jugoslovanske ponudbe za avtomatizacijo železnic in telekomunikacijo.
Vodja stojnice: Danijel Paskvalič Organizacija: Iskra Marketing
Zbral: LD
r~—-	— —  ^
Dopisu|te
v
glasilo
v ____________/
Med svojo dolgo potjo se je štafeta mladosti za trenutek ustavila tudi v Novi Gorici in v Šempetru, kjer ima delovne prostore Iskra Avtoelektrika. Tu jo je pričakalo veliko ljudi, med njimi mnogi Iskraši, saj je prišla štafeta v Šempeter tik po zaključku delovnega časa. Prav v bližini Iskre so jo sprejeli mladi iz te DO in jo ponosno ponesli tik do prireditvenega prostora na trgu Ivana Roba, kjer je bila osrednja prireditev s kulturnim programom. Štafetno palico, simbol bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter pripadnosti Titovemu delu je sprejel Dajo Mavec iz tovarne malih zaganjalnikov ter jo v spremstvu mladih iz vseh TOZD in DSSS s sedežem v Šempetru predal vrstnikom iz Vozil Gorica.
ISKRA — AVTOMATIKA
Letošnja dobitnika srebrnega znaka sindikata
Med letošnjimi dobitniki srebrnega znaka sintSkata, ki jih na predlog osnovnih organizacij v organizacijah združenega dela podeljujejo občinski sindikalni sveti, sta tudi Marta Freyer iz TOZD Sistemi in Jože Radoševič iz TOZD Sestavni deli, delovne organizacije Avtomatika.
Marta Freyer: V TOZD Sistemi, področje za projektiranje — sektor želez- -niče opravlja dela in naloge projektanta. V Iskri je že od 1969. leta, kjer je bila najprej v Prodajno servisni organizaciji, nato v TOZD Inženiringi, sedaj pa je v eni od TOZD skupnega pomena, v TOZD Sistemih. Njeno delo je bilo vrsto let povezano z osnovno organizacijo sindikata, saj je bila njen predsednik oziroma član izvršnega odbora v omenjenih TOZD. Njena prirojena sposobnost, da nevsiljivo prenese na širši krog sodelavcev voljo- do družbenopolitičnega udejstvovanja, ki je bilo vezano tudi na naloge sindikata je bila njena vsakodnevna spremljevalka delovnega dne. Z nesebičnostjo in širino razumevanja sodelavcev si je priznanje vsekakor zaslužila.
Srebrni znak, ki ga je pre jela v sredo, 11. t.m. v prostorih Kluba delegatov v Ljubljani, ji pomeni priznanje in vzpodbudo za vnaprej.
Jože Radoševič: 25. aprila je v prostorih Skupščine občine Bežigrad za dolgoletno družbenopolitično delovanje, v katero je v veliki meri vključen tudi sindikat, prejel srebrni Znak tudi Jože Radoševič, referent za kooperacijo v TOZD Sestavni deli. Dolgoletno delo v Iskri, prišel je že 1955. leta, v Avtomatiko pa 1974. leta, ga je vodilo skozi pestro družbenopolitično delovanje. Naj omenimo samo nekaj nalog, ki jih je poleg rednih delovnih obvez opravljal tako v okviru matične delovne oz. TOZD kot izven nje: bil je predsednik društva orodjarjev, predsednik delavskih svetov TOZD TELA in TOZD Sestavni deli, predsednik delavskega sveta delovne organizacije Avtomatika, aktivno pa se je udejstvoval in se še tudi v svoji krajevni skupnosti Brdo. Za svoje delo je med drugim prejel že priznanje red dela s srebrnim vencem.
Srebrni znak sindikata mu pomeni mnogo, saj je to priznanje, kot je sam poudaril, priznanje organizacije, ki dela in izhaja iz delavcev.
Š.D
POSLOVILI SMO SE OD FRANCA KOTARJA
»Bil si tovariški, zavzet in delaven. Radi smo te imeli in pogrešali te bomo!«, s temi besedami smo se poslovili v četrtek, 12. maja v Škofji Loki od novinarja Franca Kotarja. Ob odprtem grobu nas je vse prevevala ista misel: Ostal boš med nami, v naših mislih in v našem delu.
Nova digitalna naročniška centrala iz razvojnih laboratorijev DO Telematika
Na poti od Ljubljane proti Kranju je na levi strani, na robu mesta Kranja, industrijski kompleks, v katerem je tudi del SOZD Iskra, delovna organizacija Telematika. V tej tovarni, ki izdeluje telekomunikacijske naprave od telefonskih aparatov do telefonskih central, že nekaj časa poskusno obratuje prva, povsem doma izdelana digitalna elektronska telefonska centrala.
V skladu z rastjo Iskre na Laborah, kakor se ta kraj imenuje, se je na tej lokaciji planirala nova naročniška telefonska centrala. Naročniška telefonska centrala je centrala, ki povezuje naročnike, v tovarnah, podjetjih, uradih med seboj in, ki je hkrati priključena tudi na javno telefonsko omrežje.
Doslej smo v kranjski Iskri imeli tako centralo v Savski Loki, to je v tovarniških prostorih ob Savi. Na njo so bili priključeni tudi naročniki na Laborah. S selitvijo TOZD Telematike na Lahore pa je prišlo do odločitve, da se v DO Telematika montira nova telefonska centrala. Ta bo s staro centralo še vedno povezana, poleg tega pa bo imela lastno povezavo na javno telefonsko omrežje.
Ker je DO Telematika proizvajalec naročniških telefonskih central, ni bilo treba iti daleč po centralo. Seveda pa smo se pri tem odločili za najnovejšo tehniko, Id prav zdaj prihaja iz razvojnih laboratorijev te tovarne.
Centrala SI 2000/020.
Centrala je vrste SI 200Q/020. Kaj pomenijo te številke? Oznaka SI 2000 pomeni, da je to centrala iz družine central pod skupnim imenom SISTEM Iskra 2000. To je nova generacija central, ki so vse rezultat domačega znanja. Številka 020 pa pomeni verzijo. Konkretno je to naročniška centrala kapacitet od nekaj sto do tri tisoč naročnikpv. Družina central SISTEMA Iskra 2000 obsega več central, ki se med seboj razlikujejo tako po velikosti, kot po funkcijah.
Kakšne centrale so to? Ugotovimo lahko, da se kar precej razlikujejo od zadnje generacije elektronskih telefonskih central. Počasi iz teh central izginjajo releji, ki so bili osnovni gradbeni element »elektromehanskih central«. Releje nadomeščajo mnogo manjša in zanesljivejša elektronska vezja.
Centrala SI 200(y020 ima releje samo še za povezavo z zunanjim svetom, ki pa je ostal več ali manj klasičen. Del komutacijskega multipleksa, ki je bil v prejšnji generaciji sestavljen iz relejev s hermetičnimi kontaktniki, je tu zamenjalo elektronsko thyristorsko spojišče. Vendar pa to ni tisto, vsled česar uvrščamo SI 2000020 med centrale zadnje generacije	to je digitalne
generacije
Da bo ta pojem bolj jasen, poskušajmo razložiti, kaj je digitalna centrala. Po predlogu, ki se pripravlja v mednarodni organizaciji za telekomunikacije UIT, oziroma v komiteju CCITT, je to centrala, ki ima del ali pa celoten komutacijski multipleks izdelan v digitalni tehniki. No, stvar ni sedaj nič bolj jasna, zato poglejmo kaj pomeni, da je komutacijski multipleks izveden v digitalni tehniki.
rakoli dva naročnika. Z dodatnimi vezji seveda omogoča tudi povezavo z naročniki, ki so v drugi, oddaljeni centrali. V elektromehanskih centralah je bilo to polje narejeno iz relejev, ki so dve žici telefonskega aparata enega naročnika povezali z drugima dvema žicama drugega telefonskega aparata. V elektronskih telefonskih centralah so releje zamenjali elektronski elementi, tranzistorji, thyristorji itd.
Pri digitalnih centralah pa nimamo več direktne povezave dveh telefonskih aparatov preko para žic, ampak uporabljamo popolnoma drug princip. Govor, ki je v principu izmenična napetost ali tok različnih frekvenc in amplitud, ne prenašamo več v celoti — kar imenujemo analogna komutacija — ampak samo po delih.
~uT
N ARO C 1
-3 E—3 £—3 (—3 E—X—J £—3 E-
NAROČ
Z
3f—
RAROt-
n
j-—
4t—3 f—3(—i i—3f—3 E—3E-
stikalo
Slika: Komutacijski multipleks,
Najprej poglejmo kaj je komutacijski multipleks. To je polje stikal, s pomočjo katerih povežemo dva naročnika in s tem vzpostavimo telefonsko zvezo. Na ta komutacijski multipleks so seveda vezani vsi naročniki centrale, multipleks pa omogoča, da povežemo kate-
Vendar ni samo govor tisti, ki podpira digitalizacijo. Z digitalnimi centralami se nam odpirajo še druga vrata. To je prenos podatkov, ki pa je že po svoji naravi digitalen. Pričakuje se, da bo v bodočih telekomunikacijskih omrežjih prenos podatkov po količini celo presegel prenos govora. V naši centrali se torej govor v analogni obliki prenaša v centralo, kjer se pretvori v digitalno obliko, komutira in ponovno pretvori nazaj v analogno obliko in pošlje naročniku preko dveh žic, prek katerih je priključen na centralo.
Toda to je šele začetek, kajti kakor hitro bo ekonomika dovoljevala, se bo ves ta digitalni proces začel v telefonskem aparatu enega in končal v telefonskem aparatu drugega naročnika. To pomeni, da bodo naročniki digitalno povezani od svojega telefona, oz. terminala naprej.
Pregledali smo, zakaj imenujemo to centralo digitala. Morda je tu napravljena krivica centralam prejšnje generacije, ki sicer niso imele digitalnega komutacijskega	multipleksa,
vendar pa jih je krmilil digitalni računalnik — procesor. Da centralo krmili procesor, nam je namreč postalo že več ali manj jasno. Tudi centralo SI 2000/020 krmili procesor. Vendar spet drugače, kot pa je procesor krmilil prejšnjo generacijo central. Pri SI 2000 sistemu smo ubrali popolnoma novo pot, ki je novost tudi v svetu.
Prejšnjo generacijo central je krmilil en procesor. Ta jeskrbel za vse naročnike, vsi podatki, vsa odgovornost je ležala na njemu. Če se je izkazalo, da sam ni dovolj zanesljiv, so mu dodali še enega, ki mu je pomagal ali je vskočil, ko se je prvi pokvaril.
Tak centralizirani sistem je imel vso pamet koncentrirano na enem mestu. To je bilo po eni strani zelo dobro, po drugi pa slabo, ker, kadar sta oba odpovedala, ni mogel telefonirati noben naročnik. Procesorji, ki so jih uporabljali, so bili relativno veliki in dragi. Tam, kjer je bilo malo naročnikov, je seveda njihov del kar precej doprinesel k ceni centrale in tako sistemi s centralnim procesorjem niso bili ekonomični na spodnjem koncu zmogljivosti.
V posameznih trenutkih (ti,tj,ta,...) odčitamo amplitudo signala, jo prevedemo v številčni (digitalni) podatek, pošljemo ta podatek drugemu naročniku, kjer številčni podatek pretvorimo nazaj v napetost ali tok amplitude, kot veli številčni podatek. ,V naslednjem trenutku tj postopek ponovimo in tako naprej za ta itd. Številčni, oz. digitalni podatek pošljemo zapisan v digitalnem zapisu (to je številčni sistem, ki pozna samo številki 0 in 1), to je v jeziku računalnikov. Kaj pa smo s tem pridobili, da smo govor tako razrezali in ga pošiljamo po koščkih? Saj je to mnogo bolj komplicirano, kot pa enostavna pre-spojitev dveh žic.
Zares je to mnogo bolj komplicirano in zahteva zelo komplicirana vezja. Ko se je ideja rodila, je ni bilo mogoče ekonomsko uporabljati. Z razvojem integriranih vezij, posebno pa z razvojem mikroelektronike, začne postajati ideja tudi ekonomsko zanimiva.
Poglejmo, kaj smo s pretvorbo govora v digitalno obliko pridobili. Ker prenašamo sedaj amplitudo govora kot digitalni podatek, nam motnje, ki jih je povsod dovolj, mnogo manj nagajajo kot preje in tako dobimo mnogo bolj kvaliteten govor. Ker ne prenašamo • govor nepretrgoma, ampak samo v določenih časovnih trenutkih, lahko v času med prenosom ene amplitude (v času ti) in prenosom naslednje amplitude (v času tj) prenašamo po-isti poti ne samo enega, ampak celo več različnih pogovorov. S tem smo prenosno pot večkratno izkoristili. Prav te prednosti in pa možnost ta vezja realizirati v pol-prevodniški tehnologiji odpirajo pot tej vrsti prenosa govora.
Mikroprocesor.
Pri sistemu SI 2000 pa je bil kot krmilni element izbran mikroprocesor. Ta miniaturni procesor se povsod po svetu vse bolj uveljavlja, istočasno pa se mu povečujejo zmožnosti, tako, da danes že ogroža večje miniprocesorje. Vsled teh lastnosti in velikih perspektiv, istočasno pa nizke cene, je bil izbran ' za krmilni element v SI 2000.
Vendar sistema ne krmili samo en procesor, ampak jih je več. Za vsakih Sto naročnikov (bolj točno za vsakih 128 priključnih točk) je eden. Taka enota se imenuje modul, centralo pa sestavlja več takih modulov, tja do 32 v osnovni izvedbi centrale. Tako zasnovan sistem imenujemo sistem z distribuiranim krmiljenjem. Enf mikroprocesor torej krmili samo 100 naročnikov in če slučajno odpove, kar naj bi se pa redko dogajalo, občuti to samo teh 100 naročnikov, ostali pa lahko nemoteno telefonirajo naprej. Seveda pa ne morejo vzpostavljati zvez v izpadli modul.
Druga prednost take zasnove sistema pa je ekonomičnost. Vsakič, ko povečamo centralo za en modul, dodamo tudi »procesno moč«, to je mikroprocesor, ki ta modul krmili. Modularna zasnova sistema ima pa še druge prednosti, ki se pokažejo pri razširjanju sistema, preskušanju, uvajanju novih možnosti itd.
Module s po 100 naročniki povezuje med seboj digitalna komutacijska stopnja. V ta namen v vsakem modulu pretvorimo analogni govor v digitalno obliko, ga prenesemo preko te komu ta-. cijske stopnje in v drugem modulu pretvorimo nazaj v analogno obliko.
Opisali smo samo takoimenovano strojno opremo ali »hardvvare«. To je tisto, kar tudi vidimo. Ne smemo pa pri tem opisu pozabiti na programsko opremo ali »softvvare«, ki šele omogoča življenje centrali. Programska oprema je skupek instrukcij, ukazov, navodil, ki jih mikroprocesor izvaja in tako realizira. telefonske funkcije. Programska oprema je shranjena v pomnilniku mikroprocesorja skupaj z vsemi podatki o centrali in podatki o posamezni zvezi.
Ker imamo tako vse informacije dostopne, lahko z ustreznimi programi poskrbimo, da centrala izvaja različne funkcije, oziroma omogoča različne storitve. Karakteristično za naročniške
centrale je, da imajo izredno veliko raznih takih funkcij in storitev.
čajo centrale SI 2000 hitro
izbira”?;
skrajšano izbiranje. Če ni bilo m0'
Naročniška centrala ima posredovalna mesta, kjer telefonistke posredujejo zveze. Taka posredovalna mesta imajo narazličnejše možnosti, ki olajšajo delo telefonistkam. Tako omogo-
oskusU'
vzpostaviti zveze v prvem pus*“- .p potrebno ponovno izbiranje štev^£.
pozvanega naročnika, ampak to na
sto telefonistke opravi centrala, te*e?
nistka pa tak ukaz posreduje s P11 skom na ustrezno tipko.
miišiil
Posredovalno mesto.
V kolikor je naročnik zaseden, postavi zvezo na čakanje. Ko se naročnik sprosti, pa centrala avtomatično vzpostavi zvezo.
Tudi naročniki so deležni raznih novih možnosti. Pa poglejmo, kako bi lahko naročnik, ki bi ga opremili z vsemi novostmi, telefoniral. Imel bi seveda telefonski aparat s tastaturo s tonskim MFC izbiranjem."Za tiste, ki tega telefonskega aparata ne poznajo, povejmo, da proizvajamo dve vrsti telefonskih aparatov s tipkami. Čeprav sta na zunaj lahko oba popolnoma enaka, je razlika v notranjosti aparata.
Če želimo naročniku nuditi kar večje ugodnosti, mu seveda ne omejevali vzpostavljanja zvez
boi”1 Sil
V^IUV J W t CIJ i v	V IjCAllJCl L.V	■ J
omrežje, čeprav lahko za vsakega ^ t
, i<[>
sameznega naročnika dovolimo ah ^
povemo razne zveze. Tako lahko . p* ročnik vzpostavlja samo zveze v nar1
l C' L 1 /'zan	l« , r-t rri 11 i ni ir\ zs r~r i J C±r7 C* D V- V,
niški centrali in mu javne zveze p°s' poj ‘‘ duje telefonistka. V kolikor mu d°v.
UUJV lV1VIV R.V11R.U1 inv 7 rt
limo, da sam vzpostavlja zveze v ]a'■ ;|w omrežje, pa mu lahko prepovem0 tem vzpostavljanje mednarodnih zv.j, ali pa mednarodnih in medkraj6'1’ itd. Tudi je mogoče, da dovolimo a^ ^
matsko vzpostavljanje javnih zvez sa
Običajen telefonski aparat s tipkami je glede priključitve na telefonsko centralo popolnoma enak telefonskemu aparatu s številčnico. Ta aparat namreč sporoča številko pozvanega naročnika v centralo s številom impulzov, oziroma prekinitev naročniške zanke. Generi-ranje impulzov je pri tastaturnem telefonskem aparatu prevzela elektronika. Druga vrsta telefonskega aparata s tastaturo pa sporoča številke pozvanega naročnika s pomočjo kombinacij tonov. S pomočjo kombinacije tonov osmih različnih frekvenc (za vsako številko se pošljeta dva tona, izbrana vsak iz svoje skupine štirih frekvenc) lahko v centralo sporočimo vseh deset številk, paše šest kombinacij ostane prostih, od katerih dve že danes uporabljamo v razne posebne namene. Prednost telefonskega aparata s tonskim MFC izbiranjem je v tem, da čas izbiranja ni odvisen od številke, ki jo izberemo. Zadostuje samo kratek pritisk na tipko in preden moremo pritisniti naslednjo tipko, je prva že v ceptrali. Seveda pa mora biti telefonska centrala za take telefonske aparate posebej prirejena.
Si 200(V020 omogoča priključitev takih telefonskih aparatov. V kolikor je še javna telefonska centrala taka, da omogoča sprejem številk v obliki tonskih MFC impulzov, lahke zares zelo hitro vzpostavljamo telefonske zveze.
do določenih telefonskih številk v 'M
omrežju. Za vse pa, ki jim dovoj^-- 1 ) vzpostavljanje zvez v ja' jžje, lahko beležimo tarifne i|ni ze, oziroma ugotavljamo, kolika j611' |o^
nem
jemo
bil«
cena njihovih pogovorov.
V kolikor naš naročnik ne želi ^ ^ii moten, lahko to željo posreduje cen^ ^ ^
li, ki ga ne bo vznemirjala z zvonenj6' | •-Če bo dalj časa odsoten, to sporoči^
trali, ki bo njegove pozive preusmeri'^ 5^
n.pr. na posredovalno mesto, kjer ^ F pozivajoči naročnik dobil ustrezno i- h formacijo ali pa pustil sporočilo- ^ ^
ima naš naročnik možnost vzposta
vmesno zvezo ne bomo posebej P° ^ darjali, saj je to klasična funkcija. 1
javno zvezo lahko naročnik tudi pr6 ti,:.
V At.
Zanimiva pa je možnost vzpostav>r v nja konferenčne zveze.	0	oč'
Naročnik, ki sklicuje konferenco.?. y^Sl vrsti poziva udeležence, ki se medse- ^ a slišijo in lahko pogovarjajo. S
nismo izčrpali vseh možnosti, ki sc. ^ ' realizirane, oziroma se šele načrtuje?
Te se bodo glede na zahteve tržišča ^ ^ 1
atij,
%

datno vgrajevale v sistem. Omeni1? vi naj Se, da imajo centrale SI 2000/0ly -
razne drnce fnnkciie. ki ornOI20C“( l, '
razne druge funkcije, ki omogoe > l
: in vzdrževani6!^
central. S pomočjo teh funkcij T*
vzdrževalcu upravljanj.
spreminjamo podatke, oziroma odvzemamo klase, v slučaju okvai mesta napak itd.
^ hk« S
$deljuS 7(
|narocnik<7 ^
Mehanska konstrukcija centrale SI 2000.
Na koncu pa še poglejmo, kako taka centrala izgleda. To je vrsta približno 2 metra visokih omar, vsaka omara predstavlja modul za 100 naročnikov. Če odpremo vrata omare, vidimo v posa-rheznih podokvirih nanizane plošče z elektronskimi elementi. Omare so med seboj povezane s kabli. Zanimivo je tudi ožičenje posameznih podokvirov, kjer je klasično ožičenje z žicami zamenjala plošča s tiskanim vezjem.
S centralo, ki obratuje v Teleir-^ .■ na Laborah, so-naši razvijalci do
>živel1’
prve potrditve svojega dela v »zi prometu«.
To je nujno potrebno, kajti šc tak0
obsežni laboratorijski preskusi ne
ibi
Centralo razširjamo tako, da ji za vsakih nadaljnih 1Č0 naročnikov dodamo novo omaro, ki jo s kabli povežemo na obstoječo opremo.
rejo nadomestiti vsega »naključnega nepredvidljivega«, kakršen je telet0 ski promet. Uspešno premagane z? četne težave in zadovoljivo del°vaflL centrale ter preskušanje novih funk 1 najprej na lastni centrali, so garancij/ da bodo centrale, ki bodo prišle iz \ . varne, zadovoljile tako domače kot tu) v
kupce'	Mgr.MihaUi*


if T°ŽI)

jav»0
aPr
aroi-
ost6-
lovir
3
zyCi iVfli avF sai , f ■olj11'
^ PRŽAN
^nova bodočih ^ofesionalnih programov tiskana vezja
Program izdelkov, namenjenih za široko porabo, je v veliki meri odvisen br Hinih Sibanj. Konjunkturno obdobje omogoča precejšnje skoke in na-bedek, vendar v obdobju recesije prav to industrijo najprej oplazijo šibe ®njsega povpraševanja, skrčenih izvoznih možnosti in zelo omejenega ma-- ''^bega prostora pri oblikovanju prodajnih cen. To pa seveda razlike med j* dajnimi in cenami vgrajenih reprodukcijskih materialov neprijetno ha a.n^uie‘ Program izdelkov, namenjenih za profesionalno uporabo, teh ni-to	*a*t0 m°čno. To spoznanje ni novo, zato so se tudi v pržanski
vami TV sprejemnikov že pred leti odločili, da svoj program postopno bBiismerijo v profesionalno smer. Osnova takih naprav, ki bi se po na-. embnosti in področjih uporabe bistveno razlikovale od dosedanjih izdel-_ v iz pržanskega proizvodnega programa pa je kvalitetno, moderno tiskano ? vez)e.
Odločiti
ev, ki bo pržanskemu lleQvomno bistveno pripo-0^?nesU'vejše bodočnosti, ima tudi podporo celotne s^ra, celo več: zaradi svoje laM. naj bi na Pržanu proizvajali | Vaejše tiskana vezja za celotni . ua)' la naj poljanski bazen, proizvodnja v)«10 ,l zadoščala tudi za potrebe
"IllO, - 0 tOVQ^.-n .
ir$i(eii|0varn na Dolenjskem in Pri-
t=sni9vtak0 zasnovamo delitev dela st ' Pa bo seveda treba še marsi-'Prem,, 11; ^a začetek investirati v »»n n ’ Sai sedanje zmogljivosti na Pr-
teb |s^ogočajo pokrivanja vseh C UH PRŽANSKIH TISKA-
j§teKoAAvT?s™K,AN
• Iz SKUPNEGA INTE-vaMeV zahtevnejše PRO-
npu1-
bil«
avn<i 8°VOri med delovnimi organi-"t a,iave’ kl P°trebujejo sodobnejša ti-^lana •a’ n'soPotekali »na pamet«. ^ala^6 namree tržna analiza, ki je i bi® ^virj-’ da bi z investicijo, kakršno %n;aj° na Pržanu, lahko pokrili 'aljuh,48% vseh domačih potreb 'o^ )anskem, dolenjskem in pri-%ebe . Iskrinem področju). Za lastne S%prn.0Vame bi oddvojili približno abir| ‘Zvodnje, za neposredni izvoz enil! 30 % proizvodnje. Taka ^tesivVv v skladu z obstoječimi Pižv0f, "skn, saj nekaj zmogljivosti za J,]i D nJ° izven Pržana že deluje, dokončanju naložbe torej
ntta'
tjei«
ice«'
;rjal’
.r
o i"-
i. P1
tavi«
nov
fed8,
ivljr
o, P0 ,čb”J
tel«
;0že
ijf'
a d®’
iiiifld
Vsi
bi bj^*3* bil prikrajšan, prekrivanja
Pf^3, v proizvodnjo zahtevnih %, 'b 'tiskanih vezij pa mora ?n ddc,stiti ne le zahtevam in že-^ 0iraj Iskre, temveč mora biti etalt0rzP° usmerjena. Ta naložba to ^0 t,a je' tako izdelana tiskana vezja Vajena za prodajo na tuje in ifl •’ Nteva Jena v končne izdelke, kjer bo saio . ; Ja vredno tudi nadomeščanje ,anj6 t.rn',XClnek bo torej večkraten — di-V«?2’ .‘^'oz v končnih izdelkih in
jeni|)
ja
anje uvoza.
mo %aBA PODPRTA IN KO-A ŠIRŠI'DEL ISKRE
treba na P*žanu dokupi-lr,ih v- a naložba je po sedanjih izra-lvdin .na nekaj več kot 245 milijo-|lpeti^r'ev- Od tega zneska bo manj aDtac:° namenjenega za gradnjo, oz., lika. i0 ze obstoječih prostorov, Hh ^Clna sredstev (81 %) pa bo po-X3 nakup opreme in za obratna
feiek v v
ak: q 'ako zasnovane naložbe bo ar,ih.VH1^'0dDi° ,nanj zahtevnih ti-Sm"1 ^odo povečali za trikrat, ^ij pa l'Ja profesionalnih tiskanih ,reč večia kar za 15 krat. Zdaj 0, n,.,, e*aJ0 1000 m2 teh vezij JA i s nri Pa j*h bo možno izdelati ni ■> , 010 m2 veliko površino.
ončanju naložbe bodo lahko !r°v v«Ul, nekaj stotin kvadratnih ■tako13 -nih tiskanih vezij.
Pa SeULudl°čno povečani proizvod-Ueie^ J°i seveda bistveno povečal >a t ! ce,otnega prihodka, ustvar-
3% nr°u®i°teh vezii — 0(1 seda" Petij, al o' se delež povzpel na sko-taiet'/o naj bi se zgodilo predvi-»trio i , ki naj bi bilo tudi prvo V Pa hr,° i P° zaključku investicije, etiienr’,Skladno naraščal tudi delež S n,°i es'onalne proizvodnje v ce-tak Pobodku TOZD.
č ^ ‘ al °i poskočil delež profesio-
Xndanjih 8% (let0 1983) »a , Ja vrednih 33 % v letu 1985.
se t0,
'i da k 0 seveda možno pod pogo-k li0.0 IZvajanje naložbe potekalo fbibj]v ]e Predvideno. Pričetek del 'atošnjem tretjem trimesečju, ^sečj 93 ^ez kto dni, torej v tretjem ^-. Prihodnjega leta- Poskusna ^seči 38i ^ morala steči v zadnjem JU leta 1984, leto 1985 pa bi
atiki
□bil'
ven1
tak"
rflO'
-ai1’ fon-za-anje ikcJ cija, : to-tujč
bilo že v znamenju normalno tekoče proizvodnje.
To bi že tudi pomenilo, "da bodo morali na Pržanu pričeti razmišljati o novem imenu TOZD, saj bo padel delež proizvodnje TV aparatov na vsega 56 %.
Ime »Tovarna TV sprejemnikov« tako seveda ne bo več čisto samo po sebi razumljivo...
Predpostavke, ki so sicer del investicijskega elaborata pa temeljijo na finančni zgradbi, ki predvideva nekaj manj kot 40% lastnih sredstev, 15% udeležbo SOZD" Iskra iri bačne, oz. komercialne kredite.- Dokončana naložba ne bo terjala dodatnih zaposlitev, saj bodo v novo proizvodnjo prerazporedili obstoječe kadre.
Pomembno je, da imajo potrebne strokovnjake za to proizvodnjo zagotovljene pa tudi 59 ljudi, ki bodo potrebni za nemoten potek proizvodnje, ne bo težko izdvojiti iz obstoječe strukture.
Tudi glede reprodukcijskih materialov ne predvidevajo večjih težav, saj ga je pretežno mogoče nabaviti na domačem tržišču, delno ga bodo kupovali na vzhodu in le nekaj odstotkov na zahodu. .	",
NA PRIČETEK INVESTICIJE NA PRŽANU NE ČAKAJO KRIŽEM ROK: Z INOVACIJO SO PRIHRANILI KONVERTIBILNE DEVIZE
Začetki proizvodnje tiskanih vezij na Pržanu segajo dobri dve desetletji v preteklost. Takrat je bila to revolucionarna novost, ki je med drugim omogočila tudi pričetek proizvodnje prvega tranzistoriziranega črno belega TV sprejemnika v Jugoslaviji. Vsa potrebna tiskana vezja za ta aparat so namreč na Pržanu že od samega začetka izdelovali sartii.
»Razvoj se seveda ni ustavil. Zahteve po kakovost^ in sposobnostih tiskanih vezij so naraščale skladno z zahtevami razvoja TV aparatov. Zaradi usmerjenosti proiz' odnje v izrazito širokopo-trošni program televizorjev pa so tudi lastnosti tiskanih vezij ostajale na ravni zahtev šifokopotrošnih izdelkov.
Ne glede na potrebe Pržana pa se je razvoj tiskanih vezij nadaljeval — miniaturizacija, predvsem pa vse zahteve, ki jih prinaša profesionalizacija, so pr-žanske dosežke potisnile v zaostanek, ki ga ni lahko premostiti.
Razvoj v svetu se namreč nenehno nadaljuje, brez naložb pa mu na Pržanu ne bomo kos. Oprema, ki jo imajo danes, je brezupno zastarela in nobeno-krpanje ne more prikriti dejanskega stanja,« nam je v začetku razgovora povedal vodja projekta tehničnega tiska na Pržanu SLAVKO CANKAR.
»Že leta 1978 smo pripravili prvi investicijski elaborat, v katerem smo orisali želje po začetku proizvodnje tiskanih vezij z metaliziranimi izvrtinami.
Žal je bil projekt preširoko zastavljen, zato ni »šel skozi« različna naložbena sita.
Nato smo izdelali še dva elaborata, ki tudi nista dočakala luči sveta. Po tistem smo pričel) v tovarni razmišljati, da bi stvar vzeli v svoje roke in tisto, kar bi bilo mogoče, izdelali sami.
Že takrat smo namreč na osnovi pridobljenih izkušenj predpostavljali, da bodo prihajajoči časi še težji in, da ni pričakovati pomoči od zunaj.
Leta 1980 smo tako izdelali nekakšen »mini elaborat« za doma izdelano opremo ža proizvodnjo tiskanih vezij z metaliziranimi izvrtinami.
Takrat smo o tem že lahko razmišljali, saj smo imeli izpolnjen osnovni predpogoj — pravilno izvrtane luknjice. Na Pržanu smo takrat že imeli vrtalne stroje, ki so to omogočali, zato smo pričeli z delom. Najbrž ni potrebno pojasnjevati, da je bilo v kolektivu navdušenje za tak podvig, še posebno zato, ker je bilo predvidenih za realizacij j zelo malo potrebnih sredstev.
Izdelal sem idejni projekt, konstmk-
... ^
Slavko Cankar.
cijski oddelek je prevzel konstruiranje pa tudi ostale tovarniške službe so poprijele za delo; vzdrževanje, orodjarna itd. Sprva smo si vse skupaj predstavljali kot prototipno proizvodnjo, vendar so ustvarjene zmogljivosti omogočale celo manjši proizvodni obseg.
Pri izdelavi opreme je bilo vključenih veliko domačih idej. Opremo smo prilagodili obstoječi infrastrukturi Pržana, zato ni prišlo do neskladij med željami in možnostmi.
Ko je bila oprema izdelana, smo uporabili v celoti domače kemikalije, kar je prvi tak primer, kolikor mi je znano. Tudi to je bilo mogoče zaradi tega, ker smo sledili predzahtevam in opremo ustrezno prilagodili«.
Od ideje do realizacije je poteklo zelo malo časa, le 10 mesecev. To prikazuje tudi odnos kolektiva do kreativnega dela, ki v doseženem vidi inovacijo. Zakaj pa so metalizirane izvrtine sploh potrebne? Kako izgleda tehnološki postopek?
CANKAR:	»Zahtevnejši instru-
menti zahtevajo obojestranska tiskana vezja, saj le-ta omogočajo miniaturizacijo. Metalizirane izvrtine pa omogočajo previdnost na obe strani ploščice. Vsi kontakti morajo biti izredno kvalitetni, kajti vezje služi za električno povezavo in daje mehansko oporo elementom.
Dosedaj so linije za proizvodnjo takih vezij izdelovali domala izključno v tujini, saj ni specializiranega domačega proizvajalca. To pa se seveda pozna tudi v ceni. Danes namreč ocenjujemo, da bi bila enakovredna uvožena naprava vsaj desetkrat dražja od te, ki smo jo izdelali doma. Vse smo pač izdelali v tovarni, zato so bili tudi stroški minimalni.
Proces metaliziranja izvrtin poteka kontrolirano z ročno manipulacijo.
Urejena je signalizacija postopka, ki ^ sicer poteka ročno, vendar bi brez signalizacije ne bil izvedljiv.’ Gre namreč za dve liniji in na vsaki poteka 20 različnih operacij Preveč, da bi šlo upravljanje lahko »na pamet«. Z vključitvijo te naprave smo tudi lahko pričeli izkoriščati proste zmogljivosti računalniško krmiljenih vrtalnih strojev, ki bi sicer ne bili izkoriščeni!
■Proizvodnja že teče. Kakšna pa je kvaliteta izdelanih vezij?
CANKA R: »Proizvodnja že eno leto teče brez zastojev, zato dvomov o koristnosti ne more biti več. Tudi.kvaliteta izdelanih tiskanih vezij je povsem ustrezna tako, da vloženega del res ni škoda. Pomembna je tudi akumulativ-nost izdelkov — zaradi le malo več vloženega dela je clohodek nesorazmerno, večji. Ni pa.odveč tudi dejstvo, da gre za domačo opremo, kar pomeni, da vzdrževanje ni problematično. Zato tudi zastojev skoraj ne more biti.«
DOMAČA PRIZADEVANJA DOBRA PODLAGA ZA RAZVOJ
Prispevek ing. Slavka Cankarja je precej primogel k boljšim štartnim razmeram za vlaganja v razširitev in posodobitev proizvodnje najzahtevnejših tiskanih vezij. Kolektiv mu je za opravljeno delo, ki ga je razumel in opravil širše, kot so od njega pričakovali, priznal tudi denarno nagrado.
Tako je inovacija sestavni del proizvodnje, ki zajema mehansko obdelavo tiskanih vezij in galvanski del s sitotiskom, ali fotorezistom.
Žal so današnje zmogljivosti še preskromne,*saj bi jih lahko označili za laboratorijske.
VendaUpa bp prav ta oprema omogočila gladek in neboleč prehod v novo obdobje. Vez bodo namreč vzpostavili izšolani strokovnjaki, ki bodo z delom lahko pričeli na pravem kraju!
Stane Fleischman
S posvetovanja o CAD/CAM tehnologiji
V torek, 10. t.m. je bilo v poslovni stolpnici v Iskri posvetovanje o CAD/CAM tehnologiji, na katerega so bili vabljeni družbenopolitični, samoupravni in poslovodni delavci SOZD Iskra in člani nekaterih področnih kolegijev in odborov ter projektnih teamov, katerih področje dela je povezano z vsebino CAD/CAM tehnologije. Poleg navedenih so bili na posvet vabljeni tudi nekateri predstavniki izobraževalnih institucij — Fakultete za strojništvo, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za gradbeništvo, instituta Jožef Stefan, predstavniki Vojno tehničnega instituta, predstavniki slovenskih organizacij združenega dela, kjer delno že uporabljajo izsledke CAD/CAM tehnologije.
Namen posvetovanja je bil informativnega značaja: seznaniti je imel namen čim širši krog udeležencev z vsebino CAD tehnologije, povezavah računalniških rešitev z računalniškimi rešitvami na drugih področjih in izmenjava izkušenj med strokovnjaki. Vsekakor pa je posvet dal grob prerez stanja na področju CAD/CAM tehnologije v Sloveniji. Poleg tega naj bi vse tiste Iskrine organizacije, ki na tem področju že delajo, na posvetu nakazale svojo vizijo razvoja in sodelovanja z drugimi organizacijami v Iskri na tem področju.
Med perspektivnimi na tem področju je svojo vizijo prikazala tudi Iskra Delta, in sicer kot prikaz svoje vizije po eni strani in potrebo po iskanju usklajene rešitve in oblikovanju centra TKC (tehnično-komercialnega centra), ki bi nastopal kot vsklajevalec in hkrati lahko opravljal storitve za organizacije v Iskrinih organizacijah in v organizacijah izven Iskre, na drugi strani.
Glavna teža posvetovanja naj bi bila namenjena prvemu sklopu — to je CAD tehnologiji, ah konstruiranju in oblikovanju proizvodov s pomočjo računalnika.
S tega področja je nekaj referentov pokazalo rezultate predvsem na področju oblikovanja tiskanih vezij. Glavnina posvetovanja pa se je odvijala
okoli opredelitve vsebine CAD/CAM tehnologije, povezav znotraj sistema in povezav tudi s poslovno informacijskim sistemom.
Iskrine izkušnje so predstavile predvsem delovne organizacije Tele-matika, Avtoelektrika in Mikroelektronika. Iskra Delta je poleg svojih izkušenj prikazala tudi nekaj tujih izkušenj in rešitev s področja uporabe CAD/CAM tehnologije in s tem nakazala, kako hitro se to področje razvija in uporablja v svetu.
Na osnovi te predinformacije (posvetovanje je namreč tako izzvenelo), bo nadaljnje dogovarjanje in iskanje strokovnih rešitev za Iskro in Iskrine organizacije potekalo v okviru za to oblikovanih-organov, kot so nekateri področni kolegiji, projektni teami v okviru razvojno-raziskovalne dejavnosti in morebitno v na novo oblikovanih projektnih teamih, oz. delovnih skupinah, ki bodo pripravljale predloge za strokovne rešitve in predloge za usklajeno delo v okviru Iskre.
In kaj CAD/CAM tehnologija pomeni? CAD/CAM tehnologija je uporaba računalnika pri načrtovanju in oblikovanju proizvoda pri pripravi in krmiljenju proizvodnih procesov v tehničnem in operativnem smislu.
mak
ISKRA COMMERCE V PRVEM ČETRTLETJU
Kadri, osebni dohodki, zaloge, terjatve, investicije
V Iskri Commerce so bili v letošnjih prvih treh mesecih povprečno 2103 zaposleni, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 0,9 odstotka več. Največ se jih je zaposlilo v temeljnih organizacijah Prodaja, Zunanji trg in Servis, seveda pa gre za zanemarljivo povečanje in se je v obdobju januar — marec število zaposlenih celo nekoliko zmanjšalo.
Pri osebnih dohodkih je Iskra Commerce v celotni naši sestavljeni organizaciji nekje v drugi polovici: povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je znašal 19.588 dinarjev. Po posameznih temeljnih organizacijah pa je bi’ takle:
dinarjev
Prodaja
Servis
Zunanji trg Zastopstva Marketing -DS Skupne službe
"16.325
18.553
21.576
22.020
22.013
18.763
V Iskri Commerce so se skupne zaloge trgovskega blaga in materiala v letošnjih prvih treh mesecih znižala za približno 13 odstotkov in znašajo 945 milijonov dinarjbv. Najbolj so se zmanjšale zaloge v temeljni organizaciji Prodaja, in sicer karza 19 odstotkov — v Domači nabavi za 37 odstotkov, \ Regionalnih skladiščih za 22 odstotkov in v trgovinah za 9 odstotkov.
Povsem drugače pa je s terjatvami, ki so se januarja, februarja in marca
izredno povečale in so za tričefrl vi:' ie od načrtovanih in znašajo 490U mili ji -nov dinarjev. Najvišje terjatve do ku >-cev ima Iskra Commerce v tujini in znašajo 4.368 milijona dinarjev. Pr: tem je treba poudariti, da bi bile terjatve do kupcev še višje, če ne bi v zunanjetigo-vinski temeljni organizaciji sprožili posebnih akcij za pospešitev priliva.
Terjatvedo kupcev v Jugoslaviji sc se v skupni številki znižale za nek ako 7 od stoikov, povečale pa so se v Servisu, in sicer kar za 30 odstotkov glede na letošnji prvi januar.
Podobno kot drugod v,Iskri, zaradi same dejavnosti pa še mnogo bolj je investicijska dejavnost v Iskri Commerce v letošnjem prvem četrtletju izredno padla: za investicije je Iskra Commerce v tčmpbdobju porabila nekaj manj ko 33 milijonov dinarjev. Od te vsote ješči največji del za dograditev blagovne hiše \ Banja Luki, v kateri ima Iskra skupaj ? nekaterimi drugimi slovenskimi delovnimi organizacijami izredno lepe prostore.
L.D.
ISKRA AVTOELEKTRIKA
Iskra — ideja — inovacija
Letošnji ruj je komisija za inovacije v novogoriški Iskri Avtoelektriki že šestič zapove tjo proglasila za mesec inovacij. Iskra, ideja, inovacija, tako so dali naziv mesecu inovacij, taki so plakati razobešeni v vseh temeljnih organizacijah in DSSS, ki spodbujajo in kličejo zaposlenim, naj sodelujejo, pomagajo s predlogi.
Poleg plakatov je komisija izdala tildi lične letake iz katerih povzemamo zanimivo vsebjno:
Opazujmo, razmislimo, vprašajmo! Kar je že vedno tako bilo, ne mora vedno tudi tako ostati. Tudi dobre rešitve in postopki se lahko še vedno izboljšajo.
Zbirajmo predloge idej! Ideje o prihranku materiala, dela in energije so zelo pomembne. Toda tudi razmišljanja o izboljšanju delovnih pogojev in postopkov, o odpravljanju vzrokov izmeta in reklamacij, aii za zmanjšanje nevarnosti nesreč so dobrodošla za predloge idej.
Zabeležimo si ideje! Dobrih idej ne smemo pozabiti. Včasih so prav takšne
ideje, ki so najprej videti nemogoče, ali neizvedljive, še posebno uspešne. Zato si zabeležimo vse ideje!
.Preučimo izvedbo ideje. Preučimo možnost izvedbe ideje. -Pretehtajmo prednosti in slabosti različnih rešitev. Izberimo idejno rešitev "in razmislimo tudi, ali je to naša lastna delovna naloga. V dvomljivih primerih ideje izboljšave se posvetujmo z nadrejenim delavcem, ali z referentom za inovacije.
Predlog izboljšave obdelajmo. Kaj naj prinese nova rešitev? Ne smemo le kritizirati in opozarjati na napake, temveč podajmo zelo konkretne možne rešitve.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Četrtletno poslovanje TOZD Radijske zveze
V TOZD Radijske zveze so začeli letošnje leto zelo ugodno tako, da so prvo četrtletje zaključili uspešno, nekoliko slabše rezultate pa predvidevajo v prvem polletju, ker kasni dobava re-promateriala za sistemsko opremo. Več o poslovanju njihove temeljne organizacije nam govori IPO TOZD RZ, Vladimir Murko:
Repromaterial je zagotovljen še za tretje četrtletje, nato pa se nam že lahko pojavijo določene težave. Skušali jih bomo sicer preprečiti z dodatnim angažiranjem, predvsem v izvozu, v skrajnem primeru pa bomo morali pospešiti proizvodnjo na kupca, ki bo zagotovil devize in izkoristiti možnost predhodne dobe, ki je po pogodbah dovoljena. '
»V začetku leta smo bili precej bolj založeni z repromaterialom, kot lani v tem času, kar se nam je tudi poznalo v realizaciji proizvodnje in predvsem še prodaje. Finančni obseg proizvodnje je bil v prvem četrtletju za 20% višji, kot lani v tem času, pri čemer je pomembno še to, da smo imeli lani več nedokončane proizvodnje, ki nam je šla v zaloge. Posledica vsega navedenega pa je za
Naš dinamični letni plan je sestavljen tako, da bo večina realizacije padla v zadnje četrtletje, je pa za 3/4 večji od lanskega, ki smo ga lani presegli za 30%.
Nekoliko bolj vprašljivo je uresničevanje plana prodaje v 1, polletju, ker je le-ta še vedno odvisna od manjkajočih delov za kompletiranje proizvodnje, sicer pa drugih ovir ni.
V letošnjem letu ne bomo imeli več
V montaži TOZD Radijske zveze.
približno 70% večja realizacija, kot lani v prvem četrtletju.
Trenutno smo še vedno dobro založeni z repromaterialom tako, da so za določčne kupce primopredajniki že narejeni, manjka le še sistemka oprema, ki tvori celoto. Predvsem velja to za posredniške pulte ter enote selektivnega poziva in identifikacij.
Tudi prodajat je v celoti vzeto še vedno uspešna, vendar se kažejo določene razlike med prodajo namenskega-in civilnega programa, kar ima za po-.siedico, da so nam naročila za eno lokacijo 4x večja od obstoječih zmogljivosti, za drugo lokacijo pa polovico premajhna.
Glede na to, da sta obe lokaciji v isti TOZD, smo ta problem uspešno reševali, pri novi organiziranosti, bo pa prelivanje naročil repromateriala in kapacitet precej oteženo in bodo zato v bodoče tudi nujni posebni ukrepi.
V začetku leta smo sklenili 2 večji dolgoročni pogodbi, za nove primopredajne sisteme, ki zahtevajo veliko angažiranja vseh naših sil, če hočemo zaželeno proizvodnjo tudi uresničiti.
toliko izvoznih možnosti kot lani, ko smo naredili nekaj izjemnih izvoznih potez. Teh ne bomo mogli ponoviti, smo pa precej, naredili na zamenjavi uvoženih komponent z domačimi tako, da so naše tovrstne potrebe za 30% manjše.
Letos se je izkazal tudi naš razvoj, ki je dokončal nekaj pomembnih nalog. Predvsem naj omenim dupleksno ra-diorelejno postajo, ki bo tržno zelo zanimiva in za katero že imamo zagotovljeno večletno pogodbeno naročilo.
Nadalje smo dokončali razvoj prenosne postaje in napajalnikov ter uvedli v proizvodnjo eno od najštevilnejših primopredajnih postaj na civilnem področju. Ta že tudi povsem ustreza predpisom, ki bodo stopili v veljavo naslednje leto. Med drugim smo v njej zamenjali kremenčeve kristale s programiranimi frekvencami.
Ob pomoči drugih TOZD V Iskri smo uspeli postaviti zahtevno taxi mrežo v Sočiju in dveh drugih mestih v SZ. Ob tej priložnosti naj še posebej pohvalim požrtvovalnost naših delavcev, ki so se ob tem izredno izkazali ob
Iskra — ideja
(Nadaljevanje s 5. strani)
inovacija
o predlogu izboljšave se pogovorimo z referentom za inovacije, ali drugimi strokovnimi delavci ter predloge dopolnimo. Obrazce za prijavo predlogov dobimo pri predsedniku komisije za inovacije, ali referentu za splošne zadeve v TOZD, oz. DSSS.
iskra
ideja
I
Imejmo potrpljenje. Preučevanje predloga zahteva pogosto veliko časa. O stanju in fazi preučevanja lahko referent za inovacije posreduje na vašo željo informacijo, v kakšni fazi obdelave je vaš predlog.
inovacija
mesec inovacij maj 83
Izpolnimo obrazec predloga! Najprej prikažimo dejansko stanje in v danem primeru zapažene pomanjkljivosti, nato pa opišimo možne izboljšave in s tem povezane prednosti.
Podajmo kratek predlog izboljšave. Zadošča kratek opis, vendar samo rešitev je le potrebno podati kolikor mogoče natančno. Mala skica rešitve večkrat lahko nadomesti mnogo besed. Pri izdelkih, ali delih podajmo tudi kodne številke.
Posredujmo predlog izboljšave! Iz-' polnjen obrazec prijave posredujmo referentu za inovacije.V primeru dvomov
Povečajmo možnosti uspeha. Več predlogov povečuje možnosti uspeha. Ne popuščajmo zaradi nekaterih neuspešnih predlogov. Vsak predlog resnično ni izvedljiv, lahko pa je že naslednji zelo koristen.
Za predloge bomo nagrajeni! Avtorji predlogov, prijavljenih v maju 1983, bodo nagrajeni v zneskih 1000, 700 in 500 din. Uporabni predlogi bodo nadalje obravnavani v skladu s samoupravnimi splošnimi akti, po katerih priznavamo avtorjem posebna denarna nadomestila in dodatni dopust.
Poglejmo na kratko še v lanski mesec inovacij. Takrat je v Avtoelektriki prijavilo 58 delavcev točno sto dosežkov. Od tega je bilo uporabnih za nadaljnjo obravnavo 69 dosežkov, to pa pomeni, da je predlaganih na 100 zaposlenih nekaj več kot tri inovacije. Kako bo letos pa bomo poročali po zaključku meseca inovacij.
Marko Rakušček
sodelovanju drugih TOZD v Iskri.
Razvojno precej bolje kot prejšnja leta sodelujemo z Iretom iz Trsta, s katerim pripravljamo nekatere skupne programe, ki jih bo sprva proizvajal IRET, kasneje pa verjetno tudi mi. Naš interes je pri tem predvsem, da bi sodelovali kot kooperant pri njihovem izvozu, ki bi lahko bil v naslednjih letih zna-ten-	B.Č.
DO ISKRA—INDUSTRIJA KONDENZATORJEV—SEMlC
ll
Prvo četrtletje sorazmerni ugodno poslovanje frj
Kljub vsem gospodarskim težavam lahko že takoj v uvodu zap*-^ ^
DO AVTOMATIKA
kažejo poslovni rezultati za prvo četrtletje letošnjega leta (januar-j^ zvedli skupaj za 281.636.912 dinarjev blaga, kar pomeni 22% izp0*8^
Mesec
inovacij
tošnjega leta.
planom v prvih treh ta*
V Iskri-stavni deli
Avtomatiki, TOZD Seje delavski svet razpisal mesec marec za Mesec inovacij. Ob zaključku akcije lahko ugotovimo, da je bila akcija uspešna, čeprav vseh smotrov niso dosegli. Mesec inovacij je bil zamišljen kot mesec množične inventivne dejavnosti, v katero naj bi se vključilo čimveč delavcev iz neposredne proizvodnje pa se le ti niso odzvali v dovolj velikem številu.
Komisija za ustvarjalno delo v TOZD je ob pregledu predlogov ugotovila, da je bilo posredovanih 40 predlogov, od tega polovico koristnih in jih je komisija nagradila po pogojih razpi-
Analiza predlogov pa je pokazala, da je še mnogo neosvojenih in neracionalno predpisanih tehnoloških postopkov, mnoge spremljajoče službe proizvodnje so neučinkovite in premalo angažirane, da bi sprotno razreševale številne proizvodnje probleme.
Prav tu je tudi vzrok, da delavke in delavci v neposredni proizvodnji niso bili zainteresirani, da bi svoje, že v proizvodnjo vpeljane inovacije prijavili na .razpis.
Ob zaključku lahko ugotovimo, da je delavcem TOZD Sestavni deli dal mesec inovacij dva pomembna spoznanja, prvič: v razmišljanje in ustvarjalno delo se je vključilo večje število delavcev, drugič: spremljajoče službe proizvodnje se morajo bolj intenzivno vključevati v tok reprodukcije in ga vsesjcozi spremljati in dopolnjevati.
A.C.
Po posameznih TOZD pa so rezultati poslovanja v prvem trimesečju letošnjega leta naslednji: TOZD Elektronski kondenzatorji je s proizvodnjo v višini 120.286.553 dinarjev izpolnila letni plan s 23%, TOZD Energetski kondenzatorji je izpolnila plan proizvodnje 20% z 88.877.907 dinarji vrednosti proizvodnje, TOZD Mehanski deli in naprave je proizvedla za 8.182.451 dinarjev blaga za eksterno prodajo in izpolnila letni plan z 22%, medtem ko je TOZD EOM s proizvodnjo v višini 64.290.001 dinarjev izpolnila letni plan proizvodnje s 24%.
Podobni rezultati so bili doseženi tudi v izvozu. Celotna semiška delovna organizacija je v prvem četrtletju letos izvozila za 1.840.216 dolarjev blaga ali 22 % od letnega plana. Od te vsote so na konvertibilna območja izvorih za 1.063.385 dolarjev blaga, kar predstavlja 17% izpolnitve letnega plana konvertibilnega izvoza. Tako so glede na opravljeni plan’ konvertibilnega izvoza za I. četrtletje 1983 ureSničih 88% konvertibilnega izvoza.
Posamezne TOZD pa so v prvem četrtletju izvozile na konvertibilno območje in uresničile plan izvoza tako-le: TOZD Elektronski kondenzatoiji je izvozila za 486.395 dolarjev blaga ah 21% letnega plana. TOZD Energetski kondenzatorji je uresničila izvoz v višini 169.523 dolarjev, kar pomeni 9% izpolnitev plana, medteth ko je TOZD Mehanski deli in naprave izvozila z? 1.330 dolarjev blaga. TOZD EOM pa je izvozila za 406.137 dolarjev blaga in tako letni plan konvertibilnega izvoza izpolnila z 19%.
Zanimive pa so pri tem tudi primerjave letošnjega konvertibilnega izvoza

Iskrin šolski program že prihaja v promet
Pred dobrima dvema mese-
cema je Iskra iz Kostanjevice
razstavila na Gospodarskem razstavišču na razstavi nčii zanimiv
pripomoček za praktični pouk elektronike. Takrat so obljubili, da bo pripomoček mogoče kupiti že maja letos. Zato smo vprašali kako je s tem ing. Antona G risbe nška, ki se ukvarja s tem projektom v Industrijski elektroniki
v Kostanjevici.
»To učilo, ah bolje učni pripomoček za pouk elektronike v šolah usmerjenega izobraževanja, je sestavljen iz osnovne plastične plošče, na katero je možno sestaviti poljubno število integracij in pa iz elektronskih elementov, ki so za te integracije potrebne ter vzmeti, s katerimi se elementi zvežejo. Pri nas imamo že pripravljeno orodje za serijsko izdelavo osnovnih plošč in bomo na naših avtomatih v kratkem začeli s proizvodnjo.
Orodje je zelo zahtevno, zato je tudi priprava trajala kar precej dolgo. Zahtevno pa je zaradi oblike, nevarnosti skrčkov, zahtevnega materiala in drugega. Skratka, zdaj smo uspeli pri kooperantu orodje izdelati in je nared za rabo.«
Osnovna plošča je nosilec sestavljenega poljubnega vezja, od najenostavnejšega krogotoka pa vse do računalnikar, ki bi ga bilo možno sestaviti na površini več plošč, ki jih lahko poljubno integriramo. Skratka, gre za princip, kot pri lego kockah, kjer se sistem lahko sestavlja teoretično v neskončnost. Tako bo možno pripomoček uporabljati pri praktičnem pouku elektronike v šolah pa tudi v ljubiteljski dejavnosti. Tako bo možna uporaba pri interesnih dejavnostih v raznih krožkih, klubih mladih tehnikov in seveda doma za radioamaterje in druge, ki se ukvarjajo s konjičkom — elektroniko.
Pri projektiranju in izvedbi programa zlasti pazijo, da bo cena dostopna, saj je program namenjen predvsem mladim, ki gotovo lahko sežejo le po cenejših konjičkih. Podobno je tudi s šolami in starši, ki bodo ta pripomoček kupovali otrokom. Seveda pa so tako osnovna plošča kot tudi priloženi elementi prilagojeni učnim programom, oz. tistemu, kar šole potrebujejo.
Anton Grubenšek.
»Montaža« šolskega programa.
z lanskim v istem časovneio °j( ‘ript. Tako lahko ugotovimo, da ič,i; 'Hd( Elektronski kondenzatorji "j |)r0, konvertibilni izvoz za 137.j Mj t
(39%), v TOZD Energetski \ torji se je izvoz znižal za 192'" J io$(j
jev, TOZD EOM pa je koP< Pod, izvoz povečal za 170.553 dolau ja, 72%	yj \
Na klirinško območje pa SIV: "t ^ obdobju v Semiču izvozili za , dolarjev, kar predstavlja 39 /6 Jjtp j tve letnega plana.	.f
V tem smislu so tudi ugodni finančni rezultati p0,^ )0 prvem letošnjem četrtletju- t s< ustvarili v DO celotni prihp u y a' šini 498.047.400 dinarjev, , 61 26,1% glede na letni plan 1 »i prihodka.
Materialni stroški so dosega
dinarjev «1^4^
268.923.612
nega plana. Od tega znašajo ntaterialni stroški brez a n-	■,
48.425.984 dinarjev. . J,,a’ Amortizacijski stroški so , šino 25.164.181 dinarjev V'
24,4% glede na letni plan. Tak
paj porabih sredstev 1I . ji bo 294.087.793, kar je 26,1% ^ cHa s letni plan in kaže na skladno na" 'ječ, celotnega prihodka in strošku j; ijnVs
V prvem četrtletju so ustvanj
dek v višini 203.959.607 din"’ lil, v je 26,1% letnega plana. Obv^. dohodka so znašale 80.086. / ,, J jev ali 25,4% letnega načrta- ^ ^ navedene rezultate je s°f ^ j1 ugodno tudi doseganje čiste^ji ^
ka, ki je dosegel višino 123.8 "j narjev ali 26,6% letnega piafl ^
dohodka. Del čistega dohodk ^ njen osebnim dohodkom, PaJ£j! *° četrtletju znašal 74.235.70' ali 21,8% letnega načrta. ^ Ob teh, navidez suhoparnin> j ugodnih številkah, lahko za k",
šega poročila zapišemo, da J nančni rezultat poslovanje/
."k
Iskri v prvem četrtletju letosnj J
sorazmerno ugoden, saj se

gospodarjenja za celotno uf ganizarijo gibljejo v plans^v,
Slabše je s proizvodnjo, pre<^L, izpolnjevanjem izvoznih •-
Prepričani pa smo, da bodo ^ njem obdobju v semiški delo* * * * v -zaciji posvetili temu vso p0/ zornost, in kolikor je bilo v letju zamujenega, nadomes0*! hodnjih mesecih.
Mladi iz
TOZD. Tržei o svojem delu
»Upamo, da bo maja meseca »hobi program« že na trgu, za šolsko leto 1983—1984 pa bo možno naše Iskrino učilo uporabljati že redno v šolah. Kot rečeno, ploščo bomo delali doma, tudi elemente bomo zbrali tu in tako ponudili na trg komplete teh učil v primerni embalaži. Pripravili bomo program za osnovne šole pa za srednje, vsaj za nekatere predmete, za vse pa najbrž ne bo možno do začetka šolskega leta«, pravi ing. Grubenšek.
Kompleti bodo pripravljeni tako, da bo najenostavnejši posebfej, bo pa ga možno nadaljevati z naslednjim in z dokupovan jem kompletirati tudi za izdelavo zahtevnejših elektronskih izdelkov. Število in zahtevnost kompletov pa bo sledila povpraševanju na trgu in seveda učnim programom. j^p
Naraščajoče število mla^'j h » TOZD nam kaže, da mladi, r#
a^111
rese. Tako smo se mladi ponoV!,t ^
jemo svojo organizacijo, - - » lahko izražali in uresničevati s k
kjC:
septembra lani in kritično razKj
svojem delu in aktivnostih v ^
organizaciji.
Na tem sestanku smo 'zV“0p|(',rne,
.voii« /»d;
. — ---------------------- 2 0( 1*161
vodstvo ter se dogovorili, da ^ čim krajšem času okrepiti akU, / in sameznih članov osnovne olB' V^V| da moramo še vedno veliko P ^
posvetiti vsebini dela osnovl ^ ^ ^ zarije in samoupravni Pr°^ sredine, v kateri delujemo t/. j %
diti več mladih, ki se ne
-delo samoupravnih organ0''-^,
da bi prav ti bili nosilci takih ^ 1^ra(
Mladinci smo si za opra^ft Sel jega dela izdelali »Poslovnik ^ . ra
Si
Mšn
,°rgE
organizacije ZSMS Iskra TpljS MATIKA, TOZD Trženje«) ; ^/
si člani osnovne organizacij ia ^
katerih število se je s 34% P°jj lvlttu na 73% vseh zaposlenih j %no TOZD, urejamo notranjo o(f> \ * org. način delovanja in delovnega /o|j
pf
ads
pravne socialistične družbe *" ^
Prav tako je namen tega pos'■ /p,, livno sodelovanje v gradi* i4N. l°r
(Nadaljevanje na T0,ui
•adi
1*Tozd
rŽenje o 3v9iem delu
•5
Ld . (Nadaljevanje s 6. strani) jtiljj^P^itične ter akcijske enotno-

i k
8eneracije.
j6J Nl1ciV'1Vmo s* tud' okviren pro-'Pro«. ‘ ^ temelji na širših družbe-,9% Minskih dokumentih ZSMS in iviflii	Programski aktivnosti.
0 J Ni h,, element naše bodoče ak-
0	vt Ntoo'1116d drugim tudi aktivnost ari 'ia, Vj(.t.u kulture, športa, izobraže-
vi . J^cvanja v druge samou-SV:r,č WC ine v TOZD (sindikat,
^ 5>zmi2’lkljUČevanje V ko°r"
^0 • ains^imi organizacijami v vm	ter scxielovanje z
;5,lhl]ana Tferenco ZSMS občine
. posedaj ‘S ^
lod1',:a) a(Cl Sm° mladinci že pripravili ,, 'de ^ J’s katerimi naj bi pritegnili 'cd1'%j ktivnejšemu sodelovanju v e Sni0 r8anizaciji. Ba področju kul-egli ]Tbet j^JtPravili proslavi za 29. no-’6,-’: ' ra?-, marec, organizirali pa sm<*
1	^ iz va\V° 'zdelkov predšolskih flo^li,u VO, Koseze. Večkrat smo
itja,. 1 zbiralno akcijo odpadnega dos5! i|'ovitrenutno pa poteka akcija za , $ it. v 'astne knjižnice TOZD Tr-
al-(’sl Had,- ,
Z|x siCa 0rganizacija TOZD Trže-'o 8 : Čila s naprej prizadevala, da ne bo 1,3,3 '^čtn*?0 P° številu njenih članov, k°'j )»vJlP° svojem akcijskem delo-a0 ^Prau- razvijanjasocialističnega "til Vred anda *n utrjevanja sociali-
74)|V°iovlo”0t
$ 3t°Vili I™0 m pomen si bomo mladi 6tam; s konkretnimi in realnimi
Of31' r°IBi a .----v. V.L1U1.U ,l,
-83 ^ e Ost, 06 a’ kar mora biti vodilo rkSj %si,°vne organizacije. Prispevek atl3 S lli0t(, °rganizacije mora biti tako 6rj|j ^ in naše sile bo p>otrebno J htdv Ve^' delovni disciplini in j:V anju obstoječih težav.
'lOIIA- .
% •• l^ra P°staia v vs£h Iskrinih tfah vedno bolj priljubljem.
ISKRA — AVTOMATIKA
Druge letne športne igre Avtomatike
V soboto, 14. t.m. so športna igrišča poreške Riviere sprejela nad šeststo delavcev delovne organizacije Avtomatike na drugih letnih športnih igrah. Že na predvečer tekmovanj so se športniki iz enajstih temeljnih organizacij in delovne skupnosti zbrali na skupni večerji, kjer so najprej prisrčno pozdravili 10 kolesarjev (Andrej Simon, Alojz Škof, Danilo Likar, Dušan Serko, Aleksander Gabrovšek, Alojz Dotinar, Franci Zupan, Brane Karič, Vladimir Dekleva in Jože Gergol), ki so se iz Ljubljane približno v šestih urah in pol pripeljali s kolesi. Večerji sta prisostvovala tudi Zlatko Cetina iz Rivieralurista in Zoran Albino Sinožič, šef propagande iz delovne organizacije Riviera, ki je prisotne seznanil z dejavnostjo te delovne organizacije in s turističnimi ponudbami, ki sodijo v njen okvir.
V soboto sp prvi pričeli s tekmovanji kegljači. Na odprtih igriščih pa so se v izredno lepem vremenu in visoki temperaturi potili zagnani nogometaši in tisti, ki jim je ljubša odbojka, oz. balinanje. Nekoliko več sreče so imeli strelci, saj jim je borov gozdiček hladil razgrete glave in bistril pogled.
Medtem ko so športniki merili svoje moči pa so predstavniki delovne organizacije Riviera organizirali okroglo mizo na temo aktivnega odmora, ki so se je udeležili predstavniki delovne organizacije Avtomatike in športni referenti iz temeljnih organizacij.
Ob tej priložnosti je bila naši delovni organizaciji podeljena tudi plaketa—priznanje za 15-letno sodelovanje z Riviero, prek katere nudimo našim delavcem možnosti za koriščenje letnega dopusta.
Ob proglasitvi najbolje uvrščenih je priznanja in pokale podelil predsednik kolegijskega poslovodnega odbora Avtomatike, Marcel Božič, naslednjim ekipam in posameznikom: MALI NOGOMET:
1. TOZD Stikalni elementi, 2. TOZD Napajalne naprave, 3. TOZD Razvojni institut, 4. TOZD Sistemi, 5. TOZD Trženje, 6. TOZD Naprave za energetiko, 7. TOZD Sistemi (Sara-KOŠaIgčA^	TOZD Orodja, 10.TOZDAVN, 11. TOZD Sestavni deli, 12. DSSZ;
1. TOZD Sistemi, 2. TOZD Razvojni institut, 3. TOZD Trženje, 4. TOZD Napajanja, 5. TOZD Naprave za energetiko, 6. TOZD Sestavni deli, 7. DSSZ, S.noZD AVN, 9. TOZD Orodja, 10. TOZD Releji;
ODBOJKA - ŽENSKE:
1. TOZD AVN, 2. TOZD Trženje;
BALINANJE:
L TOZD Sestavni deli, 2. TOZD Orodja, 3. TOZD Napajalne naprave, 4. TOZD AVN, 5. TOZD Razvojni institut;
NAMIZNI TENIS — ŽENSKE:
L TOZD Naprave za energetiko, 2. TOZD Releji, 3. TOZD AVN, 4. TOZD Razvojni institut, 5. TOŽD Napajalne naprave;
NAMIZNI TENIS — ŽENSKE (posamezno)
L Eva Zakonjšek, 2. Zlata Švare, 3. Cecilija Čebašek;
NAMIZNI TENIS — MOŠKI:
L TOZD Sestavni deli, 2. TOZD ELA, 3. TOZD Napajalne naprave, 4. TOZD Razvojni institut, 5. DSSZ;
NAMIZNI TENIS — MOŠKI (posamezno)
1. Jože Trančar, 2. Štefan Kranjc, 3. Marjan Kovačič;
ŠAH (posamezno):
1. Janez Kumše, 2. Dane Černe, 3. Pavle Sešek, 4. Stane Rijavec,'5. Juriča Zadravec; TEK — MOŠKI:
L Edo Breznik, 2. Dubrovko Hofman, 3. Dušan Terčelj, 4. Slavko Keršmanc, 5. Franc Zupan;
TEK - VETERANI:
L Ivan Maren, 2. Karl Lazar;
TEK - ŽENSKE:
L Sonja Batistič, 2. Jožica Tancek, 3. Milica Škof, 4. Marjana Bevc;
KEGLJANJE -MOŠKI .
1. TOZD Napajalne naprave, 2. TOZD AVN, 3. TOZD Sestavni deli, 4. DSSZ, 5. TOZD ELA, 6. J OZD Razvojni institut, 7. TOZD Naprave za energetiko;
KEGLJANJE—ŽENSKE:	,
L TOZD Sistemi, 2. TOZD Napajalne naprave, 3. TOZD Razvojni institut, 4. TOZD AVN, 5. DSSZ;
KEGLJANJE — MOŠKI (posamezno);
L Jože Blažič, 2. Jure Biladžerič, 3. Jože Glogovšek;
KEGLJANJE — ŽENSKE (posamezno)
1. Angela Dalmacija, 2. Andreja Rifelj, 3. Vera Černe;
STRELJANJE — MOŠKI:
1. TOZD AVN, 2. TOZD Orodja, 3. TOZD Razvojni institut, 4. TOZD Releji, 5. TOZD ELA, 6. TOZD Sistemi, 7. TOZD Napajalne naprave, 8. TOZD Sestavni deli, 9 TOZD Trženje,
STRELJANJE - ŽENSKE:
L TOZD Razvojni institut, 2. TOZD Napajalne naprave, 3. TOZD AVN, 4. TOZD Releji’
STRELJANJE —MOŠKI (posamezno):
1. Boris Čik, 2. Boris Volk, 3, Janez Radman, 4. Vinko Snoj, 5. Srečko Križmančič; STRELJANJE — ŽENSKE (posamezno):
1. Olga Galle. 2. Alenka Mihorič, 3. Vika Zupan 4. Tončka Novak, 5. Ivana Korica; BADMINTON — MOŠKI (posamezno):
L" Brane Papič, 2. Dane Alič,, 3. Jože Vreže;
BADMINTON ŽENSKE (posamezno) L Olga Galle, 2. Darja Vončina, 3. Cei
Olga Galle, 2. Darja Vončina, 3. Cecilija Čebašek;
VLEČENJE VRVI:
L TOZD Sestavni deli, 2. DSSZ, 3. TOZD ELA, 4. TOZD Razvojni institut, 5. TOZD AVN, 6. TOZD Naprave za energetiko, 7. TOZD Stikalni elementi, 8 TOZD Napajalne naprave, 9. TOZD Trženje;
Letošnje letne športne igre so ponoven dokaz, da lahko z minimalnimi sredstvi sami organiziramo in vodimo dobra tekmovanja, pri čemer gre največ zaslug delavcem iz službe za družbeni standard in vsem tistim, ki so pri organizaciji in samem poteku iger nesebično sodelovali.
(Nadaljevanje na 8. strani)
, Petletnica šahovskega srštva Iskra
isvV
^ Kl 1SkRŠKEGA šaha v kra-V ^ Ws ■
tsinJ^ri se pričel organiziran šah v 'V°'r *	0rgan|zacije v letu 1954 in
lčC,bratnirni šahovskimi moštve-

^ in voHaVz.?tost* sindikalnih funkcio-y .Hrani*1"* klavcev pripomogla, da t šai Kl ‘skri šah množično tako ra-
Ji’!! 'Ba	dobil nonnlnn nndnnrn fn-
(NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE)
av enotnost
, ^ Mii„ eianca Pagona, Staneta Bo5’ j hkšnii!'3 ^toka in mnogih drugih.
1 , ^	. POfiOjih SO	falrratni i
>V,	^0ro;,n Pegojih so imeli takratni ša-
t3^1	1Zat0rji vse pogoje za plodno
:=1 ki vm, j^aožičnosti šahovskega pri-vlj3,, ^Oei.:3 u uspeli izoblikovati močno lik ‘A : Dra,,^0xkl 50 jo sestavljali Boris Si-^ k ’ Bor S0T‘ne Kristan, Janko « $ ^ NSnS S,mič in drog'- Ta ekipa je r-iie ^ ^ Prv, ° na.st°pala na moštvenih sin-^Vst.ns-lvih Slovenije in zavzemala
W k Oiw n Je.bUa zato najmočnejša ša-
’3p 1 Nbolj.,uacija v Sloveniji, hkrati pa |,-)VF tV ^‘‘KtlVn^1 r'zxX-1______1-r*	"
sloViT- J ululVna po številu šahovskih pri-
‘ vi ^ *N0r-
in ^ ^avtan sjndikalne dvorane in tovarnici J^DriH^u 0 Potekali drug za drugim 1 'l'0,Un .°oitcv šahovskih kategorij do lrJa za pridobitev prve katego-

rije. V teh prostorih so se stalno vrstili množični dvoboji z drugimi šahovskimi sekcijami iz raznih kolektivov iz Kranja, kot npr. Inteks, Tiskanina, Sava itd.
Vrh množičnosti je bil dvoboj med kranjsko Iskro in Železarno Jesenice na 100 deskah, ki je potekal dvakrat letno.
Zelo odmevne so bile tudi simultanke najboljših velemojstrov na svetu, kot npr. s svetovnim prvakom Vasilijem Smislovim in drugima sovjetskima velemojstroma Igorjem Bondarevskim in Efimom Gellerjem.
Ob nekem dnevu mladosti so kranjski Iskrini šahisti odigrali tudi dvoboj s sestavljeno reprezentanco angleških študentov z univerz v Oxfordu in Cambridegu.
Za tolikšne uspehe Iskrine šahovske sekcije so so bili v tistem času najbolj zaslužni šahovski organizatorji France Božič, Bogo Hladnik in pozneje-Vinko Šorli.
Da se je šah v Elektromehaniki Kranj močno zakoreninil, pričajo naslednja leta, ko so se kot vodje šahovske sekcije zvrstili Ivo Gril (1960-65), Miha Šmid (1965-70), Alojz Deželak (1970-74)), Martin Brce (1974-80), Olga Štempihar (1980-81), Albin. Obleščak (1981-83) in sedaj ponovno Olga Štempihar.
Vsa navedena leta je sekcija marljivo delala in vzgajala šahiste tako, da je iz tega kroga izrasla kopica zelo dobrih šahistov, kot so: Leon Mazi MK, Janez Krek MK, Brane Deželak MK, Albin Obleščak II.,
Jože Melovšek II., Vinko Zorman II., Miha Šmid III., Lojze Deželak III., Martin Brce II., Marjan Planinec III., Ivan Udir III., Jože Cimperman III., Dušan Čebular, Marjan Kern, Peter Jerman, Janez Zavrl, Karel Kmetič, Franc Cimperle, Janez Režek ostali.
Na pobudo Martina Brceta se je osnovala tudi ženska ekipa, ki je štela naslednje šahistke: Olga Štempihar, Agata Ajdnik, Marija Brce, Olga Polak, Beti Kopušar, Milka Lampe, Irena Pegam, Olga Logar, Rada Kneževič, Bojana Ugovšek in druge.
Da so resno zastavili, pričajo večkratni treningi, ki sta jih za člane in članice vodila mojster Preinfalk in mednarodni mojster Iztok Jelen.
Martin Brce je bil tudi pobudnik za uveljavitev prvega mednarodnega hitropoteznega turnirja za konec tedna, ki je prvič minil v prostorih Iskre — Telekomunikacije na Laborah za dan republike leta 1977. Turnir je postal tradicionalen in je pritegnil množico šahistov iz vse Slovenije in celo iz Jugoslavije in iz zamejstva. Organizacija je bila vedno vzorna in je lahko ponos za Šahovsko sekcijo Kranj, za športno komisijo in sindikalni svet.
Sicer pa je bila kranjska sekcija organizator medobratnih tekmovanj, prireditelj mesečnih hitropoteznih turnirjev in posamičnih prvenstev regije in Slovenije.
Da je bilo delo tudi kvalitetno, je videti iz pregleda osvajanja kategorij, ki so se pred desetimi leti sukale okrogli, in III. kategorije, danes pa je že nekaj nosilcev z nazivom mojstrskega kandidata in prvokategornika.
To je bil kratek pogled nazaj in oris dela in uspehov sindikalnega šaha, ki pa se je od leta 1974 naprej odvijal pod sistematskimi vzpodbudami matičnega Šahovskega društva Iskra.
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
v
razpisuje:
temeljni seminar za pripravo opravljanja strokovnega izpita delavcev za delo v zunanjetrgovinskih poslih
v času od 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorožu
Delavci, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa morajo imeti po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu z gospodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur.l. SFRJ 9-78). Za delavce, ki so dolžni opraviti strokovni izpit organiziramo kot pripravo za izpit razpisani seminar.
Opravljeni strokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih poslih, je obenem tudi POGOJ ZA VPIS V 5. ZUNANJETRGOVINSKO ŠOLO V ISKRI. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
—	zunanjetrgovinsko poslovanje,
—	zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ,
—	pravni posli v zunanji trgovini,
—	plačilni promet s tujino,
—	mednarodni transport in transportno zavarovanje,
—	carine in carinsko poslovanje,
—	družbeno politične in družbeno ekonomske osnove ureditve SFRJ ter družbena zaščita.
ČAS IN KRAJ:
Seminar se bo začel 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorožu.
NOSILEC PROGR-AMA:
Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalci: VEKŠ, Maribor, Ekonomska fakulteta, Ljubljana in DU Boris Kidrič.
CENA:
Cena seminarja je 6.500 din. Navedeni znesek bodo TOZD in DSSS vplačale na naslov Gospodarske zbornice, na podlagi podpisane prijavnice kandidata. Plačilo pen-zionskih in potnih stroškov uveljavljajo kandidati v svoji organizaciji.
Cena za opravljanje strokovnega izpita znaša 1.800 din.
PRIJAVE:
Prijavnice naročite na telefon 061 222—212, oz. v Izobraževalnem centru SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI in izpolnjene vrnite na isti naslov, najkasneje do 15. 6. 1983. Kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli sprejeti.
Časopisne novice
Iskrino tovarno baterij Zmaj so »zapustile« prve domače gumbaste baterije, namenjene za računalnike, ure itd. Te nove tehnologije so se tehniki tovarne Zmaj lotili že pred dobrimi tremi meseci ter izdelali tri vrste. Ker pa morajo biti tovrstne baterije »uležane« najmanj tri mesece, so jih lahko dali na tržišče šele pred kratkim. V tovarni Zmaj je za zdaj izdelovanje gumbastih baterij še ročno in v poizkusni stopnji — Dnevnik.
V Iskri-Telematika so vključili v notranji promet prvo programsko krmiljeno digitalno telefonsko centralo Iskra 200-020, ki je bila razvita doma in sicer ob sodelovanju strokovnjakov Inštituta Jožef Stefan in Iskre. Nova centrala pomeni tehnološko prelomnico, značilnost zanjo pa je digitalna komutacija, ki omogoča govor skoraj brez motenj. Glas, Kranj.
Dipl. inž. Rado Faleskin, pomočnik direktorja za koordinatijo programa Iskra—Delta, se je pogovarjal z novinarjem Večera o temi, kaj je prinesla združitev proizvajalcev računalnikov Iskra-Delta. Glede novega računalnika Partner je povedal dipl. ing. Rado Faleskin naslednje: »Opustili smo proizvodnjo vseh tistih računalni- j-kov, ki so bili vezani na licence. Seveda to ne pomeni, da sedaj računalnike v celoti iz-k; delujemo doma. V bistvu gre pri gradnji računalnikov Iskra-Delta za nakupovanje delov na prostem trgu in sestavo računalnikov iz teh delov po domačih zamislih in konstrukcijah. To hkrati pomeni licenčno neodvisnost od kogarkoli ter izbiro najboljšega, kar je trenutno mogoče dobiti na svetovnem trgu mikroelektronike. Tako so računalniki Iskra-Delta sestavljeni iz delov produkcij CDC, DEC, Fuitsu ter še iz vrste drugih firm. Delež domačega materiala v domačih računalnikih je čimdalje večji, čeprav ne bomo nikoli dosegli domačega računalnika v celoti, ker se kaj takega tudi ne bi splačalo! Pomembnejši je razvoj domače programske opreme, ki predstavlja v ceni računalnika vedno večji delež in dosega danes ponekod že 80 % cene računalnika.«
Š pogodbo, ki jo je podpisala s firmo IBM iz Sindelfingna, si je Iskrina delovna organizacija Telematika iz Kranja zagotovila tehnološko znanje in pomoč strokovnjakov pri uvajanju tehnološko zahtevnih večslojnih tiskanih vezij, ki jih je firma IBM pripravljena odkupiti 90 tisoč kosov v dveh letih; zanje bo Telematika iztržila 5,5 milijona mark — Delo.	zbral in uredil Marjan Kraij
Delo šahovskega društva Iskra
Glede na sklep občnega zbora je UO že v jeseni leta 1974 izdelal in sprejel obsežni elaborat o šahu, ki je ugptavljal obstoječe stanje in postavil društvu dolgoročne cilje in naloge za razvoj šaha v Iskri in Ljubljani.
Hkrati je bila izdelana idejna skica o preureditvi prostorov v Šahovskem domu, o katerem so tekli pogovori glede podnajemniškega odnosa s Šahovsko zvezo Slovenije. Elaborat je bil posredovan Sindikatu Iskre, Šahovski zvezi Slovenije in Telesnokulturni skupnosti Ljubljana.
Največjo nevšečnost je že od vsega začetka predstavljalo pomanjkanje društvenega prostora. Zanimivo je namreč, da v Ljubljani obstaja že od povojnih časov Šahovski dom, ki je odprtega tipa in, ki nudi možnost za rekreativni šah, predstavlja pa hkrati zaradi bučnosti veliko oviro za študijski, resni šah, ki terja tišino in zbranost.
Tako je društvo sklenilo s slovensko šahovsko zvezo podnajemniško pogodbo za uporabo Šahovskega doma za prosto igrar nje, hkrati pa je iskalo možnosti za pridobitev učilnice za trening vrhunskih igralcev, katera bi služila društvenim sejam, rekvizitom, inventarju in knjižnici.
Pred tem je društvo gostovalo v kletni sejni sobi Iskre—Inženiring na Kotnikovi 6. Naslednja postaja pri iskanju prostora je bila Krajevna skupnost Ajdovščina, kjer je
bila dovoljena enkratna, izjemno dvakratna uporaba male sobice. Kaj več sreče s prostori do drugega občnega zbora, ki je bil,28. 1. 1978 v stolpnici Iskre., društvo ni imelo.
Vendar pa vodstvo društva ni klonilo. Ko je uvidelo, da delo pozitivno napreduje in skuša jo pomagati, tako vodilni kadri — Jože
Hujs, takratni generalni direktor Iskre, Boštjan Barborič, vodja področja za stike z javnostjo, kot sekretar družbenopolitičnih organizacij Stane Preskar in pozneje Miloš Pavlica ter predsednik sindikata Jože Čebela, pozneje pa tudi Janez Kern ter od vsega začetka Janez Šilc; šahisti niso vrgli puško v koruzo. »Brezdomci«, kakor so bili, so člani nadvse cenili naklonjenost Marjana Dvo-račka, ki je dajal prostore menze v II. kleti vsakokrat na razpolago, tako ob četrtletnih hitropoteznih turnirjih, kot tudi ob drugih množičnih prireditvah, kot so bile dvoboj »mladi — starejši« in dvoboj JLA — Iskra ter tudi ob občnih zborih. Člani društva se zavedajo, da društvo ne bi moglo slaviti desetletnice, če ne bi čutili resnične pomoči na vsakem koraku.
V letu 1979 je društvo predelilo Šahovski dom na Cankarjevi 1/1 s harmonika steno, s čimer je pridobilo prostor, ki je bil namenjen študijskemu šahu. Dokončna ureditev Šahovskega doma je sledila šele po šestih letih, v jeseni leta 1980, pod predsedstvom Staneta Preskarja. S tem so bili položeni resnični temelji za napredek Šahovskega društva Iskra v pogledu sistematične vzgoje igralcev, zlasti pionirjev in mladine.
Organizacija dela v društvu je počivala na tezah statuta. Odbor se je posvečal tako problemom sindikalnega šaha po sekcijah, rekreativnem šahu v šahovskem domu in vrhunskem šahu. Vodstvo je vsako leto izdelalo program dela in tekmovanj in ga finančno ocenilo. Vztrajalo je, da so vsako leto te plane uresničili.
Na drugem občnem zboru, so se vodje sekcij že pojavili v upravnem odboru kot člani. S tem se je ustvarila večja povezanost s sekcijami. Tako so bili zastopani Kondenza-

Priznanje kolesarjem za prevožene kilometre.
Najbolj razburljiva disciplina - vlečenje vrvi.
Druge letne športne igre Avtomatike
(Nadaljevanje s 7. strani)
Tako nismo naše športne igre namenili samo merjenju in preizkušanju športnega znanja in moči, temveč tudi srečanju delavcev Avtomatike, ki smo lokacijsko razdeljeni od Štajarske, prek Ljubljane do Dolenjske, da ne omenim tovarišev — sodelavcev iz Sarajeva, ki so se športnih iger prvič udeležili.
Letošnje igre smo razširili še na nekaj novih panog: v tekmovalnem delu smo dodali še badminton in tek,vneuradnera pa so s svojimi močmi pri spevali že omen jeni kolesarji in planinci.
Iz TOZD AVN se je namreč v soboto povzpel na Kredarico Franc Legan, samostojni kontrolor v končni kontroli. T^ga, da nedeljski vzpon na vrh Triglava niso bile mačje solze, saj je bilo potrebno gaziti v visok in mehak sneg, verjetno ni potrebno posebej poudarjati.
Zato tudi njemu iskrene čestitke!
Prvenstvo dvojic v kegljanju
V	dneh 5., 6., 8. ter 12., 13. in 15. aprila je bilo na kegljišču »PRI GORJANCU vsak dan od 16. do 23. ure pravo športno vzdušje. Odvijalo se je prvenstvo dvojic v kegljanju na ravni DO Telematika.
V	okviru komisije za šport in rekreacijo DO Telematike je bil glavni organizator in vodja. prvenstva Drago Jeglič iz TOZD ATC. Sodelovali so moški, ženski ter mešani pari. Tekmovalo je 124, oz, 62 parov, pri tem so 41 dvojic sestavljali samo moški, 10 je bilo ženskih, mešanih dvojic je nastopilo 11.
Med vsemi športnimi panogami je trenutno najbolj množična — kegljanje. Ta oblika rekreacije je zaželena tudi še naprej. Pripomba je bila le, naj bi se takšna tekmovanja odvijala na večjem,štiristeznem kegljišču.
Prvenstvo se je zaključilo z zadovoljnimi obrazi vseh sodelujočih ter razveseljivimi rezultati, saj so prvih 5 mest zasedle naslednje dvojice:
Moški: Ciril Sitar (ATC) 856, Tone Rot (TIV) Drago Jeglič (ATC) Dare Špenko (TTV) 852, Sašo Kapelj (MSO), Risto Jakič
(MSO) 849, Zvone Koželj (TIV) Janez Mubi (ATC) 848, Dare Štrbenk (Ter.) Ma-tanovič M. (Ter.) 837
Ženske: Marija Cej (MKD) Marija Ogris (MKD) 829, Majda Sire (ATC) Sonja Šter-benk (ATC) 799, Barbara Zajc (Ter.) Remic Vilma (Ter.) 734, Vera Lovrenčič (RC) Irena Fajfar (DSSS) 645, Metka Ro-belj (Ter.) Marija Brenčič (MKD) 637;
Mešano: Marija Cej (MKD) Drago Jeglič (ATC) 878, Majda Sire (ATC) Brane Gros (TIV) 771, Olga Polak (MKD) Metod Kavčič (MKD) 770 Barbara Zajc (Term.) Franci Drinovec (MKD) 760, Slava Čuk (MKD) Ciril Avbelj (MKD) — 746 kegljev.
Vsi nastopajoči, tako ženske, kot moški, so morali opraviti 100 lučajev (50 +50). Med ženskami je najbolje igrala Marija Cej iz TOZD MKD, saj je dvakrat uvrščena na prvem mestu, enkrat pri ženskah, drugič pa pri mešanih dvojicah. Alenka Slatenšek
Iskrini šahisti na Bledu
Na Bledu je bilo odprto sindikalno moš: tveno prvenstvo Slovenije. Sodelovalo je 4l
r
Čez narcisne poljane
Planinska sekcija DO Iskra Kranj bo v soboto, 20. maja priredila izlet od Javorni-škega rovta čez Španov vrh do Planine pod Golico.
Z avtobusom se bomo odpeljali ob 7.30 izpred kranjskega hotela Creina na Javorni-ški rovt, ki leži na že kar ugodni štartni višini. Do doma Pristava (930 m), ki je obvezna transverzalna točka, je le četrt ure hoje, zato si bomo mimogrede ogledali še zanimivo umetno jezero.
Po kratkem postanku v domu se bomo po slemenu povzpeli na Španov vrh (1334 m), sestopili pa mimo smučarskega doma na Črnem vrhu do Doma pod Golico, kjer nas bo čakal avtobus.
Tura bo lahka in sorazmerno kratka (hoje bo le dobri dve uri), zato je primerna za družinski izlet. Poteka med preprogami narcis, ki segajo sem od Golice, kar jo naredi prav romantično. Ponaša se tudi z lepimi razgledi po Gorenjski in proti Stolu.
Vodila jo bosta L. Zelnik in M. Čelik. Cena prevoza bo 70 din.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, do srede 25. maja.
VABLJENI!
ekip, od tega 5 iz Iskre. Igrali so 11 kol po švicarskem sistemu.
Tako kot lani je tudi letos brez pravega nasprotnika, z veliko prednostjo v točkah zmagala Ljubljanska banka v postavi Slak, Vošpernik, Mauhler in Jack.
Moštvo Železarne Jesenice s mojstrom Mencingerjem na čelu pa je bilo drugo. Tretji so bili šahisti Železniškega gospodarstva Ljubljana. Na zelo solidno četrto mesto pa so se s 27,5 točkami uvrstili šahisti kranjske Iskre. Igrali so v postavi Leon Mazi, Brane Deželak, Janez Krek, Albin Obleščak in Lojze Deželak.
Solidno se je plasiralo tudi drugo moštvo Iskre, ki je v postavi Stane Rijavec, Bogdan Brezigar, Jože Špende in Anton Jerina osvojilo s 22,5 točkami 17. — 22. mesto. Največ točk je nabral zelo dobri Jerina. Pravo presenečenje pa je pripravila tretja ekipa, ker je s povprečnim moštvom osvojila 21,5 točk in zasedla 25.—28. mesto. Igrali so v postavi Juriča Zadravec, Bogo Mayer, Lado Anžur, Drago Pergar in Pavle Jereb. Najboljša sta bila Mayer in Pergar.
Z osvojenim 32.—33. mestom pa je nekoliko razočarala naša prva ekipa. Igrali so Polde Galle, Vojko Srebrnič, Drago Čopič, Pavle Sešek in Vito Šoukal. Najboljša sta bila mojstrska kandidata Galle in Srebrnič.
Nedvomno bi s svojim šahovskim znanjem zaslužili višje mesto.
Ekipa Iskre ERO pa je zaradi pomanjkanja izkušenj zasedla 41. mesto. ERO so zastopali Franc Bambič, Jovan Markovič, Iztok Globačnik„ Milan Batista in Helena Knapič.
Doseženi rezultati Iskrinih ekip so bili zelo različni, od zelo dobrih, povprečnih, do slabih. Tako je pač tekmovanje.
Bogdan Brezigar
r	\
Ob
v ■	■
ŽICI
okupirane
Ljubljane
Mladinci, pohodniki iz mladinskega pohodnega odreda »Partizanske delavnice 99d« so se tudi letos množično udeležili manifestativnega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. Zbrali so se na startu 11 km dolgega pohoda na Fužinah in od tu odšli prek Golovca na osrednjo proslavo na Trgu revolucije.
Ob prijetnem vremenu in sprošečni družbi nikomur ni bilo žal, da se je pohoda udeležil. Skovalo se je marsikatero novo tovarištvo med mladimi iz raznih krajev naše ožje domovine, saj se je pohoda udeležilo mnogo pohodnikov, ki so se komaj vključili v MPO 99d. Pohodniki pa so se mnogo pogovarjali tudi o akcijah in pohodih, katere ima v svojem programu mladinski pohodni Odred, podali so svoje predloge in pripombe ter tako dodali svoj prispevek, da bodo naslednji pohodi še uspešnejši in vsebinsko bogatejši.
Po proslavi pa so si pohodniki zaželeli nasvidenje na pohodu
Po poteh IX. korpusa po Trnovskem gozdu.
t	A.C.
torji Semič, Signalnovarnostne naprave. Upori Šentjernej, od vsega začetka pa sta bila zastopana v upravnem odboru člana Elektromehanike Kranj in Aparatov.
Na tem občnem zboru so vpeljali delo po komisijah. Bile so formirane naslednje ko misije: komisija za Šahovski dom, komisija za sindikalni šah, tekmovalna komisija, ko misija za povezavo s šolami. Takšen način dela se je pokazal kot zelo uspešen in je bil ohranjen v praksi do danes. Ta občni zbor je že prikazal 16 šahovskih sekcij po raznih tovarnah razvejane Iskre, z različnim številom članstva in različno vnemo za šah.
Društvo je y vsakoletnem programu >ddelilo veliko pozornost prav sindikalnemu -.ahu. Vzpodbujalo je k odigravanju turnir-:ev posameznikov v sekcijah, medsekcijskim tvobojem in nastopom sekcijskih šahovskih moštev na vseh ravneh, tako na regionalnih, :<ot tudi na zaključnem slovenskem prvenstvu.
Svojevrsten rekord so dosegli Dane erne, Bogdan Brezigar m Jože Spende, ki majo za sabo že dvajseto udeležbo na sindi-alnih prvenstvih.
Bogdan Brezigar je takoj po ustanovitvi spel z idejo, da se povežejo sekcije s potu-očim kroženjem trimesečnih hitropoteznih urnirjev, ki so neverjetno oživeli šahiste po -lasih tovarnah. Doslej so se ti turnirji odvi-:ali v: Elektromehaniki Kranj, TEN, Tovarni Kondenzatorjev Semič, TEI Horjul, Tovarni napajalnih naprav Novo mesto, Sprejemnikih Sežana, Avtoelektriki v Novi Gorici, Polprevodnikih Trbovlje, Uporih Šentjernej, TEL, TIO Lesce, Invest servisu, SVN, Avtomatiki, Elektrooptiki, Iskri Commerce, Montaži motorjev Idrija, Zmaju. Organizatorji so uspeli, da so za nagrade in pogostitev poskrbele osnovne sindikalne enote gostiteljev. Na takšnih prire-
ditvah se je zbralo o<i >0 do 60 igralcev in za ta tekmovanja :e je uveljavil tudi skupni točkovni sistem. Ki je določil pokalnega prvaka, med katere so se vpisali Janez Kumše, Leon Mazi in dr:g .
V	plan množičnih prireditev je štela tudi jesensko srečanje »mladi: starejši«, ki se je odvijalo običajno vsako leto oktobra in je pritegnilo k šahovskemu dvoboju mladino, od najmlajših šahislov do osemdesetletnega veterana. Ob takšni priložnosti se je zbralo običajno nad sto igralcev.
V	decembru je vsako leto dvoboj med Jugoslovansko ljudsko armado — JLA in Iskro. Leta 1982 je bilo to srečanje, ki se je odvijalo navadno na 50 — 80 deskah, odigrano že šestič.
Železni spored prireditev predvideva tudi udeležbo kar petih moštev — med njimi tudi ženskih ekip — na množičnem tekmovanju za pokal maršala Tita v regionalnih ligah in na skupnem sklepnem selu v počastitev dneva mladosti v Pulju.
Omeniti je treba še nekaj turnirskih udeležb na prireditvah, kot so: moštveno brzo-tumirsko prvenstvo na Šobcu pri Radovljici, posamično udeležbo na delavski olimpiadi v Poreču, ali "Pulju, delavsko prvenstvo Jugoslavije v Vrnjački Banji, delavsko prvenstvo SRS v Rogaški Slatini.
Društvo se lahko pohvali z vrsto prav dobrih šahistov, ki so zrasli iz ljubljanskega sindikalnega šaha: Leopold Galle MK, Jože Kerec MK, Drago Čopič L, Marjan Butala L, Tone Ribič MK, Stane Rijavec I„ Pavle Sešek L, Janez Kumše II., Vito Šoukal II., Bogdan Brezigar II., Anton Jerina III., Dane Černe III, Jože Špende II., in drugi.
Poseben primer predstavlja Jože Kerec MK, ki je član jugoslovanske ekipe gluhonemih in igralec na prvi deski in je skupno z ostalimi osvojil v Španiji 1. 1982 na svetov-
nem prvenstvu prvo mesto. Kot igralec na prvi deski, ki je nabral največ točk, je postal takorekoč svetovni prvak gluhonemih. Zlato kolajno mu je tedaj izročil sam španski kralj Juan Carlos.
Poskrbljeno je bilo tudi za simultanke, ki so jih odigravali naši društveni vrhunski mojstri, na primer velemojster Bruno Parma, mednarodna mojstra Iztok Jelen in Janez Barle ter mojster Anton Preinfalk.
Tako je bila alternativna simultanka 8. 5. 1981 odigrana na 53 deskah, odigrali pa so jo velemojster Bruno Parma in internacionalna mojstra Janez Barle in Iztok Jelen. Simultanka ni bila namenjena samo Iskra-šem, temveč tudi kranjskemu okolišu in je v propagandnem smislu dobro uspela.
Leta 1975 je Anton Preinfalk odigral simultanko v menzi Iskre — Aparati na Savski cesti 3; Janez Barle je odigral simultanko jeseni 1981; maj 1981 je uspela tudi simultanka v Ljubljani v Iskri—CSA v Stegnah 15b, ki jo je prav tako odigral velemojster Bruno Parma ob podelitvi priznanj za zaslužne delavce Šahovskega društva in člane sindikata in družbenopolitičnih organizacij, pri čemer je bil gostitelj sindikat delovne organizacije Iskra Avtomatika.
Ne gre pozabiti tudi vloge, ki jo je Šahovsko društvo Iskre odigralo pri športnih igrah Iskre, kjer je bil šah vedno ena izmed tekmovalnih panog. Šahovski del Iskriade je bil v soglasju z Janezom Šilcem kot tedanjim predstavnikom sindikata ter športnim referentom Vilijem Tekavcem prepuščen vedno šahovskim delavcem društva, osebno pa po navadi Danetu Černetu, Bogdanu Brezigarju in Pavlu Jerebu. Lahko rečemo, da je bil vsakokratni turnir v zadovoljstvo igralcev in organizatorjev lepo izpeljan.
(dalje prihodnjič)
ISKRA
KRANJ
KIBERNETIKA
Peklensko
draga
Rajska
plaža
z Raba bo v letošnjem letu p°' slovala zelo uspešno, saj je cen° postavitev kamp prikolic6
Odgovorni za turizem si na vse načine prizadevajo povečati dohodek od turizma. Najlažji in najbolj preizkušen način je poviševanje cen, seveda mimo družbene kontrole in inšpekcij.
Delovna organizacija Imperial
dvignila od 25.000 din v lanske’11 letu na 36.000 din v letošnje111 letu. Cene veljajo za kamp R®)' ska plaža in tako bo moral dela' vec plačati kar 44 % več za biva' nje kot lansko leto ali bo morala temeljna organizacija prema' kniti prikolice v cenejše kamp6’ kar bo-verjetno tudi storila.
Podatke smo povzeli iz pč' godbe, ki jo je te dni Imperial p°' slal delovnim organizacijam, k* imajo v njegovem kampu priko-
Nace Pavlih
'
r
ISKRA — SOZD elektrokovinske industrije Svet za nagrajevanje uspešnih diplomskih nalog
objavlja razpis
NAGRAD ZA USPEŠNE DIPLOMSKE NALOGE po dokončanem višješolske111' visokošolskem in podiplomskem študiju.
NAMEN NAGRAJEVANJA diplomskih nalog je spodbuditi diplomante, daj'v
-..... -	- •	—	«•	• «	i i •	-
seznanili s svojim bodočim delom, da bi spoznali problematiko dela in poslov . organizaciji združenega dela Iskra in da bi preiskusili strokovno raziskoval« ‘

organizaciji zaruzenega ueia ismu m ua ui	.1,1 wrxv,, 11,. ..
dela na praktičnem problemu ter pri tem prispevali k razvojnemu delu v IsK
POGOJI:
Kandidati lahko na razpis prijavijo diplomsko nalogo, ki obravnava problem'1 ,i okviru dejavnosti Iskre in so jo opravili v letu 1982 in 1983 do zaključka razp^
^AS
N
»tl
V
,	---- v	.
poštev za nagrado pridejo naloge, ki so ocertjene z oceno prav dobro in Naloge se ocenjujejo z vidika:
—	koristnosti nalog za Iskro	,
—	možnosti praktične uporabe
—	naslonitve na domače vire	. -m
Skupaj s prijavo dostavijo kandidati izvod naloge z oceno in obrazložitvijo, » L.
snejedo 15. julija 1983 na naslov: Skupne službe SOZD Iskra, Trg revolucije 3, Ijana (nagrade za uspešne diplomske naloge).
Nalog, ki so bile že nagrajene v drugih razpisih ali so bile objavljene ne bom tevali.
noUP°S
NAGRADE IN PRIZNANJA:
—	10 denarnih nagrad v višini po 12.000 din
—	5 pismenih priznanj
—	priznanja mentorjem nagrajenih nalog
Podelitev nagrad in priznanj bo novembra 1983
SOZD ISKRA Izobraževalo? center Ljubljana
razpisuje
posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobr po programu:
"idi
S
%
s
Td|
%
Prav
5»ali
[a'r
v
»s
%
daln
“ta
•evj
'ser
5. zunanjetrgovinska šola v Iskri
v času od 1. 2. — 26. 4. 1984
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih ^ usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja B
VSEBINA:	. J
Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo . dročje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela- ^ (č J specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje 1 ^ .e] in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na Vr
tualna vprašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom1’ Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja.
olnju!c
POGOJI ZA VPIS:
Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpo naslednje pogoje:
—	je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti,	. 0ln8
—	ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjem tudi druge smeri,
— obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov,
—	je star (praviloma) do 35 let,	p(j
Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo P
zunanjetrgovinskih poslih, morajo ta izpit, ki je eden od pogojev za ZT regist« opraviti do pričetka »5. Zunanjetrgovinske šole v Iskri«.
$03
%
%
Ni
siel)
Sltol
T;
S
k*
Kr
JO ;

N,
k
ko
V
"sfer
!Pii
M
S
Vi

k
k,,
ki
naviti do pričetka »5. zunanjetrgovinske soie v iskri«.	p
Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidate^ navijanje posebnega strokovnega izpita bo od 26. 9. do 8.10. 1983 v ^orto Jo-Izpitni roki v letu 1983 bodo v oktobru in decembru pri izpitni komisiji na Gosp 3
m
i«*.
ORGANIZACIJA:	.
Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v te Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadp^ prečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveza Udeleženci bodo 3 mesece pred pričetkom šolanja prejeli posebej pripravljeno dijskd gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti-
V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o ’zbr.^j|i ekonomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehm [h.
temah za slušatelje z netehniško predizobrazbo.
s jeli sP1!

Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prej—^ čevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na htevnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre-
“F
k »
hjs
NOSILCI PROGRAMA:
Ekonomska fakulteta »Borisa Kidriča«, Ljubljana, SOZD Isl^ra, Izobraževalni^ ter, Ljubljana
. 01 vabi
VODJA PROGRAMA: mag. Mitja Tavčar, dipl. inž.
^tOi
STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: dr. Ferdinand Trošt
ČAS IN KRAJ:	telii fc.
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 1. 2. 1984 ob 8. v 'L j 1 TRANSTURIST, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 1 1984 ob 14.
PRIJAVE:
šefi
Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih	tl,Q(v
naj TOZD oziroma DSSS pošljejo najkasneje do 15. 9. 1983 na naslov: 5 i
> rit.
ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI.	.
Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami K^-j, datov za šolanje že v mesecu septembru 1983 (ZT registracija, dopolnilni tečaji jezikov, temeljna predavanja pred pričetkom ZT šole).	,+j
Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in 'n: f 11 I grama lahko dobite na tel. št.: 061/222-212.	'	lvCč
Hli
'gi
V
\\
"tu |
‘l$k
S
\
i
PO;
»toi
P