Političen list za slovenski národ.
f« polti prejemal velja: Za oelo leto predpisan 16 fld., 11 pol leta 8 fld., ta četrt leta
4 gld., za en mesec 1 fld. 40 kr. 7 administraciji pre^maa velJA: Za oelo leto 12 gld., za pol leta (S y 14., za četrt leta
I gld., za en meaec 1 ¿Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Harfčnino prejema »pravniitvo (administracija) in »¿špedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volji tristopna petit-rrsta: 8 kr., če s« tiska «nkrat; 13 kr.
če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena prim»rno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se n« sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, L, 17. Iihaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
ey. 271.
V Ljubljani, v ponedeljek 25. novembra 1889,
Letnilc XVn.
Deželni zbor kranjski.
Štirinajsta seja dne 20. novembra.
(Dalje)
Poslanec Kersnik poroča v imenu upravnega odseka o prošnji občin Turjak in Želimlje za uvrščenje nove ceste čez Pijavo gorico med okrajne ceste ter nasvetuje, naj se naroča dež. odboru, da stvar preiskuje in o vspehih svojih poizvedovanj poroča v prihodnjem zasedanji. Obvelja.
Dalje poroča poslanec Kersnik o prošnji občin Turjak, Lužarje in Ultka za uvrščenje občinske ceste Knaj-Karlovica med okrajne ceste ter nasvetuje, naj se naroča deželnemu odboru, da poizveduje in poroča v prihodnjem zasedanji.
Poslanec Višnikar pravi, da tu ni treba več poizvedovati, ker stvar je dovolj preiskana.
Poslanec De tel a priznava važuost te ceste, a upravni odsek je mnenja, da se cesta pregleda in naredi proračun.
Poslanec Višnikar odgovarja, da na ta način stvar ne bode nikoli rešena, ker poizveduje se že 15 let in so bile že tri komisije na lici mesta.
Poslanec Pakiž poudarja, da ni treba odlagati, ker občina turjaška je svoj del troškov že pripravila. Pri glasovanji je obveljal predlog upravnega odseka.
Poslanec Povše poroča o potrebi načrta postave o povzdigi reje goveje živine:
Slavni deželni zbor:
Po nalogu upravnega odseka mi je čast poročati o načrtu zakona o povzdigi reje goveje živine. Ne bode mi treba biti obširnemu v utemeljevanju tega predloga, ker o tem vprašanji bavila se je ta slavna zbornica že večkrat in prav v lanskem zasedanji izrekla je ter naročila deželnemu odboru, da predloži deželnemu zboru ta načrt zakona, ki ima pripomoči k zboljšanju naše goveje živine.
Bil je zakon v tak namen že pred 10 leti sklenjen in proglašen, a izvrševal se ni in ležal je le v prahu arhivov, kakor tudi ni bilo drugače pri-
čakovati, ker sklenjen je bil tako, da je z določbami v § 6. naravnost napravil iluzorično sleherno izvedbo. V tej določbi iirečeno je namreč bilo, da ako je več kakor polovica živinorejcev zadovoljna, takrat se kupi plemenski bik na sknpne troške. Prav tako je imel takratni zakon določilo, da ima vsaka občina svojo komisijo, ki določuje o sposobnosti plemenskih juncev. Da je taka določba pri takih malih občinah, kakoršnih je pri nas tako veliko število, neizvedljiva že radi tega, ker ni najti v to sposobnih in tudi dovolj neodvisnih mož, mora pač sleherni priznati.
V	tem načrtu pa ima § 3. take določbe, da ima vsaka občina dolžnost potrebno število bikov, plemenjakov kupiti in vzdržavati in da ima županstvo troške v to razdeliti na vse živinorejce, kateri ne redé svojih bikov-plemenjakov.
V	§ 7. pa je določeno, da se za vsak sodni okraj imenujejo od deželnega odbora poleg načelnika c. kr. okrajnega glavarstva v posebno okrajno komisijo možje veščaki, vzgledni živinorejci, ki so tudi dovolj neodvisni in samostalni v svoji razsodbi.
S tem novim zakonom bo tedaj mogoče de-janjsko pospešiti rejo naše goveje živine, ki je ravno za našo deželo tolike imenitnosti, ker v njej založen je velikansk kapital kmetijskega premoženja, kar naj sledeče številke pojasnijo.
V	vsej deželi je 1165 bikov, katere cenim po 100 gld. = 116.500 gld., 86.652 krav, katere cenim po 50 gld. = 4,322.600 gld., 55.642 volov, katere cenim po 100 gld. = 5,564.200 gld., 20.012 telet do 1 leta, katere cenim po 20 gld. = 400.240 gld., 3262 bikov (od 1—3 let) po 50 gld. 163.100 gld., 29.185 telic (od 1—3 let) po 40 gld. = 1,167.400 gld., 29.372 telic (od 1—3 let) po 50 gld. = 1,468.600 gld., skupaj 13,202.640 gld.
Ako vzamemo v račun le '/< del vrednosti višje, vidimo, da goveja živina v naši deželi repre-zentuje lepo glavnico nad 16 milijonov goldinarjev, in tako narodno premoženje je pač vredno, da ga
varujemo in skrbno skušamo zboljšati, ker v njem nahajamo še vir, iz katerega moremo z umnostjo in marljivostjo si večjih dohodkov dobivati. Ako se nam posreči, da zboljšamo stanje goveje živine le toliko, da bi nam sleherna krava na leto le 5 gld. več donašala, kar je pač silno malo zahtevano, da bi se vsak vol v vrednosti zvišal za 10 gld., da bi mlada živina se zboljšala v letu le za 5 gld , raz-videti moremo, da bi od 86.452 krav po 5 gld. več dobili na leto 432.260 gld., od 55.642 volov po 10 gld. več dobili na leto 556.420 gld., od 64.000 mlade živine po 5 gl. več dobili na leto 320.000 gl., torej r letu 1,308.680 gld., in vsak gospodar mi mora pritrditi, da toliko je pač tudi z malim naporom mogoče istinito doseči in še le z modro in skrbno izvršbo tega zakona bo se naša goved dokaj zboljšala; pomislimo le, kako slabi in nesposobni plemenjaki se rabijo za plemenitev. A ne dovolj, da so slabi, tudi dokaj premalo jih je. Vse dežele, sloveče po svoji lepi govedoreji, računijo, da na 100 krav treba vsaj enega plemenskega bika, in poglejmo, kako je glede tega po naši deželi.
V okraju Ribnica pripada enemu plemenskemu biku 154 krav, v okraju krškem 155, v okraju Metlika 159, v okraju Mokronog 165, v okraju Litija 168, v okraju Senožeče 168, v okraju Radeče 172, v okraju Trebnje 228, v okraju Postojina 233,
v okraju Bistrica 252, v okraju Kočevje 253, v okraju Vel. Lašče 288, v okraju Lož^297 in v okraju Črnomelj 350 krav.
Vsi ti okraji tedaj nikakor ne zadostujejo poglavitnemu pogoju umne in vspešne govedoreje.
Ne bom navajal velike narodno-gospodarske zgube, katere imajo naši govedorejci po nedostatnosti plemenskih bikov, ker preobširen bi bil. Le to naj navajam, koliko zgube da trpe zaradi prepozne oplemenitve že po poznejem teletanji in s tem o po-zneji obiluiši molži.
Naša dežela ima že po svoji naravi iskati prav v govedoreji svojo pomoč, kakor je že sedaj taktično,
LISTEK.
Strašno maščevanje.
(Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj.)
III.
Pristava Danilova je mej dvema gorama v ozkej dolini, vodečej k Dnjepru. Néma visokih pohištev; hiša njegova je na vid kakor drugih kozakov in v njej je jedua izba; pa stanuje tam on, žena njegova, stara služnica in deset krepkih dečkov. Okrog sten na vrhu so hrastove police; gosto stojé na njih sklede in piskri za na mizo; mej njimi so tudi srebrne kupice in skedelice, opravljene v zlato, darovi iu dobitki iz vojne; niže visé drage muškete, sablje, piščali, kopja; z voljo ali nevoljo je prišlo vse to od Tatarov, Turkov in Ljahov; brez nič tudi néso praporci; gledé na nje se je Danilo spominjal kakor po znamenjih svojih bojev: zdolaj pod steno je hrastova klop, gladko iztesana; poleg nje, pred posteljo, visi zibel na vrvicah, prodetih v obroč, zavita s plahto; po vsej izbi je gladko zbita in zmazana glina. Na klopi spi z ženo gospod Danilo, na postelji stara služnica, v zibeli teši se in aja-tutaja malo dete, po tlaku izbinem uočujejo dečki. Saj kozak rajši spi na gladki zemlji na jasnem: ni mu
treba ne blazine ne pernice, podtakne si pod glavo svežega sena in se svobodno stegne po travi; prijetno mu je pogledati, vzbudivšemu se sredi noči, na visoko nebo, z zvezdami zasejano in stresti se nočnega hladu, prinašajočega svežost kozaškim ko-ščicam; ako mu ni kaj prav v spanji, zapali si pipo ter se zavije krepkeje v topli kožuh.
Pozno vzbudi se Buruljbaš radi včerajšnjega veselja in vzbudivši se usede se na konec klopi ter začne brusiti novo, zamenjeno turško sabljo; gospa Katarina začne vezti z zlatom svileni robec. Kar vstopi Katariniu oče, razsrden, čmeren, z zamorsko pipo v zobeh, pristopi h hčeri in jo začne osorno izpraševati: Kaj je vzrok temu, da se je vrncla tako pozno domov?
„Za take reči, tast, ne izprašuj nje, ampak mene! Ne žena, ampak mož odgovarja. Pri nas je že tako, ne srdi se!" reče Danilo, ne ostavivši svojega dela: „mogoče da v drugih nevernih zemljah tega ni — jaz ne vem."
Iiudečica stopi na temno obličje tastovo in oči se mu divje zableste. „Kdo pa naj gleda na svojo hčer, ako ne oče!" godrnja on zase. „No, jaz tebe vprašam, kje si se vlačil do pozne noči?"
„Glej to delo, dragi tast! Na to ti jaz rečem, da sem odšel že davno od teh, katere babe povijajo. Vem, kako je sedeti na konji; umem držati v
rokah tudi ostro sabljo; še kaj umem... umem tudi nikomur odgovoriti o tem, kar delam."
„Vidim, Danilo, veni, da želiš prepira! Kdor se skriva, ta gotovo nema na umu dobrega dela."
„Misli za-se, kar hočeš, reče Danilo : mislim tudi jaz zu-se. Hvala Bogu, niti v jeduem nečastnem poslu še nesem bil; vselej sem stal za svojo vero in očevino ; ne tako, kakor se vlačijo drugi klateži, Bog vedi kod, koder se bijo verniki na smrt, a poslej nemajo pobirati ni vsejanega žita. Takih bi bilo treba poredoma vprašati, kje se klatijo."
„E, kozak! veš li ti ... jaz streljam slabo, vsakega za sto sežnjev zadene moja kroglja srce; a udarim se tudi nezaviduo: od človeka ostanejo kosovi, mehkejši ko pšeuo, iz katerega kuhajo kašo."
„Jaz sem gotov", reče gospod Danilo, ročno prekrižavši zrak s sabljo, kakor bi vedel, na koga jo je zavihtel.
„Dauilo!" zakriči glasno Katarina, ugrabivši ga za roko in obvisevši na njem: „spomni, se norec, poglej na koga dvigaš roko! Oče, tvoji lasje so beli kakor sneg, a ti si se razsrdil, kakor nerazumen mladeneč!"
„Žena!" zakriči grozno Dauilo: „ti veš, da jaz ne ljubim tega; glej svoje babje delo!"
(Dalje sledi)
kar nam kažejo sledeče številke: v vsi Avstriji šteje se na 1000 prebivalcev 367 glav govede, pri nas na Kranjskem pa na 1000 prebivalcev 467 glav govede, na Primorskem (Istri) na 1000 prebivalcev 180 glav govede. Prav tako je na Kranjskem na 100 oralov zemlje 13 glav govede, v Istriji na pr. pa na 100 oralov zemlje le 2 glavi govede.
Še enemu morebitnemu ugovoru, to je, da je le odveč s takimi strogimi zakoni siliti govedorejce, bi rad dostavil odgovor v pojasnilo. To mi pomaga naredba c. kr. vlade zaradi konjereje. Veliko žrtvuje za cesarske žrebce, in po zakonu smejo se le taki žrebci spuščati, ki so od posebne deželne komisije pregledani in potrjeni. Tej strogi naredbi pa se ima naša dežela tudi zahvaliti, da se je nje konjereja zdatno povzdignila in da našim konjerejcem prihajajo boljši dohodki iz te reje, kakor se o tem moremo prepričati osebito po Gorenjskem.
Če torej za 21.957 konj, in toliko jih je v naši deželi, kateri, če cenimo enega k drugemu po 100 gld., reprezentujejo vrednost 2,195.700 gld., je bilo umestno s takimi zakoni skrbeti, pač je naša govedoreja, ki je tolike važnosti za nas, vredna enake skrbi, zato v imenu gospodarskega odseka prosim ter stavljam nasvet:
Slavni deželni zbor naj predloženi načrt zakona ustavno potrdi.
Načrt zakona, ki je bil vsprejet, se glasi: Zakon
z dne........
veljaven za vojvodino Kranjsko, o p o -vzdigi reje goveje živine.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem takó:
§ 1. Za plemenitev tuje živine se sme bik rabiti samo tedaj, kadar je krepke, plemenitvenemu namenu in živinskemu plemenu, ki se nahaja v deželi, primerne postave, kadar je zdrav in najmanj I1/, leto star in ga posebna komisija spozna za ploditev dobrega.
§ 2. V posameznih občinah morajo biti biki, pripravni, da se smejo rabiti za plemenitvene namene, tako razdeljeni, da pride na vsakih 100 plemenskih krav in telic najmanj po jeden bik ple-menjak.
§ 3. Vsaka občina ima dolžnost, za živino, na-hajajočo se v njé ozemlji, potrebno število bikov plemenjakov sama nakupiti in vzdrževati, v kolikor ne zadostujejo za to živino rabljeni zasobni biki ple-menjaki, ki so v občini.
Stroške za nakup in vzdrževanje občinskih bikov plemenjakov mora, v kolikor za njih pokritje ne zadostujejo iz njih porabe izvirajoči prejemki (junčevina), potem morebiti iz javnih zakladov dovoljene podpore in drugi dohodki, porazdeliti občinski zastop na vse živinorejce, kateri ne redó svojih bikov plemenjakov, v kolikor se niso med seboj drugače dogovorili, po vsako leto posebej zra-čunjenem številu plemenskih krav in telic, in župan mora iztirjati te stroške kakor občinske priklade.
§4. Dve ali več občin istega političnega okraja se sme po sklepu svojih zastopov s privolitvijo političnega okrajnega oblastva v porabo skupnih pripravnih bikov plemenjakov združiti, ako ni iz krajnih ozirov zoper to nobenega zadržka.
Število potrebnih bikov plemenjakov se ravna v takem slučaji po številu plemenskih krav in telic (§ 2.), ki se nahajajo v ozemlji združenih občin.
§ 5. Kadar v občini število takih krav in telic ne doseže 50 glav, tedaj mora to občino, ako v nji za nje živino ni nobenega za pleme primernega bika, politično okrajno oblastvo, zaslišavši poprej želje občinskega zastopa, odkazati kaki sosedni občini v skupno porabo bikov plemenjakov, katerih število bode, ako je treba, pomnožiti (§ 2.) z za-veznostjo, k dotičnim stroškom primerno doprinašati (§ 3.), in pusteč odprto pritožbo, katero je v 14 dneh vložiti na politično deželno oblastvo.
To oblastvo mora pred svojo razsodbo zaslišati deželni odbor o pritožbenem predmetu.
§ 6. Število v posameznih občinah nahajajcčih se plemenskih krav in telic mora, da se določi zánje potrebno število bikov plemenjakov, politično okrajno oblastvo vsako leto ustanoviti na podstavi poprej natanko presojenih izkazov, katere mu z napovedjo dotičnih posestnikov vred predlože župani meseca jauuarija.
Predlagajo te izkaze mora župan naznaniti tudi število v občini se nahajajočih bikov plemenjakov, ki se bodo najbrž spuščali tekom leta, in njih posestnike.
§ 7. Da se razsodi, če so biki dobri za plemenitev, morajo jih njih posestniki (privatni posestniki ali občine) vsako leto pripeljati pred komisijo, katera se določen in poprej primerno razglašen dan zbere v glavnem kraji vsakega sodnega okraja in, ako se zaradi daljave posameznih občin spozna za potrebno, dogovorno z zastopi dotičnih občin, tudi v drugih krajih istega okraja.
Ta komisija mora biti sestavljena iz načelnika političnega okrajnega oblastva, oziroma iz župana mestne občine s svojim statutom, kateri je izročeno politično uradno poslovanje, ali iz njegovega namestnika kot načelnika, iz dveh zvedenih živinorejcev in iz živinskega zdravnika ali drugega veščaka.
Komisijine ude, razven načelnikov, kakor tudi njih namestnike imenuje za vsak politični okraj deželni odbor, zaslišavši poprej osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe, na dobo treh let.
§ 8. O tem, je li bik dober za pleme, razsodi komisija na podstavi javno zvršene preiskave konečno veljavno z večino glasov.
Kadar se bik spozna za dobrega, mora komisija v ta namen, da se rabi za plemenitev, njega posestniku brezplačno izdati dopustni list (licenco), kateri je veljaven dotlej, dokler komisija ne spozna za potrebno, da se pripelje dotični bik znova prednjo, da razsodi o njega nadaljni pripravnosti.
Komisija mora nadalje o bikih, spoznanih za pripravne, spisovati poseben zapisek in njih staja-lišča vsako leto v obsežji odkazanega ozemlja razglasiti na način, navaden v tistem kraji.
§ 9. Vsak komisijni ud je opravičen, vsako leto, kadar se dajejo dopustila, sprožiti besedo o svojih posebnih opazkah glede na rejo goveje živine do-tičnega okraja.
Te opazke je s pripomenki vred, katere morebiti dodajo ostali komisijni udje in načelnik, sprejeti v zapisnik, ki se piše pri dopuščevalni komisiji. Ta zapisnik je potem vposlati deželnemu odboru, da ga dii na znanje deželni vladi in osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe.
§ 10. Stroške dopuščevalne komisije je na živinorejce tistih občin, za katere se je komisija sešla, I da preišče bike plemenjake, razdeliti po meri določeni v § 3.
Kadar se snide komisija v isti namen na prošnjo posameznih posestnikov plemenskih bikov razven določenega časa, plačati morajo oni sami dotične stroške.
§ 11. Kdor svojega bika rabi ali daje rabiti za plemenitev tuje živine brez predpisane preiskave in dovolitve, zapade za vsak slučaj posebej globi od dveh do desetih goldinarjev.
§ 12 Biki plemenjaki se ne smejo spuščati večkrat nego dvakrat na dan in samo v presledkih po najmanj 6 ur.
Prestopek tega določila je kaznovati z globo od jednega do petih goldinarjev.
§ 13. Vsak posestnik dopuščenega bika mora o kravah in telicah, na katere je bil spuščan, spisovati zapisek (spuščalni zapisek) po priloženem vzorci, kateri mora komisijnim udom na njih zahtevo pokazati na vpogled.
Bikov posestnik je zajedno dolžan lastnikom krav in telic, na katere je bil bik spuščen, na zahtevo brezplačno dati potrdilo (spuščalni list) o zvr-šenem skoku.
Jednake dolžnosti ima tudi tisti, kateremu je bil izročen dupuščen občinski bik plemenjak (§ 3.), da ga redi.
Nedostatno spisovanje spuščaluega zapiska se kaznuje z globo jednega do petih goldinarjev.
§ 14. Mlado živino nad pol leta staro, je v hlevu in na paši kolikor je možno, ločiti po spolu.
§ 15. Telice se pred prvo izmeno zob ne smejo pripuščati k biku.
Prestopki tega določila je kaznovat z globo dveh do desetih goldinarjev.
§ 16. Govejo živino pasti skupaj s prešiči je prepovedano pod globo od jednega do petih goldinarjev.
§ 17. Nobeno tele se ne sme zaklati pod starostjo štirih tednov in predno ima vse predne mlečne zobe. Izjeme od tega sme v slučaji dokazane potrebe dovoliti župan, ki izdil za to dopustni list.
Zoper ta predpis zvršeno klanje je kaznovati z globo od dveh do desetih goldinarjev za vsako tele.
Isti kazni zapade, kdor zoper ta predpis zaklano tele kupi ali posreduje njega prodajo.
§ 18. Namakanje lanu ali kouopelj v vodah, določenih za napajanje živine, kakor sploh vsaka
njih onesnažba s tvarinami, ki so živini škodljive, prepovedano je pod globo jednega do desetih goldinarjev.
§ 19. Hleve za govejo živino je narejati po določilih § 33., oziroma § 72. pod 5 stavbinskega reda za vojvodino Kranjsko z dn<$ 25. oktobra 1875., drž. zak. št. 26.
§ 20. Zvrševati kazenska določila tega zakona pristaja v izročenem področji po določilih § 58. občinskega reda županu tiste občine, v kateri je bil prestopek storjen.
Glede prestopkov storjenih v ozemlji mestne občine Ljubljane zvršuje kazensko pravico magistrat (§ 70. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano).
§ 21. Izterjane globe se stekajo v ubožni zaklad iste občine, v katere ozemlji je bil storjen prestopek.
Kadar globe ni možno izterjati, izpremeniti jo je v zaporno kazen. Pri tem se za globo do petih goldinarjev prisodi zapora do 24 ur, nikoli pa pod 6 ur.
§ 22. Zarad zastarenja se ne smejo v tem zakonu omenjeni prestopki več preiskovati in kaznovati, ako se zoper prestopnika ni v treh mesecih od dneva storjenega kaznjinega dejanja vpotila pre^ iskava.
§ 23. Ta zakon stopi v veljavnost z dnevom svoje razglasitve, in s tem dnevom izgubi svojo veljavnost zakon z dni 16. februarija 1. 1879., dež. zak. št. 11.
§ 24. Mojima ministroma za poljedelstvo in za notranje stvari je naročeno zvršiti ta zakon.
(Dalje sledi.)
Kupčija z ljudmi v — Evropi.
m.
Koliko teh deklic pogine na tujem v suženjstvu, iz kojega se še odkupiti ne morejo? Z njimi se še slabše postopa, nego z afriškimi sužnji njih gonjači in tolovaji. Ti evropski roparji ne gredo na lov z orožjem v roki, oni se tihotapno plazijo kakor mačke; oni gredo in se plazijo potuhnjeno kakor jaguar na antilopo v afriških ravninah, s prekaujenjem, pregovarjanjem, sladkimi besedami, z obljubami o brezskrbnem življenji, še bolj pa z denarjem, darili. Lopov vzame deklici z izgovorom njene pismene listine, knjižico, da, celo cula z obleko. Dekle naj plaka, prosi in vije roke, nič ne pomaga. Z dijabo-ličnim usmevom de ji tak mešetar: „Hočeš iti, pojdi, — pismenih dokazil pa ne dobiš; prijeli te bodo in po odgonstvu poslali domov*, ali boš pa lakote poginila. Verjel ti ne bode nihče, — idi, kamor ti je drago I"
In dekle, boječ se povratka domov in sramuje, udd se konečno temu trgovcu, ki postopa ž njo, kakor s trgovskim blagom, ni prošnje, ni obupa-vanje je več no reši. Popolnoma zbegana in pre-slepljena nahaja se torej v rokah teh zverin v človeški podobi, od sveta zapuščena, ter postane žrtva neobčutnega — mešetarja.
Neki nemški časopis je nedavno pisal, da bi se temu gnusnemu početju postavila korona, naj se uvedeta v Hamburgu in Bremah vsaj dva semnja za devojke, kakor se to godi v egiptskem mestu Tantah, koji trajajo šest do sedem tednov. In če imamo že vsakoršne javne borze, n. pr. denarne, žitne, borze za prekomorsko, zakaj bi neki židje ne mogli na Dunaji založiti borze za — dekleta? Vsaj njih časopisi skoro vsak dan prinašajo v inse-ratih kurze in ponudbe „človeškega blaga".
Mnogo bi se še odpustilo tem predrznim in nesramnim židovskim listom, toda tega jim ne more omikana Evropa in zlasti kristijani odpustiti, da javno ponujajo dekleta — ljudi — v nakup, ker so
ustanovljene posebne družbe, da, bazarji......In
da se nahajajo v istini taki bazarji, povedo nam javni inserati v teh listih.
In kdo se peča s to kupčijo na debelo? Židje I
Konečna obravnava vadoviških „prodajalcev duš", ki se je pričela 14. dan t. m., je strašna žaloigra, polna temnih in gnusnih nadrobnostij. Človeku tesno postaja, čitajoč grozne posameznosti teh zločinskih dogodjajev, ki so se dogajali celih deset let v zapadni Galiciji v tem olikanem stoletji z ljudmi slovanske krvi — reveži so večinoma Poljaki in Slovaki iz zipskega okraja, — in ta kupčija je gnusnejša od suženjstva, koje izvršujejo afriški in azijatski lopovi.
Obžalovanja vredna je pa pri tem še ta okoliščina, ker se je tu pojavila v pravi svetlobi ne-
nravnost, podmitenje in korupcija, s kojo so se odlikovali državni služabniki, orožničtvo in visoki uradniki, ki so bili pomagači galiških lopov. Ta slučaj more ondi resno podkopati in omajati zaupanje v zastopnike javnih institucij, kojim še najbolj treba avtoritete.
Lani so zasledili in prijeli to lopovsko družbo v Galiciji v mestecu Osviečim ter ji zaplenili nad tri milijone v gotovini, družbo, ki je vabila in zapeljevala neskušene kmete, da so se izseljevali t Ameriko. Agenti in vodje te bande bili so sami — židje.
Stauovništvo vsega cesarstva zre radovedno tja k gališkemu mestecu, kjer se vrši te dni ogromna obravnava, ter pričakuje neuprosne, a pravičue obsodbe teh gnusnih kupčevalcev z ljudmi, ki so surovo kršili pravičnost in tisoč in tisoč rodbin pahnili v nesrečo. Vsled preiskave je dokazano, da je ta družba celo 5799 možem omogočila izseljevanje ■v Ameriko, ki so bili še vojaščini podvrženi, in baš vojaški uradi so odkrili to kupčijo z ljudmi. Vojaški uradi zaznamujejo 3675 vojaških uskokov, ko j i so se vsi preko Osviečima odpeljali v Ameriko.
Evropa ima še v živem spominu govore kardinala Lavigerie-ja, in si baš te dni podaja roke v zaprečenje suženjstva v Afriki, nasprotno pa v Evropi cvete kupčija z otroci, devojkami in ubogimi kmeti ter se množi najgnusnejše suženjstvo. Razproda se li iz Afrike na leto 500.000 sužnjev do vseh končin, naj sestavijo statistiki številke, koliko tisoč ljudij se potopi v Evropi v gnusnem suženjstvu nenravnosti, poltnosti, razširjene po naturalizmu in materijalizmu, koliko tisoč teh žrtev konča svoje življenje po velikomestnih bolnišnicah?
Znano je, da se po vseh evropskih mestih množi prostitucija, in svet se marno trudi, to rano človeške družbe, koja razjeda mestno družbo, zakrivati ali olepšavati. Ta ules razjeda rodbine, uničuje posamezne. To je mestna kuga, na kojo se malo ozirajo liziki, — radi tega se tudi tako množi.
In temu suženjstvu treba pre) učiniti konec, nego pozneje. Stoletje naše nazivlje se stoletje omike in svobode, toda tudi polno tme, kojo ljubita greh in suženjstvo, pogoltujoč nedolžne, brezorožne ljudi, ustvarjene po božji podobi!
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. novembra.
Notranje dežel«.
Kardinal-nadškof (jrof Schonbom je v petek obiskal papeževega nuncija Galimbertija ter mu je pri tej priliki, kakor trdi časopisje, naznanil sklepe zadnje škofovske konferencije.
Namestu odstopivšega kneza Lieehtensteina kandidujejo štajerski nemški konservativci deželnega poslanca Franca Hagenhoferja.
Celo zmerni „Pester Journal" priznava enako drugim listom, da se Tisza ne bo mogel več dolgo vzdržati. Napominani list piše: Tudi v vladni stranki je mnogo takih, ki razpravljajo vprašanje, ali se bo mogel Tisza nasproti Ijutiin opozicijonalnim-napadom ohraniti. To ni več oni Koloman Tisza. kakor je bil še pred letom dnij. Vidi se mu, kako je opešal, postal vlade truden.
V ogerskem državnem zboru je pri računski razpravi poslanec Csat&r pobijal zvezo z Nemčijo, ker je slednja sovražnica ogerske svinje-reje. (Veselost.) Nemška vlada je namreč prepovedala uvažanje prašičev iz Avstrije. Predsednik ga je strogo pokaral zaradi napadov na Bismarcka. Csatilr, ki se je poprej pisal Loffelholz, je konečno dostavil, da ne bo glasoval za proračun tudi zaradi tega, ker Avstrija še ni priznala „dobrega in vrlega Koburžana" ter oprostila Poljske, kar je vzbudilo veliko veselost.
V nanje države.
Kakor trdi „Cronaca Nera", poslal je pupež Leon XIII. italijanski kraljici Margareti povodom njenega zadnjega rojstvenega dne brzojavno čestitko. — Rimski dopisnik monakovskega lista „Milochener Fremdenblatt" je baje iz zanesljivega vira izvedel, da bo sv. Stol prevzel razsodništvo irskega vprašanja le tedaj, ako bodete angleška vlada in irski narod ob enem izrekla to željo. Ako ga bodo le Irci naprosili, priporočal bo ustaven boj brez nasilnih sredstev; ako pa Anglija sama, naj brez obotavljanja dovoli pravične zahteve. To seveda le politični boj zadeva.
Iz Berolina se brzojavlja: Tukajšnjim finančnim krogom so iz Peterburga došle vesti, ki pravijo, da je zaroka ruskega velikega kneza-prestolona-slednika s prusko princesinjo Margareto že dognana stvar.
Kardinal Lavigerie je belgijskemu kralju kol j zaščitniku proti suženjskega shoda poslal pismo, I v katerem mu v tej zadevi razjasnuje svoje nazore
v treh glavnih točkah: 1. kaj se je dosedaj za ustanovitev protisuženjskega društva sklenilo; 2. kaj ju namen temu društvu, in 3. kako more društvo velesile podpirati v tem plemenitem podjetji. — Turška in perzijska vlada sta izdelali spomenico, v kateri obe trdite, da se sužnjim bolje godi, nego prostim zamorcem v njihovi domovini, kjer razsajajo krvavi boji; vendar pa Perzija dostavlja, da trgovci s sužnji na svojih lovih pobijejo mnogo nedolžnih, zaradi česar se bo pridružila sklepom ostalih držav proti suženjstvu.
Francoski senat je potrdil posojilo 58 milijonov za zgradbo novih oklopnic. Mornarični minister je pri tej priliki izjavil, da bo v isti namen tudi prihodnje leto tirjal primerno svoto.
Italijanski liberalci so jako razburjeni, da se je predsednik Združenih držav mr. Harrison pre-drznil pri otvorenju washingtonskega katoliškega vseučilišča napiti sv. Očetu. „Diritto" mu naravnost svetuje, naj v lastnem interesu ne izzivlja prijateljskega civilizovanega (!) naroda. Morda pričakujejo irreden-tovci celo to, da jih bo Harrison prosil odpuščanja?
Španjska vlada je v svoji zadregi naproti zamotanim notranjim razmeram poskusila s skrajnim sredstvom, predložila je zbornici načrt o splošnji volilni pravici. Konservativni poslanci to predlogo odločno pobijajo.
Turški sultan je podpisal irade, s katerim pomiloščuje vse Krečane, ki so se pri zadnji vstaji v kateremkoli oziru zakrivili. Ta določba se pa ne nanaša na osebe, ki so učinile navadna hudodelstva.
Zadnjemu liberalnemu brazilijanskemu mi-nisterstvu se pripisuje glavna krivda glede prevrata. „Brazilijski Boulanger" da Fonseca je smel nekaz-njeno javno rovati zoper prestol. Ko so prevideli, kako okužena je posadka v prestolnici, tirjal je cesar, da se pokličejo drugi vojaki v Rio-Janeiro; toda mi-nisterstvo se k temu odločiti ni moglo — hotelo. Tudi se vedno odločneje oporeka uradnim poročilom, da je „vse v popolnem redu". Brzojavka madridskega „Imparcial"-a opisuje gibanje prvih dnij v prestolnici: „Množica se gnete po ulicah mimo okrašenih hiš, na katerih se vidijo napisi: „Živela de-mokratija! Živela republika! Propal cesar, propali prestoli!" Po vojašnicah se pri kozarcih bratijo me-ščauje in vojaki. Nekega redarja so umorili ter ga potem po ulicah vlekli. „Independance belge" celo preko Hamburga poroča, da se tudi v prestolnici oglaša močna stranka za prognanega kralja. Sinoči teden so bili baje že krvavi boji po cestah tega mesta. Ta vest dosedaj sicer še ni potrjena, neverjetna pa nikakor ni, kajti že pred izbruhom vstaje je imela tako zvana „črna straža" krvave praske z republikanci. Diplomatski zastopniki evropskih držav v Rio-Janeiru so zvezo z novo vlado pretrgali; vse občevanje njihovo se bo omejilo na to, da bodo vzdrževali dejanjske razmere. Papež Leon XIII. je takoj, ko so došle vesti o prevratu, apostolskemu internun-ciju v Rio Janeiru, msgru. Spelvamiju, poslal navodilo, v katerem priporoča brazilijanskemu sveče-ništvu, naj se ne vmešava v snovanje novih političnih razmer, ter sploh ogiblje političnih izjav. Škofje in duhovniki naj od nove vlade le to tirjajo, da se jim bo dovolila popolna prostost v izvrševanji stanovskih opravil.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 20. novembra. V Zagrebu bomo imeli volitve v mestno zastopstvo, volilne listine so že objavljene. Človek bi mislil, da se morejo take volitve čisto mirno vršiti, kajti glavna svrha bi morala biti vsaj pri nas le ena, namreč da se izberejo v ta zbor odlični meščani, katerim je stalo le do napredka občine in do nobene druge stvari. Ali žalibože pri nas se ne more vršiti niti najnezuat-nejša stvar brez političnega vpliva, pa tako bode tudi pri teh volitvah politično mnenje odločevalo. Čita-teljem „Slovenčevim" je dobro znano iz poprejšnjih dopisov, da je bilo zastopstvo mesta Zagreba vedno rodoljubivo ter se ni sedaujej vladi nikdar preveč laskalo, niti s politiko bavilo, razun v dveh slučajih, o katerih sem tudi ob svojem času v „blovencu" izpregovoril. Ali pri nas je že tako, da te imajo za nasprotnika sedanje vlade, če za-njo javno ne delaš in če se jej ne laskaš. Mnogo občin selskih pa tudi mestnih je že v javnih sejah izbralo si sedanjega bana za častnega meščana ter s tem tudi svojo politično bojo pokazalo, ali zastopstvo glavnega mesta Hrvatske tega do sedaj še ni storilo. Vlada vidi v tem nekakšno opozicijonalno mišljenje, pa je zavoljo tega v mnogem pogledu celo prečila razvitek mesta. Da doseže svoj cilj, misli pri bodočih volitvah na vsak način s svojimi kandidati prodreti ter si tako tudi v zagrebškem mestnem zastopstvu pridobiti večino, ki bode imela pokazati najpoprej lojalnost svojo do sedanjega bana in njegovega zisteraa v vladanju. Da pa doseže ta smoter, spravila je vse svoje ljudi na noge, da korteširajo za vladine kandidate, kar se ji bode tudi posrečilo v drugem razredu, kajti tukaj odločujejo uradniki, ki so seveda vsi strogo obvezani po komandi glasovati. Težje
bode v prvem in tretjem razredu, kajti tukaj so me-rodajni samostalni meščani, ki znajo dobro presoditi, v kakšnih odnošajih se nahaja Zagreb, in da bi bilo težko kaj bolje, ko bi tudi vladna stranka prišla v večino, razun tega pa bila če narodna čast izgubljena. Mesto Zagreb je že tretje leto brez načelnika, mnogi predmeti, ki so jako velike važnosti niso še dandanes rešeni, pri vsem tem, da se je zastopstvo uklanjalo politiki, ki bi bila protivna vladi.
In kako je z denarnim gospodarstvom mestne občine? Danes je mesto Zagreb v svojej upravi popolnoma v rokah vlade in njenih najbolj gorečih privržencev; ne samo, da vlada z ostrim očesom pazi na vsak zaključek mestnega poglavarstva, nego ona celo po svojem poverjeniku, vrhovnemu načelniku nadzira in deloma vodi vso upravo. Pa je li ta uprava kaj boljša nego poprej ? Ne samo da ni, nego je mnogo slabša; gospodarstvo občine ne odgovarja uiti potrebam niti interesom mesta Zagreba. Mesto Zagreb ima danes 600.000 gl. dohodka, 8 to svoto bi se moglo za razvoj mesta mnogo več storiti, nego se danes dela, ko bi le mestno poglavarstvo skupaj z vladinim poverjenikom na mestu bilo. Nekaj je tega zakrivilo samo zastopstvo, ki je ljubemu miru na voljo poglavarstvu in vladi popuščalo, za kar pa ni bilo od protivne stranke niti najmanjše privrženosti, pa tudi od vlade ne. Pred dvema letoma se je ban v saboru izjavil, da gospodarstvo mestne občine ni dobro in da mora vlada pregle-davati račune, ter je od tega časa dobila na upravo mestno še večji vpliv. Ali ves ta nadzor vrhovnega načelnika ni nič pomagal, kakor tudi ne popustljivost mestnega zastopstva. Kaj še bo, če pride tudi v mestno zastopstvo vladina večina, ki bode v vsem vlado podpirala? Imajo li se mesčjani nadjati, da se bode uprava poboljšala, da se bode vlada zavzela za mnoge potrebne investicije? To je po sedanjem izkustvu kaj neverjetno. Glavna svrha vlade je, da pridobi tudi to trdnjavo opozicije, da pripogne svojo glavo tudi glavno mesto Hrvatske. Svestni meščani bodo se menda dobro premislili, komu bodo dali glasove, saj so dobro izkušeni, da se za mesto Zagreb stori samo toliko, koliko premorejo Zagrebčani sami in da je ves napredek lepega mesta pripisati njihovej požrtvovalnosti in domoljubju.
Dnevne novice.
(Zadnja seja deželnega zbora kranjskega) je bila pomenljiva za ves slovenski narod, ako uvažujemo, da je Ljubljana duševno središče Slovencev, kranjski deželni zbor kažipot občni slovenski politiki. Mož-beseda nam danes narekuje molčečnost, dasi s krvavečim srcem jemljemo na znanje vsograjo in trpka očitanja s strani ožjih naših somišljenikov, ki ne vidijo za kulise, kjer se delajo obračuni za preteklost inproračuni za prihodnjost. Solznihočij so „nekateri" sami sebe zatajili ter se vdali v to, kar v sedanjih razmerah more koristiti slovenski stvari, narodu eminentno katoliškemu, ki si je v borbi stoletij ohranil najdražje svetinje, ki so označene v geslu: vse za vero, dom in cesarja!
Ker bodemo v prihodnjih številkah „con diserezione" označili stališče in opravičili svoje postopanje, zadoščaj danes našim somišljenikom nastopno: V dopolu-danski seji je deželni zbor dovolil brez ugovora g. deželnemu glavarju namesto dosedanjih 2000 gld. funkcijske doklado 3000 gld. Nato je bila seja pretrgana zaradi volitve deželnega odbora. Po dovršenem dogovoru se je seja zopet pričela okoli 4. ure in volitev deželnega odbora.
Veleposestniki so oddali 10 glasov; od teh 9 za gosp. dr. Schafferja in ravno toliko za g. barona Tauffererja kot namestnika. Mestni zastopniki so oddali 9 glasov, od teh 7 za g. ces. svetovalca Ivana Murni k a in jednega za g. župana P. Grassellija. Kot namestnik je dobil g. Srečko Stegnar 6 glasov, jeden glas g. dr. I. Tavčar, dva listka sta bila prazna. Zastopniki kmečkih občin so oddali 16 glasov; od teh je dobil g. dr. Josip Vošnjak 14, dva listka sta bila prazna; njegovim namestnikom je bil izvoljen g. Fran Po v še s 13 glasovi. Celi zbor je oddal 35 glasov, od teh je dobil 31 glasov g. Oton De tel a; kot namestnik njegov je dobil g. Janko Kersnik 33 glasov.
(Deželni ibor kranjski) je v zadnji seji dovolil za pouk, omiko in dobrodelne namene naslednje podpore: Dunajskemu „Studenten-Krankenverein" 100 gld., podpornemu društvu sloveuskih študentov
na Dunaji 200 gold., v Gradci 200 gold., „Assyl-vereinu" dunajske univerze 50 gld., podpornemu društvu na lilozoiični fakulteti dunajski 20 gld., na poljedelski vinski šoli 30 gld., onemu na rudarski akademiji v Ljubnem 20 gld., gimnazijskim podpornim društvom v Novem mestu 250 gld., v Ko-čevji 100 gld., v Kranji 25 gld., podpornemu društvu na obrtni šoli v Kočevji 250 gld., slikarjem Grmu 150 gld., Gvajcu 100 gld., Šubicu 150 gld., kiparju Ruppetu 100 gld., konservatoristu Hubadu 200 gld., učencu operne šole Trtniku 100 gld., konservatori-stinji Karingerjevi 150 gld., pedagogičnemu društvu na Krškem 100 gld., „Narodni šoli" 200 gld., „Ru-dečemukriiu" 100gld.,muzejalnemu društvu 400gld., dramatičnemu društvu 2000 gld., Ciril-Metodovemu društvu 1000 gld., „Glasbeni Matici" 500 gld., fil-barmoničnemu društvu 800 gld., dijaški kubirji v Ljubljani 100 gld., msgr. Jeranu za revne dijake 150 gld., bolniškemu in podpornemu društvu pomočnik uradnikov 100 gld., suplentu na grmski šoli Stuparju podporo 100 gld., za pouk gluhonemih deklic v Šmihelu 200 gld., za pouk v ženskih roč-nik delih ravno tam 100 gld., vsega skupaj za podpore 7545 gld.
(Koroški delfini zbor) je imel v soboto zadnjo sejo, v kateri je z ozirom na peticijo mestne občine celovške sklenil: Deželnemu odboru se naroča, naj v dogovoru z deželnimi odbori ob Rudolfovi železnici ležečih dežel dela na to, da se ta železnica kot druga, popolnoma samostojna proga do Trsta izdela od Celovca skozi Rožno dolino in Karavanke do državne železnice Divača-Herpelje-Trst.
(Katoliškega rokodelskega društva) udje so sinoči pod vodstvom svojega predsednika prečast. g. prof. G nje zde napravili prijetno domačo veselico, h kateri se je nabrala polna dvorana občinstva. Društveni pevci so razveseljevali poslušalce z lepim petjem; igrala se je igra „Pravda", pri kateri so igralci v občno zadovoljnost prav vrlo igrali svoje vloge. Igri sledila je tombola, katere se je s posebno vnemo udeleževala obilno zbrana mladina. — Društvena dvorana je bila okrašena z novo lepo podobo, ki predstavlja „Sveto družino", b kateri se je zatekal popotni rokodelec; naslikal jo je čast. g. H. Dejak Vrhpoljski. Slika je kakor nalašč za hišo rokodelske družbe in dela čast predsedniku in umetniku. — Govorile so se tudi razne napitnice, resne in šaljive; med drugimi je omenjal tudi eden izmed d uštvenih udov, da bi društvo še mnogo lepše se razvijalo, ko bi se ga pred vsem oklenili še mnogi drugi pomočniki, mojstri, kateri še niso pri društvu, in ko bi se pri raznih društvenih besedah zbirali tudi duhovniki v obilnejšem številu ter nde z navzočnostjo in besedo svojo vnemali in potrjevali v prepričanji, da je tudi danes čast za rokodelca, ako je ud katoliških družb, posebno katoliških rokodelskih društev.
(Na Seln) so včerajšnjo nedeljo obhajali v karmeličanskem samostanu kaj slovesno god svetega Janeza od Križa, obnovitelja prejšnjega ostrega kar-melskega reda. Dopoludne je daroval sv. mašo mil. prelat dr. A. Čebašek, popoludne imel je pridigo in slovesne pete litanije velečast. semeniški spi-ritual. Naj ta hiša miru in zadovoljnosti, hiša Križa vedno lepše in lepše prospeva ter uči sedanji nemirni, nezadovoljni svet ljubezni do Križa!
(Slovensko vsenčilišče v bodočnosti.) Včerajšnja „N. Fr. Presse" tako zasukava resolucijo g. poslanca S ve t ca v zadnji seji dež. zbora o višjih slovenskih gimnazijah. Ob jednem imenovano židovsko-liberalno glasilo sramoti slovensko slovstvo. Naše prepričanje je, da mora priti čas, ko bode moral vsak sodniški pristav in vsak gimnazijski profesor vešč biti našemu jeziku. To zahteva pravičnost. „Sed moderata durant."
(Nesreči.) Iz Črnomlja se nam poroča: Dné 21. t. m. zjutraj je Marija Malerič v Vidoših nad Dobličami pekla kruh ter ob jednem sušila konoplje ' na peči, da bi jih trla. Ko stopi v hišo, bile so konoplje v ognji. Hitro jih potegne, da bi ogenj udušila. Pri tej priliki se ji užge obleka ter v plamenu skoči iz hiše. Ljudje prihité ter ji gorečo obleko trgajo i života. Nesrečna žena je bila tako opečena, da je isti dan popoludne prejemši svete zakramente za um rajoče umrla v strašnih bolečinah. Zapustila je pet nedoraslih otrok; mož njen je v Ameriki, kjer si je pri delu pohabil roko, da ni a» delo. Ubogi otroci! — Dné 22. t m. j« šla Jera Črne s Strožnega vrha steljo žet pod Sv. Križ. Pri ognji, katerega so užgali zaradi mraza, zanetila si je obleko. Predno so ji ljudje prišli na pomoč, zgorela je na nji skoraj že vsa obleka. Jedno uro pozneje je bila previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Ženska je strašno opečena ter trpi grozne bolečine, v katerih bode skoraj gotovo umrla.
Raznoterosti.
—	Washingtonskemu katoliškemu vseučilišču je trentonski škof O' Farrel 2000 dragocenih del za knjižnico podaril.
—	Obravnava v Vadovicah. Pravosodnje ministerstvo je odredilo, da bodo porotniki pri tej obravnavi imeli na dan odškodnine po 3 gld.
—	Volapuk. Zadnja številka osrednjega vola-piiškega lista pravi, da je dosedaj nad tristo redno prijavljenih trgovskih tvrdk, ki dopisujejo v tem svetovnem jeziku, in sicer 159 nemških, 66 francoskih, 30 avstro-ogerskih, 23 ruskih, 14 italijanskih in 9 ameriških. Te tvrdke vsprejemajo v svoje pisarne le take uradnike, ki znajo volapuk.
—	Velik požar je bil dné 11. t. m. v Bom-baji. Škoda znaša do 1,700.000 rupij. (à 96 kr. a. v.)
Telegrami.
Dunaj, 24. novembra. Povodom obravnav kazenskega odseka tukaj bivajoči člani Hohen-wartovega kluba izjavljajo, da je malo upanja za spojenje Liechtensteinovega kluba s Hohen-wartovim. Menda bo grof Brandis vodstvo Liechtensteinovega kluba prevzel, da v njem ohrani gornjeavstrijske klerikalce.
Line, 25. novembra. Oče trgovinskega ministra, Kristijan marquis Baquehem, je umrl.
Reka, 25. novembra. Obeda, kateri je na čast nemškemu mornaričnemu oddelku priredil gubernator, udeležili so se admiral lloll-mann, vojvoda Meklenburški, visoki avstrijski častniki in načelniki civilnih oblastev. Gubernator je nemškemu cesarju napil, navajajoč vzvišeni nalog, kateri jo nemški vladar prevzel v ohranitev evropejskega miru. Hollniann je odgovoril, da ima letos že drugi pot pri-
ložnost na Reki naglašati čute, katero goji nemški narod za avstrijskega oosarja.
Rio Janeiro, 24. novembra. Vse provin-cije so se brez upora in ugovora republikanski vladi udalo. Nadškof je republikanski vladi danes dal blagoslov.
IJmrll »o:
20. novembra. Marija Varšek, mizarjeva hii, 3 mesece, sv. Petra cesta 60, atrofie.
22. novembra. Ivan Sršen, železniškega sprevodnika sin, 18 mes., Poljske ulice 6, laryngitis crouposa.
Vremensko sporočilo.
S a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	• t li i o « c a « a
opazovanja		zrftkomer. T mm	toplomer* po Celziju			
23	7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u. zvee.	749 0 7486 748 2	-0-2 1-0 -04	si. zap si. svth. u	oblačno » n	O-OOJ
24	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	747-5 745 2 743-8	-1-6 ¡-1-2 -23	d. szap si. 8vzh. brezv.	oblačno n ti	000
Srednja temperatura obeh dni 01° in —1-7° za 2-8° in 4-6° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 22. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85	gld.	40	kr.
Srebrna „	„ iOO „ „ 16 % „ 85	„	bO	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107	„	80	„
Papirna renta, davka prosta......100	„	75	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 920	„	—	„
Kreditne akcije..........312	„	75	„
London.............118	„	05	„
Srebro.............—	„	—	„
Francoski napoleond.........9	„	40	„
Cesarski eekini...........5	„	64	„
Nemške marke ..........58	„	—	„
Osem svetinj!
rosne harmonike
z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, lavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, ariatoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozaroi, neoessairs za gospe z godbo itd.
Ii i lui
SL,
JAN. N. TRI
tovarna harmonik,	(30—17)
Dunaj, VII., Kaimrstrassc 74.
Ceniki franko in zastonj.
XXXXXXXXXXXXXXXXXtt
k Brata Eberl, *
X Izdelovalca oljnatih barv, flrncžer, lakov X X	In napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X	■■ R>l jsaaa]», X
g za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. X
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^^ jf znano reiino lino delo in najnižje cene. 4A Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve 2 v plosčevinastih pušicah (Bleohbiichsen) v domačem ^
lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše ^ nego vse te vrste v prodajalnah.	(17) S
^	Ceiiilio na znhtcvaiije.	S
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Tuj ci.
22. novembra.
Pri Matifiu: Schick, Leko in Ivankovič, trgovci, z Dunaja, — pl. I3ogarty iz Gorice.
Pri Sionu : Hfthn, Novak, Kuka, Jellačič, trgovci, z Dunaja. — Stusche, okr. sodnik, iz Kočevja.
Zlat zasl. križec 1873. Zlata svetinja London 1884. Zlata svetinja lleb 1881. Zlata svetinja Pariz 1878. Razsodnik dunajske razstave 1873. Srebrna svetinja Pariz 1878. Bronasta svetinja Pariz 1878. Srebrna _svetinja Trst 1882. Papeževa svetinja 1888.
Zasobnoobrtna strokovna šola v Groden-u, Tirolsko,
v lastni hiši akad. kiparja
FERDINANDA DEMETZ-A,
posestnika zlatega zaslužnega križca, priporoča se kot zavod, ki v Groden-u samostojno izdeluje verski in umetnijski izvršenih
jaslic, soh svetnikov,
križevili potov, altarjev, prižnic
iz lesa, po vsakem zlogu in vsakem mojstru, priprosto in bogato izgotovljeno, sploh za vse, kar spada v to stroko, po
nizkih cenah.
Jaslioe iz losa, visokost osob 60 cm, lepo v več barvah, osoba po 20 gl.
Sostava in število osob prepušča p. n. naročnikom samim. Duh, smer in tehnika, s katerimi že več let delujo ta v Groden-u edini zavod, priznani so že davno in odlična njegova dela pričujejo o umetniški
zmožnosti.	(2—2)
Proračuni sc na zahtevanje radovoljno razpošiljajo.
¡M Juničim za popolno zadovoljenje gle/U izvršitve in nepohahljeni prejem. — Ncugajajočc vzamem tekom 12 dni) na lastne troške nazaj. ™