Leto Linn. Številka 40. V LJubljani, v tttrteh 19. februarlo 1921 Ceno Din 150 shaja vsak dan popoldne, lrnemil nedelje ln praznike. — InsaraU : do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petlt vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „ Slo v enaki Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. VPg^^gt " " M. I BBBSBBBSJl ■..... i ■■ ■ , i i i ■ ———i I Upravnlstvo: KnaHova «Hos atsv. S, prtUlefe. — Telefon Mos. 304. Uredništvo: EnaHovs nuna it9,L asdstroplo. — Telefon itov. 24 M" Poštnina plačana v gotovini. Beseda o učiteljstvu. VeČina slovenskega učiteljstva dobro pojmuje svoj vzvišeni poklic v novi državi in ve, da mora nepristransko in brez ozira na politične in strankarske borbe služiti narodu in državi! Tudi vsedržavna organizacija UJU pojmuje svoje delo popolnoma nepolitično ter zgolj stanovsko. Saj gre tej otrganiza-ciji glavna zasluga, da se je ljudsko-šolskemu učiteljstvu izvojevala sedanja ngodna pozicija tako v gmotnem, kakor moralnem oziru in da se sedan na podlagi teh pozicij lahko s pravim pedagoškim zanosom posveča velikim vzgojnim vprašanjem našega naroda. Priročno pa je tudi, da se naše učitelj stvo ravna po velikih idealih državnega fn nacijonalnega edinstva in da je vse svoje vzgojno delovanje prekvasilo z jngoslovenskim idealizmom. Šola je pač v službi poedinca, kakor splošnosti, torej posamne osebe in pa države! Toda najdejo se žal še vedno izjeme, ki se nočejo podrediti državnim Idealom in ki smatrajo, da je vzgojni poklic in šola stvar, ki se lahko izrablja v samopašne, strankarske namene. Mislimo namreč na tiste maloštevilne zapeljan ce v vrstah SLS, ki se v svoji strankarski gorečnosti spozabijo tako daleč, da nastopajo proti našim največjim državnim n nacijonalnim idealom in se pri tem celo pregreše proti pozitivnim zakonom/ Evo nekaj primerov k tem trditvam: Dne 17. decembra smo praznovali rojstni dan našega kralja. Večina našega učiteljstva razume patrijotični pomen tega .praznovanja. Najde pa se učiteljica Slomškarica, ki se je uporno odrekla odrejenemu patrijotičnemu nagovoru pred razredom! Vprašamo vas, a!i je ta upornost v redu? Ali ima kaznovanje v takem slučaju kaj opraviti s pripadnostjo k SLS ali s kako politično stranko? To je čisto interna zadeva kaznovane učiteljice in njenega razmerja do šolske oblasti, pozitivnega zakona nacijonalnega našega ideala! Mlad učitelj pobuni občino, da odpove poslušnost šolski oblasti. Ta učitelj laže okoli, da so Srbi krivi, da smo izgubili Primorsko in Koroško. Cirilico imenuje pisavo za Turke, Srbe pa blati, da so narod, ki spadajo onkraj Urala i. t d. Kaj naj počne šolska oblast s takim učiteljem? Starejši učitelj nastopi na javnem snodu in imenuje Srbe ušivce. Prisotne poziva, da glasujejo za SLS, če nočejo, da jih Srbi potisnejo v opanke... Vse polno učiteljev se skriva za farovškim ozidjem in kuha s politikuio-čo duhovščino naklepe zoper nacijo-nalno misel in misel edinstvene države. Ali sme državni uradnik nasprotovati državi? Klerikalne organizacije niso strokovne in stanovske organizacije, marveč v prvi vrsti ustanove v službi politike SLS, pa pri tem nosijo tudi človekoljubne ir. prosvetne naslove! Vse te organizacije so Lile za časa ravnokar minulih volitev v strogi službi SLS in se ravnale po tozadevnih okrožnicah. Od orlovske organizacije na do Marijinih hčera fe vse nastopalo kot politična cvangarda SLS! Tu je nastopalo tudi klerikalno učiteljstvo ter vodilo separatistični boj prof najvišjim principom usiave! AJi naj na to molči šolska uprava? Kje so tc organizacije in ti nciiciji varova i svoj nepolitični značaj, sv )}e strogo stanov:Ko in strokovno stališče? Zakonodajalce činovniškega zakona je vedel za te nevarnosti in je radi tega vpletel § 71., ki tvori pooblastilo za tri leta, tekom katerih naj državna oblast ustvari tak položaj, ki odgovarja principom ustve in države. Na učiteljska mesta naj pridejo ljudje, ki bodo državo pri njeni konsolidaciji podpiraj, ne pa rušili! Klerikalno časopisje apelira na stanovski ponosi Kje je stanovski ponos pri organizacijah SLS, ki so izrazito politične in separatistične, ker bi sicer ta stranka tu zalitevala od svojega č1an^"t"1 '" v prvi od svojega učitelj-'Dostavlja za politiko SLS lovniški zakon tet naše Pred sejo ministrskega sveta na dvoru. Vlada sestavi delovni program za skupščino. — Predložitev raznih zakonov. — Vladina politična deklaracija. — Obupanost in besnenje opozicijonalnega bloka. — Beograd, 18. februarja. (Izv.) Za . programa. Dnevni red prve te seje vse-danes ob 17. popoldne je sklicana seja buje razprave o sprejemu najnujnejših ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja na dvoru. Seje se udeleže vsi ministri. Seja je parlamentarno-političnega značaja. Nasprotniki vlade širijo kombinacije, da se na tej seji v prvi vrsti prično razprave o političnem položaju, ki je nastal po končanih volitvah. Opozicija, ki se sedaj v svoji slabosti in onemoglosti lovi za vsako bilko in za vsako intrigo, izrablja tudi to sejo ter naglasa, da hoče kralj imeti jasno sliko o »težkem političnem položaju« po volitvah. Nasproti temu jr treba na podlagi parlamentarnega rakuna o^In*-no in točno ugotoviti, da Narodni bfok razpolaga v skupščini z del^zmo'no večino 163 glasov, torei z absolutno večino 11 mandatov. Vladi N-^rodn^a bloka danes n'so potrebna n'knVs podajanja z opoz?cv?o, vtada mora samo precizirati svoj delovni orosr?im in potem ta program realizirati. Treba je znova pribiti, da opoziciia sama ni kompaktna. Novokrščeni blok naroHneea sno-razuma« sestavljajo v naiholjšem slučaju: radičevci s hrvatskimi zaiedni-čarji, klerikalci. Davidovičevi demokrati in bosanski muslimani, torei razpolagalo v skupščini pribl'/no s 138 klasovi, dočim so ostale maniše s^nnine opozicije še neopredeliene in vlada lahko računa na delno njih sodelovanje. Današnja seja ministrskega sveta na dvoru bo posvečena izključno le zakonodajnemu delu in sestavi vladinega zakonov, o programu vlade in o vladni deklaraciji, ki bo'podana ob otvoritvi novoizvoljene narodne skupščine. — V vseh ministrstvih marljivo pripravljajo materiial za zakone in izdelujejo zakonske načrte. Pred narodno skupščino stop vlada s približno temi-le zakonskimi načrt5: 1. pnčrt tiskovnega zakona, ?. načrt novega stanovanjskega zakona ? tv^Srt zborovalnega In društvenega T^kona, 4. zakon o rbl-cteh in samoupravah, T zi^fron o wrflr^wlyÄc^H fo**'š5, 6 z?k^n o Izenačenju davkov in fin?**"ne uprave, 7. zp^on o po^^dels^'h Vre'Wii In 8. za^on o ustanovitvi Agrarne ban^e za D*fm-~'Jo. Klerikalni tisk ir tudi ostalo opozi-rionnmo časonisje širi vesti o nesoglasju v vrstah Narodneea Moka. To je klerikalna intriga. k«»r vsakdo v Beogradu dobro ve, da ie dr. Korošec popolnoma nn pVcHo, da hI se kferl-faafri prMnfviii vladnem« bloku. Med ror»*t^~n fn svoctoSni.nl demokrati ne oluiple n?ks»V konH'Vt. To ie naiboliše pokazala včera<'šnia seia ministrskega sveta. V«? mu-pstri so no seji nanašali harrnr>nT<*no sodelovanje obeh skupin Narodnega bloka. Korošee fe v 8^f>r#! mmttl Opozicija prenesla sveje mesetar^e iz Beograda v Zagreb. — Veliko zanimanje za sejo ministrskega sveta. — Opozicija snuje parlamentarni klub. — Beograd 18. februarja, (izv. Ob 12.) Politična javnost je danes osredo* točila svojo pozor i >st na dva skoraj paralelno tekoča važnejša politična do* godka, ki se razvijati v Beogradu ?n de* loma v Zagrebu. V Beogradu. icč. da ni nikakega upanja na uspešno akcijo proti vladi Narodnega bloka, je opozi* cija opustela začasno vsako mešotnre« nje in pos cdovanje ter je prenesla svo* je delovaj.je v Zaj* *ch, k jer se vrši se* stanek vplivnejših voducijev ožj«»ga bloka. Danes je /asno. da je dr. Koros šec s svojo misijo v Beogradu popolno* ma pogorel. Opozhij« sama *o javno priznava, ko naglasa, da je dr. Korošec za časa svojega dališczti bivanja v Beo-gradu skvšal priti v stike z radikali. Do teh stikov pa ni pr!šlo in ima opoz;cija še upanje, da pride do eventualnih sti kov z radikali izven Beograd*. Pa tudi tu spodleti Korošcu, ki ponvia svoje zavezništvo kakor Bosanec čevapčiče. V Beogradu samem se danes popol* dne vrši seja ministrskega sveta na dvoru. To je drugi važnejši politični dogodek. Rezultati seje pokažejo po* vsem jasno sliko parlamentarne in po« litične situacije. Ti rezultati v marsičem razočarajo opozicijo. Za ministrsko sejo na dvoru vlada v vsej javnosti napeto zanimanje. Ministri se sestanejo na dvoru ob 16.40. Nj. Vel. kralj otvori sejo, ki bo trajala gotovo več ur. Seji prisostvujejo vsi ministri. V Beogradu navzoči ministri so da* nes dopoldne prispeli v prestolio. Mi* nister za šume in rudnike dr. Gregor Žcrja ■ je danes ob 8. zjutraj prispel z ljuLPanskih brzovlakom. Ttkoj do* poldns je imel daljše posvetovanje z voditeljem samostojnih demokratov, Sveto-arjem Pi^'^vicerr». Popoldne prisostvuje minister dr. Žerjav seji mi* n istrskega sveta. Minister dr. Žerjav se nato jutr" vrne nazaj v Ljubljano na kraj Ti odmor. \ * ^grad " • prispel t-i* di mimV r trgo.ine in industrije dok* tor Šurmin iz Zagreba. Surmin je danes iz; ri\ z itopnikom tiska, da ni imel v Z ^rebu nikake politične misije, ker nima nobenih v i z radičevci in da je bil ves čs zaposlen v privatnih zade* vah. V ministrskem predsedstvu so bile danes ves čas priprave za popoldansko sejo vlade na dvoru. Ministrski predsednik g. Pašič se je posvetoval s po-samnimi resortnimi ministri Sprejel je med drugimi trgovinskega ministra dr. Šurmina, ministra Mišo Trifunovi£a in ministra Krsto Miletiča. državne in nacijonalne ideale. Ce bi organizacije SLS bile nepolitične, bi njeni Člani ne prihajali v konflikt s šolsko upravo in z državno obiastjo sploh! Ta stranka pa naravnost zahteva od svojega č anstva take konflikte in jih podpihuje na tako rovarenje proti državi! »Slovenec« pozna danes že učitelje UJU. Pred leti je poznal samo »Slom-škarje«! Pokojni Lampe vobče ni sprejemal učiteljev, ki niso bili SlomškarjL Le ti so dobivali izredne podpore, le ti so spadali v dolino in ravnino... Kar se danes godi, je samo korektura stanja, ki ga je uvedel klerikaJizem pred leti v času komande z Dunaja in Rima. Toda tudi te korekture niso krivične, marveč za vse enake in pravične. Šolska uprava postopa čisto v smislu zakonov in ne pozna nobenih političnih ali partizanskih ozirov. Pač na- stopa z vso strogostjo tam, kjer se pojavlja upornost in nasprotje do naših najvišjih državnih in nacijonalnih svetinj! Učitelji niso eksponenti niti te, niti one stranke, najmanj pa smejo agitirati za separatistično SLS. Svoje sile naj posvečajo narodu in državi! Še nikoli ni postopala šolska oblast tako nepristransko in pravično, kakor danes! Najboljši dokaz Vam je pisava nasprotnega časopisa, ld na dolgo in Široko gostoli o »nečuvenih« krivicah i. t. d., ki pa nikoli ne more navesti niti enega slučaja, kjer bi se delala namerna krivica ali pa bi šolska oblast postopala brez zakonite podlage! Če velja kje poziv za samostanov-sko in strokovno opredelitev, tedaj mora tak apel v prvi vrsti vpoštevati tisto maloštevilno, zapeljano učiteljstvo, ki se udinja brezupni in nacijonalno nesmiselni politiki SLS! V narodni skupščini je bilo danes mestoma živahno. V klubih še ni pravega parlamentarnega vrvenja. V parlamentarnih krogih je bila danes razširjena informacija, da se voditelji opozicije posvetujejo o ustanovitvi skupnega opozicijonalega parlamentarnega kluba. V tak klub naj bi vstopile skupine: a) HRSS s hrvatskimi zajednlčarji, b) Davidovičevi demokrajte, c) slovenski klerikalci in d) bosanski muslimani. Večji del oppzicijonalnih poslancev ne soglaša s tem načrtom. Politični krogi računnjo, da pride v slučaju ustanovitve takega parlamentarnega kluba v Davidovičevi stranki do ostrih nasprotij in da zapuste ta opozicijonalni klub ne samo pristaši Koste Timotije-viča, marveč tudi prijatelj bivšega vojnega ministra dr. Voja Marinkovič. Izgcn nemškega novinarja iz Beograda. — Beograd. 18. februarja. (Izv.) Vl«di neprijazni tisk izrablja v svoje propagandne in politične namene zadevo balVanskega do» pisnika »Berliner Tageblatta« Teodorja Ber* kesa, ki je svoječasno tudi »Slovenca« za* lagal s svojimi članki o političnem položaju na Bolgarskem v času Stambolijskega vlade. Teodor Berkeš je bil včeraj povabljen na oddelek za zaščito države v notranjem mi* nistrstvu. Tu mu je načelnik Vasa Laza* r e v i č kratko naznanil odredbo vlade, da ima v treh dneh zapustiti Beograd in sploh ozemlja naše države. Berlinski novinar je bil ponovnokrat opozorjen na vodilnem me« s tu, da naj kot vesten novinar za ino*»ci:i* stvo sestavlja objektivna poročila brez vsa* ke tendencijoznosti in zahrbtnosti. Opozor* jen je bil dalje tudi, da ni od inozemskega novinarja korektno, če nosi pred sveto* m forum stvari, ki so popolnoma notranje*po* litičnega značaja in ▼ katere se nima vrne* šavati noben inozemec. Notranje ministr* stvo je bilo dalje obveščeno, da ie ta do* pisnik »Berliner Tageblatta« bil tudi v tes* nih zvezah z gotovimi Jugoslawin neprijaz* nimi elementi ter da je igral prav določeno posredovalno vlogo med temi elementi in inozemstvom. Opozorjen je *>il prav vljud* no na to, da vlada nikakor ne more tega dalje trpeti v interesu javnega reda in miru. Kljub vsem opozoritvam je Teodor Berkes nadaljeval svojo kampanjo. V ostalem je Berkes največ prav marljivo prepisoval članke iz zemljoradniških »Novosti*, ki so bile zaplenjene'. — Beograd, 18. februarja. (Izv. Ob 12.) Nemški poslanik Olahausen je danes dopoldne posetil zunanjepa ministra ter je pri njem interveniral v korist iz naše države irgnanega dopisnika »Bertiner Tageblatt a* Teodorza Berkesa. Nemški poslanik je pro* sil zunenfega ministra, naj izposluje še na* daljno bivanje tega dopisnika v* Beogradu, dajoč pri tem zagotovita, da postane gos p. Berkes povsem korekten. Zunanji minister je k temu pristavil, da se mora glede tega posvetovati z notranjim ministrom, ki je dal dotični ukaz. NADALJEVANJE GOSPODARSKIH POGAJANJ Z ITALIJO. — Beograd, 18. februarja. (Izvir.) Po poročilih iz Firence, je včeraj prispela naša delegacija pod vodstvom predsednika dr. O. Rybafa z večjim Številom strokovnjakov, ki ima nadaljevati v Benetkah pričeta gospodarska pogajanja z Italijo. Na kolodvoru je našo delegacijo oficijelno pozdravi predsednik konference senator Quartiert v spremstvu vseh političnih in ostalih civilnih oblasti. Konferenca je že včeraj pričela s svojim delom. Gospodarski boj med Nemčijo in Romunsko. — Berlin. 17. februarja. (Izv.) Današnji jutranji listi konštatirajo, da so odnosaji med Nemčijo in Romunijo na gospodarsko-finančnem polju zelo poostreni in da je neizogiben gospodarski boj med obema državama. Po poročilih iz Bukarešte je romunska vlada žc zaplenila vse na Romunskem se nahajajoče nemško premoženje. Nemška vlada namerava ukreniti gotove represalije v zaščito svojega imetja. Zunanji minister dr. Sresemann je nameraval s noči podati daljši zunanjepolitični ekspoze v zunanjem odboru državnega zbora. Svoj ekspoze je nanagloma prekinil. — Berlin, 18. februarja, (izv.) Proti zaplenitvi nemškega premoženja od strani Ioniui»Uc vlad« jfi snoči državna vlada ja> I dala gotove represalije in protiodredbe* Gospodarska vojna med Romanso in Nemčijo Ie izbruhnila. Nemčija je pripravljena ta bol voditi z vsemi razpoložljivimi sredstvi. —- Bukarešta. 18. februarja, (izv.) O gospodarskem boju med Romunsko in Nemčijo je razposlana ta brezžična brzojavkar Viadini krogi zagotavljajo, da je Romunsktf kljub temu, da Nemčija ni izpolnjevala teh obveznosti in da ie vsled tega imela Romunska znatne izgube, vedno napram Nemčiji postopala v pomirievainem duhu gled* vprašanj, ki zadevajo izvedbo mirovne po« godbe. Romunska vlada ie vedno naglašaia* odkrito željo, da stremi Romunska vzpostaviti z Nemčijo solidne in dobre odnošajc. Zadnji čas pa se |e morala Romunska prepričati, da je Nemčija trdno odločena svojih obveznsotf napram Romunski neizpo!-niti. Radi te okornosti ni čudnov da |e morala Romunska napram NemčiH vporabiti represalije. Berlin. 18. februarja (Izv.) Nemški tisk zelo obširno piše o romunsko - aen> škem gospodarskem konfliktu. Po uradnik agenturah naglasa vlada, da tiči bistvo spora v dejstvu, da se Nemčija brani lz svojega pokriti bankovce, ki so bili za Časa nemške okupacije med svetovno volno izdani od »Banca Generale«. Glasom vladine izjave Nemčija ni v versaillski mirovni po> (Nadaljevanje na dratf etranlft Borzna poročila. Dinar v Curihu 8,50. Ljubljanska borza. LESNI TRG. Bouls hrastovi 80, 90 mm od 250 itaprel fco nakladna postaja, denar 1180, blag* 1250; mader. 75X225 mm paralel, na rob pričel j ni, fco Postojna, denar 600; 8r*« stovi frizi od 4—9, od 25—60 fco meja, da* nar 1360, blago 1380; kostanjevi les fco ca« kladna postaja, 3 vag., denar 27, blago 2% zaklj. 27; bukova drva 1 m dolž. na pol M* ha fco nakladna postaja denar 19, blago Jfr, 2ITNI TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, deoft* 460. blago 490; otrobi, pšenidni, drobn?. feou vagon slavonska postaja, blago 305; otrobi* pšenični, drobni, jutasta vreča, b/n, fcot gon Ljubljana, blago 240; koruza, nov*, promptna. fco Klenak. blago 210; konnre* nova, februar, par. Ruma, denar 215: koro* ra, nova. promptna. fco Postojna, t rarer., blago 270: koruza, nova, dobavitev snikee*. do medio marec fco. Postojna, tranz^, bla* go 280; koruza, nova, dobavitev april, leo. Postojna, tranz., blago 290; koruza, nova, dobavitev maj. fco. Postojna. trn2«, blaga 295; koruza, nova. def., umetno sušena, loco Ljubljana, blago 240; oves, srbski, par. L juh* Ijana, blago 335; oves, bački, reäetan, fco. Ljubljana, blago 360; krompir, bel, foo. gor. postaja, blago 155; krompir rdečkast, *a* raenski, fco. štajerska postaja, blago 185; laneno seme, fco. Ljubljana, denar 680; füol koks. fco. Postojna, tranz., blago 510; fižot, ribničan, čiščen. fco. Poatojna, trana^, 4, Orava d. d. Osijelf 21U, Seceraia, O^iiek 7*^ 740. hi« d. Südmarke« in *Schul-vereina*. K temu aparatu se je pridružila še kocevarska duhovščina, kateri nacijonalne zagrizenosti nihče ne more odrekati. Tudi kočevarsko učiteljstvo, ki je organizirano V lastnem nemškem nčiteliskem društvu, ni bilo v škodo nemškonocijonalni stvari. Tem strnjenim nasprotnim organizacijam je postavit dr. Sajovic lastni zbor zaupnikov nasproti, postavljenih po vseh občinah, obstoječ večinoma iz dobrih posestnikov in gospodarjev. Postavil je jasen konkreten gospodarski ?n kultur-li program za okraj. Priredil jc 41 javnih vsakemu volilcu dostopnih shodov. V velikem številu so se iih udeleževale tudi ženske ter vztrajale do zadnjega. Dočim si Pucelj po narodno mestnih krajih sploh ni upal prirediti shodov, a Škuljeve, ki jih je prirejal, so puščali Kočevarji v nemar ali pa j'h posetili v neznatnem številu, po 10, 12, 15 mož, so se dr. Sajovicevih shodov udeleževali Kočevarji razun v dveh občinah, povsod v nedvomno velikem številu. Po 70, 80, 100 in več volilcev po po-samnih občinah je bilo stalno povprečje. Njegova izvajanja, v katerih je podal celokupno sliko dosedanjega našega državnega življenja in delovanje ter razvil program dela v parlamentu in okraju, so poslušali Kočevarji z nenavadno pazljivostjo, pritrjevali, ploskali in odobravali politiko, delovanje, program in namene Nacijonalnega bloka, tako, da so klerikalci in njih nemško nacijonalni sluge v mestu jeli dvomiti nad uspehom. Ker je bil župnik Škulj že pri volitvah I°23 le kot zadnji in komaj izvoljen, a ga je med tem ponovno zapustilo ca 800 nadaljnih slovenskih volilcev, je vsled tega delovanje srezkega kandidata prišel mandat §ku-Ija v resno opasnost, ako bi ga ne volili Kočevarji. V tem kritičnem trenutku so segli klerikalci in nemški nacijo-nalci po zadnjem orožju, ko jim je zmantkalo argumentov in je tekla voda v grlo. Po lažeh in osebnih smešenjih kandidata, »Slovenec« in »Oottscheer Zeitung« sta se našla v bratskem objemu. Slednja je priredila posebno izdajo, ki kar mrgoli laži, zavijanja natolcevanj proti Naciionalnemu bloku, zlasti pa kandidatu, toda poleg loparja tudi v mojsterski jezuitski obliki. Posebni sli, med njimi tudi kaolan Peter Flainik iz Kočevja, so razširjali to »Sonderausgabe«, ki dela čast najslabšemu re" volverskemu žurnalu, po celem Kočevskem. Uspeh ni izostal. Kočevar-ske mase, ki so tudi sicer precej nestalen element, so v zadnjem trenotku zavrgle vse razloge razuma in gospodarstva ter sledile klicu nemškonacijo-nalnih voditeljev v mestu m na kmetih. Dne 8. februarja je glasovalo #0% Kočevarjev za klerikalce — ca 1400 glasov — ter rešilo Skulju klerikalni mandat, dočim je za Nacijonalni blok glasovalo dobrih 5% Kočevarjev, to so le stari radikalni zaupniki, dobri posestniki po deželi ter pametni in trezni gospodarski krogi v mestu, skupno ca 120 glasov, ostanek, ca 300 glasov, je glasoval za republikance, kakih 50 pa za Puclja, ki je ime! v okraju kandidata Nemca. Nacijonalni blok je lahko z izidom popolnoma zadovoljen. Pred vsem je važno dejstvo, da so Kočevarji v ogromni večin? presni očitno med separatiste. »Ootscbeer Zeitung« z dne 14. t. m. v svoji št 6 piše doslovno. da ravnajo Srbi z nami kot s hlapel, ki morajo plačevati osvoboditveno takso, da nam je bita vsiljena srbska ustava, da je v pretekli jeseni radikalno-srbska manjšina vrgla iz vlade večino m da Kočevarji pomarajo klerikalcem, da se dosedanjemu zatiranju fn slabemu gospodarstvu (»Bedrückung und Mistwirtschaft«) naoravl konec. Kočevarji da žive med Slovenci in ne pod Srb! in da po uvedBi avtonomije, dobe Kočevarji svojega poslanca in SLS flm vsled pravkar izvršenih volitev ne bode mofcr!a očitati, da jo o njenem boju za avtonomijo Kočevarji niso podpirali. Jako značilno je, da niše o zmagi kleri- kalcev v Sloveniji- a zmago Nacijonalnega bloka in fiasko opozicije pa ve-doma zamolči. Pri tem hujska, češ da se je saškemu prebivalstvu v Mediašu vzelo njive, travnike, gozdove, pašnike, še celo trg, in vedoma zamolči, da to ni v naši državi, očividno v namenu, da bi priprost bralec na deželi menil, da se taka krivica nemškemu prebivalstva godi pri nas. Tudi se »Gott. Zeitung« več ne ljubi pisati državnih imen posamnih krajev, ampak piše nemška. To očividno na podlagi sporazuma s klerikalci, ki so obljubili Kočevarjem kočevsko avtonomijo in s tem izdali pogodbeno kočevske Slovence. In »G. Z.« že namigava na Slovence kot »tujce«. Z izidom volitev je ustvarjen tudi za Kočevarje jasen položaj. Narodni blok je lokalno nevezan in je dobil s tem svobodne roke za proizvajanje državne politike v okraju. Jedro te politike je nacijonahio edlnstvo» ki je zajamčeno po ustavi. Kočevarji ga ne priznavajo niti s pisavo niti z dejanji. Prva naloga novega režima mora torej biti vzpostavitev državne avtoritete v okraju in zagotovitev njenega spoštovania. Ustava ne daje samo pravic, ampak nalaga tudi gotove dolžnosti. In med prve dolžnosti spada gotovo spoštovanje do države, do državnih organov in naredb ter državnega jezika. Tudi v drugih ozirih se je gotovim kačam gledalo preveč skozi prste ter se jih še celo poslušalo v nemalo škodo državnega ugleda. In temu bo sedaj konec. Pregaifianje časopisja in časnikarjev. K temu vprašanju za našo nepristransko javnost nekaj primerov in pojasnil: Koj po volitvah je notranje ministrstvo sestavilo pregled novih poslancev ter izdalo oficijelno poročilo o defini-tivnem izidu volitev. To delo je notranje ministrstvo izvršilo tako hitro in točno, da ga tozadevno ne more prehiteti nobeno ministrstvo kake zapadne kulturne države. Obvladalo je ogromno maso brzojavk in poročil z izredno točnostio in, lahko priznamo, skoro z nepričakovano definitivno vernostjo. Opozicijonalni tisk pa je prišel na misel, tla ublaži svoj poraz s tatarskimi vestmi! Začel je z neverjetno drzno lažnivostjo sumničiti oficljelne rezultate ter klevetati ministrstvo najgrs'h rradivh potvorb. V Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu so deževale posebne izdaje. Opozicijonalne stranke so odrekale n tranfema ministrstvu In vladi resnicoljubnost "ter uporno trdile, da je Nacijonalni blok v manjšini, opozicija pa da je dosegla večino. Danes štejemo že 10. dan po končanih volitvah. Opozicijonalni Tstl so imeli dovelj prilike, da si pribavljo zanesljive, zasebne informacije o izidu voPtev in da sedaj svoje predrzne klevete, tiperjene proti ofic'jelnim podatkom notrajnega ministrstva dejanjsko podkrepi. Kaj pa se sedaj dogaja? Ta tisk molči kot grob! Lažniva in uevetifška kampanja opoziciionalnega tiska je razkrinkana! Vlada »korupcije in nasilja« je enkrat premagala opozicijo v resnicoljubnosti, blok »poštenja in minie pa se je razgalil v svoji kle-vetn:ški halji! Kako bomo imenovali časnikarje, ki so se na ta način postavili v službo klevetnlškega opoziciionalnega bloka? Ali morda vlada ni postopala pravilno, ko je konfisclrala posebna klevetniška izd^nja? Poslancev je danes na nacijonalni strani 163, v opoziciji 152, točno tako, kakor je objavilo notranje ministrstvo takoj drugI dan po volitvah! Vlada bi bila tudi prav postopala, da je dala zaoreti vse lažnive časnikarje in da je bila liste kratkomalo prepovedala. Upamo namreč, da se še nahajamo v kulturni državi, ki da na čast in poštenje svojega lista in kjer mora državna oblast preprečiti, da se upe-ljejo v naše časnikarstvo hotentotske manire in tatarski običaji! Lopovščina tega onozlcijonalnega tiska pa gre Se dPe! Namesto da se poboljša, da hvali Boga za popuščajoč o državno oblast ,kl prezre pregreške In odptrgča zaslužene kazni, začne z novimi klevetami In še hujšimi hudobijami! Piše uvodnike o »sistemu« ter se izdala za »glasnika potlačene ljudske volje«! Taka brezvestna žurnalistika govori o »zatiranem javnem mnenja in vesti«! Taki lopovski žumalfsti se imenujejo po vsem tem še »svobodne duhove, ki se sklicuje na zakone morale, na neodjemljlve človečanske pravice, na pisane In nepisane postave, kakor potekajo iz večnih norm«! Kakšen višek cinizma! To piše »Slovenec«, ki je še dan po volitvah izdal kar tri posebne izdaje, da zavede javno mnenje ter okleveta uradne ministrske podatke o izidu volitev! Kakšna hudobna igra z našo javnostjo! Kakšno nizkotno pojmovanje kritičnosti našega čltateljstva! Notranji minister izjavi o novem tiskovnem zakonu: »Vesti posamnih 11-stov o reakciionamih odredbah tega zakona niso resnične in se i »h ne sme jemati resno!« (Iz ^Slovenca«.) Kljub temu pa vsak dan v opozicijonalnih listih strupeni Članki o »preganjanju časopisja in časnikarjev«! Vlada zapodi iz Beograda berlinskega pangermanističnega časnikarja, ki piše proti naši državi in ki objavlja v svetovenem listu popolnoma napačne podatke o naši notranji politik? Pa sc najde opozicijonalni list, ki zagovarja tujega časnikarja proti vladi lastne države! Ali zasluži tako časopisje obzir in svobodo? Ali ni na mestu žandarjev kolec in §§ kazenskega progona? Toda vse to se prenese. Le tistega cinizma ne, s katerim si plete tako časopisje in Časnikarstvo še avreolo preganjanih nedolžnikov ter govori o svoji nizkotni časnikarski morali kot o največji »pridobitvi svobodnega človeškega duha«! Nedeljski ^Slovenec* prinaša fotografijo ministra dr. Žerjava. In sicer ga predstavlja v tako hudobno retuširani pokveki, da nehote vzbuja strah in trepet, kakor slika najhujšega razbojnika! Retuširanje se je izvršilo v »Slovenče-vi« redakciji na Izrecno zahtevo »Slo-venčevih« urednikov, in ti zlobni, nestrpni, nekavallrsk) uredniki imajo še pogum, pisariti o »sistemu preganjanja časnik.: rje v in časopisja« ter o svojih »večnih normah«! Lepe norme žive v njihovih dušah, ko se ponižajo do pro-staških ciganov, ki retuširajo fotografije nasprotnikov in jih predstavljajo kot razbojnike! Potem se še najde univerzitetni profesor dr. Šerko, ki glasuje za tako žur-nalistiko in se pridružuje tem »večnim normam«! Lepa družba! Samo: ali so ti časnikarji s svojimi »večnimi normami« vredni prof. Šerka, ali pa narobe, dr. Šerko teh časnikarjev?! m vesti. =3 Pozor pred falzifikati. Današnje »Jutro* ugotavlja, da Ravniharjev list svoja »beograjska« poročila pripravlja s a m, in sicer na ta način, da po svoje predela informacije »Jutra«, »Sloven* ca« aM »Jutarnjega lista«, kakor pač za klerikale bolje kaže. Ravniharjev dnevnik danes brani, a istočasno pri* občuje med svojimi najnovejšimi origi« nainimi informacijami same »predela* ne« vesti »Jutra«, »Slovenca«? in »Jutar* njega lista«. Zlasti je njegova prva »senzacija« o »zbližanju med radikali in opozicijo*-, v kateri pripoveduje tudi to, da je g. Pribičevič pripravljen kapi* tulirati pred davidovičevci in prositi za sprejem v opozicijo, »po domače« pri« rejena godlja, ki jo objavlja pred nami na mizi ležeči zagrebški »Jutarnji list« pod naslovom »Traženje izlaska iz traj* ne (!) krize«. Druge vesti so po večini prepisane iz »Jutra« in »Slovenca« — z neodvisnostjo, !:i daje Ravniharjeve* mu listu pravico, da to »neodvisnost« v svojem podnaslovu še posebej po^ vdarja. Torej, pozor pred falzifikati! — Narodnim radikalom v mestu Ljubljani! NI?S hoče in mora varovati interese svojih volilcev. Vsled znanih neprilik so prišli seznami naših članov deloma v nered. Da bo mogla stranka ščititi interese svojih Članov, je potreben točen seznam. Vsi, ki so kot narodni radikali volili Narodni blok, naj se z^Tase po možnosti osebno v pisariti Wolfova ulica št. 1, I, v dneh od 19. do 26. februarja od 17. do 19. ure. Kdor pa res nima časa, zglasiti se osebno, naj prijavi pismeno, od kdaj je član oziroma kdaj je vstopil v stranko. Pismene prijave m se naslovijo na adreso: predsednik M. P r e s I, Ljubljana, Bleiwei-sova cesta 16. Posebno pa se opozarjajo Člani, da natančno označijo svoj naslov. — Za Mestni odbor NRS v Ljubljani M. P r e s I, predsednik. ARETACTJA KOMUNISTOV V BEOGRADU. Baogradska policija je že deli časa opazovaTa. da gotovi destruktivni elementi Sirilo po mestu in v ostalih krajih države komunistične letake in časopise. Dolgo časa politične oblasti niso mogle izslediti tiskarne, ki je te letake in liste tiskala. Končno se je beogradskf policiji posrečilo izslediti v Beogradu talno komunistično tiskarno. V pritlični hiši delavca Koste C i n-č 1 č a v Ojuričevi ulici so policijski organi odkrili, da se tam nahaja tiskarna, ki je bila opremljena z najpotrebnejšimi tiskarskimi stroji za tiskanje komunističnih letakov in komunističnega lista »Komunist«. Policijski Sef Ljubiša LazarevIČ le včeraj v prvih Jutranjih urah obkolil s 50 stražniki in orožniki hišo omenjenega delavca. Sam z nekaterimi uradniki in stražniki je nato vstopil v hišo ter zahteval od lastnika bije, da mu razfraže vse hišne prostore. Na dvorišču hI Se so odkrili tiskamo, v kateri je bilo zaposlenih deset stavcev. Ravnokar so bili dotiskall najnovejšo številko »Komunista«, ki ie bil pripravljen za ekspe-dicijo. Stavci so bili takoj proglašeni za aretirane. Pridela se Je nato stroga hišna preiskava ki je prinesla na dan zelo zanimiv materljal. Zaplenjeni so bili mnogoštevilni letaki in obenem tudi obširna bolj-SeviSka literatura. Policiii so padle v roke tudi Šifrirane odredbe, poslane Iz boljševf. Ske propagandne centrale v Moskvi. Komunisti so v svojem glasilu pozivali pristaše na skrajni boj proti buržuazijl Ta boj se mora »zvesti tudi z nezakonitimi sredstvi. Na podlagi y_ tiskarni dobljenega materijala je policija v mestu aretirala še 20 kompro-mitiranih oseb. Izvršene so bile tudi še dru-ge hišne preiskave.______ TuristJka in šport. — Tekme fotosrafov - nmat?rrev nagrade ki jih je razpisal autornobllski klur. ob priliki hitrostne dirke na Vrhuik! v avgustu minulega leta za najboljše s'ike prizorov pri tekmi, sc je udeležilo 14 amaterjev. Šest slik pa jc klubu doSIo Izven konkurence. Razsodišče kluba je prisodilo prvo darilo po 300 Din g. K. Jurmanu za serijo 10 slik; 2. darilo po Din 200 si delita gg. Metod Badjura (4 slike) it* Vat Kompare (2 sliki); 3. darilo po Din 100 se je priznalo g. Tavčarju (5 slikV Toda tudi ostali vposlant fotografski posnetki so zelo dobro posrečeni Večina fotografov si je izbrala blizu skupaj ležeču stojišča, tako slike ka/.e'»o precej iste, c/:-roma zelo podobne prizore. Slike g. Junna-na kažejo ostro vijugo pri km 23.6 s krasnim razgledom na zadaj in nižje leZeČo vrhniško pokrajino. V ospredju pa se vidi mnogoštevilno občinstvo in na dirkalni pm-gi tekmovalce v dim v interesantnfh pozicijah. Slike g. Badjure nudijo prizore s starta, one g. Kompareta pa razgled na veliko vijugo pri km 23.4 z obsežnim razgledom na progo in pokrajino. Slike g. Tavčarja so zelo dobre, ostre, in v precej v*, likem razmerju izvedene. Pri prihodnr dirk! bi kazalo, da se fotografi t^ko poraz-dele na progi, da nudijo knncčno vse slike točen potek celotne prireditve od starta, prizorov in občinstva in s proge z dirkači, pokrajinske slike r, zanimivimi prizori tudi konečni razhod. Automobilski klub namerava iz lanskih slik sestaviti album, ki ga pokloni Ni. Veličanstvu kraljici Mariji kc4 protektorici prireditve. Ako ima še kdo posnetke letošnje prireditve, se naproša, da dä negative na razpolago klubu, da zamori/ sestaviti čim popolnejši album. — Zagrebška Concordia v Ljubljani. V nedeljo igra zagrebška Concordia prijavi sko tekmo v Ljubljani proti SK Primorju. IzDPed sodišča. — Razžalitev načelnfka stanovanjske*-* urada (§ 104). K včerajšnjemu poročilu pod gornjim naslovom se nam od poučene strani poroča, da je bila gospa Pavla Čop roj. Žagar obsojena radi presreška § 104. s. k. z-, ker je dr. Francetu Goršiču oči-podkupljivost. Obdolženka je poskusila svojo prijateljico ,gospo dr. Ooršičevo, podkupiti s 1000 dinarji, da bi Ie-ta na svojega moža vplivala: toda gospa dr. OorSčeva denarja nI sprejela, marveč Ji ga potnašHa v torbico nazaj. Pisma, ki so sc tikala kasnejšega, od prijateljice ji pravilno vrnjenega posojila, ie Čopova dala nazaj in tako so mogli nasprotniki dr. Ooršičevi skovati afero (glej »Slovenca« od 6. oktobra 19331 baš na podlagi enega teh pisem. Razprava je načelniku dr. Goršiču prav v vsakem oziru doriesla popolno zadoščenje. Stvar sc tudi n! tikala stanovanjskega urada, to je mestnega magistrata ljubljanskega, nego g. dr. GoršiČ ie bil predsednik stanovanjskega sodišča pri pokrajinski upravi (stanovanjskega oblastva II. stopnje), čigar poslovanje je bilo vsekakor korektno. S tem popravljamo krivico, ki jo Je zagrešil nas poročevalec. — Fantovska bitka v gostilni. Ptic 27 julija I. L so prišli drvarji po živila v gostilno Romšak v Krivčevem, kjer so jih 6aje brez povoda napadli fantje iz Stranj. Vojskovodja je bil Anton Trobevšek, k! je obuval z nožem Hermana Flerina ter ga tečko poškodoval na roki in ?tegnu, Antona Plevela pa podrl na tla. Trobevšek jc bil 2c zaradi tega zločina enkra: obsojen na 4 mesece težke ječe, toda zaradi neke formalne napake je Stol sedmorice sodbo razveljavil in odredil novo razpravo. Pri obnovljen: razpravi je bil danes Trobevšek zopet obsojen na 4 mesece ječe in poravnavo stro škov in takse. — Hud na Boga in železničarje. Komaj 20 letni Florijan Veiepec iz Zaboršta je divje narave, ki ga jez! ves svet in še Bog v nebesih. Lani na velikonočno soboto je v Domžalah opazoval postajnega odpravnika Hvalica In sprevodnika Zgonca z besedami: »Železničarske k ...., barabe, smrkovci, prokleti rdcčekapar.u itd.« Teden dni pozneje je zopet rogovilil po Domžalah in se pretepal. A ker. so ga orožniki ustavili, je začel divje proklmjati Boga. Fantje iz Za-boršta so sploh strah okolici, najhujši med njimi je obtoženec. Tako je izpovedal orožnik kot priča. Tudi ta nasilnež, jc bil že meseca septembra 1. 1. obsojen na 1 mesec ječe, toda ker mu ni bilo povabilo pravočasno dostavljeno, je bila tudi ta razsodba razveljavljena in določena nova razprava. Pri današnji razpravi obtoženi vse zanika, ozir. olepšava. Posebno taji, da bi bil Boga preklinjal ČeS, da ima vero m hodi vsako nedeljo k maši. Obsojen je bil le po § 104 srb. zakona na 14 dni zapora, ker takrat Še ni bil 20 let star in ker je bil pijan. — Poneverba. Konrad Pauli, samski mesar, ozir. prekupec in mešetar, vojni invalid, doma iz konjiške okolice, je poneve-ril kovaču Vojski v RodiČ: 1500 Dni vreden voz t. U prevzel je voz, da ga zamenja, a ga ie prodal fn denar zase porabil. Obtoženi Ima že več »ličnih zločinov na vesti. Obsodba: 4 mesece težke ječe. — Sovražniki orožnikov. 64 letni grobar Iv. Dajčman le njegov sm Feliks od Sv. Lenarta v Slov. goricah ter posestnikov sm Iv. Žibert od Jstotam so napravili vojnemu sodišču dravske divlzljske oblasti v Ljubljani ovadbo proti ondotnemu orožnika K. Hiršu. da je ta v službi pretepaval Dajč-mana ml., da bi ga prisilil k priznanju, da sta z očetom pokradla iz Sarnitzeve grobnice razno zlatnino. Oba Dajčmana sta to trdila tudi pred okraj, sodiščem v Št Lenartu, dočim jima je Žibert le nasedel in priskrbel pisanje ovadbe. Nasprotno pa sta oba grobarja na zar'^n!1 n izjavila, da jn je Žibert prisilil, da sta ovadbo podpisala. Scdlšc je vse tri s*"^nalo krivim ter so bili obsojeni: Iv. Daje i na 10 ('ni, sin Feliks na t teden zapora, Žibert pa na 1000 Din globe- Stev. 40 »SIOVCNSKI NAROD* dne 19. februarja !92b. Stran 0 Komedija s političnim ozadjem. (Predavanje V Ljubljani smo doživeli nečtrveno pro* fanacijo čuta poštenosti, iskrenosti in do* slednosti. Klerikalne dvoživke so zopet spre* menile svojo barvo ter nastopile javno proti svojim včerajšnjim zaveznikom — komuni« stom. »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« je namreč priredilo snoči v unionski dvorani predavanje o »Preganjanju krščanstva v Rus siji«. Osmo leto že preganjajo rusKi boljše« vil.i kr>čanstvcs in kolikor gre pri tem za demoralizirano družbo jezuitskih eksponen* tov posvetne moči katoliške cerkve, mora* mo objektivno priznati, da delajo dobro de» k>, ali do včeraj ni vedel slovenski kleritf kaJizern o tem prav ničesar povedati. Na* sprotno. Sklepa! je volilne kompromise z Mejnimi zagovorniki tega preganjanja, na čelu £ ljubljanskim škofom Jcglieem jc glasoval pri zadnjil občinskih volitvah r* ko=» rmmiste. družil se jc z eksponentom ruske= £a boljsevizfa, Radičem. s katerim je še da* nes v oz! ih prijateljskih stikih, obenem je pa psoval in poniževal v očeh slovenske jav^ nosti tiste Ir—^r«e ruske begunce, ki so ostali dos! dni nasprotniki boljševizma. Vse to je počenjal kJerikalizem po znanem je* xuitskern £csli:: Ne glejte nas, poslušajte nas! Včeraj zvečer jc pa naenkrat obrnil plašč po vetru, ki veje zadnje čase iz Rima. Sam škof Jeglič je izvoli! prisostvovati pre* davanju o »Preganjanja krščanstva v Ru6i* ji« in je s tem javno dokumentiral svojo sovraštvo do komunistov. Cemu to hinaw sko negiranje vsega dosedanjega početja, čenra ta -ož v hrbet tistim, ki at- jih, pre* svit!!, lani na čelu "lovščine tako osten-tativno volili? Ali ne diši vse to nekam čud* co po nizkotni politični špekulaciji, po lovu «a kaline za predstoječe občinske volitve, Komunisti menda to pot ne poidejo več na vaS lim, in zato bi radi nalovili nekaj ru; •kih beguncev s puhlimi frazami o krščanski ljubezni do biižnjega. Kako pa je s to ljuo beznljo v praks:. Ali ne sovražite in pregu* ujate vsega, kar se noče ukloniti pod vašo krivo palico, ali niste imeli pet let pred no* fjom siromašnih barak, kjer gladujejo in zmrrujeio ruski begunci, pa ste s*e šele vče* raj spomnili, da bi jih kazalo posetiti in 3 frazami o krščanski ljubezni pridobiti za klerikalizem? Saj sc poznamo, kajne? Pri* biti pa moramo javno, da je tako početje skrajno nemoralno, nizkotno in nedostojno ogleda, ki smo ga imeli doslej Slovenci v kulturnem svetu. v i-t'atome.) O predavanju samem n! vredno mnogo govoriti. Dvorana je bila polna. Vse, kar misli klerikalno, jc prišlo na predavanje. Smilili so se nam tisti, ki so morali sedeti v tej pisani družbi samo zato, ker jih je silila taktnost in obzirnost do naše javnosti sploh. Prof. dr. G r i v e c je sicer obljubil avditoriju, da hoče povedati strogo znan* stveno, pa jc zamenjal akademično razpra* vo z navadno pridigo, ki ji je dodal nekaj akioptičnih podobic, da bi se preproste ženice preveč ne dolgočasile. Povedal ni prav za prav nič novega in še to, kar je povedal, se je temeljito kregalo z objektivnostjo in .-•tvarnosrjo. Niti z besedico ni omenil mo» tivov, ki so prisilili sovjetsko vlado, da je z vso strogostjo nastopila proti nolitikujoči duhovščini in izdrla temu zmaju zob v obli* ki cerkvenih zakladov rn dragocenosti. Ne odobravamo boijšcviške politike, toda ob« jektivno moramo priznati, da sovjetska vla* da v času, ko so milijoni Rusov umirali od gladu, ni imela drugega izhoda, nego da seže po mrtvem cerkvenem kapitalu. In kdor se jc temu upiral, so ga seveda vtaknili pod ključ. Predavatelj vidi kot »objektivna znan* stvenik« v tem preganjanje krščanstva in ga neizrečeno boh\ da kijevrka ikona v Pe» čerski lavri nima več na glavi biserne krone, vredne več milijonov zlatih rubljev Naj bo potolažen. S tem krščanstvo kot kodeks mo* ralnih zakonov ni prav nič izgubilo, pač pa pridobilo. Tudi razkola v ruski pravoslavni cerkvi dr. Orivcc dc razume ali pa noče razumeti. Sploh je bilo njegovo predavanje prikrojeno za ljudi, ki mislijo samo s tujimi možgani. Nekdo, menda neki komunistični akademik, je skušal predavatelju ugovar« jati, pa so ga hoteli brutalno postaviti na cesto. Tako ni prišel do besede niti ta, men* da edini objektivni poslušalec, in predava* nje se jc zaključilo, ne da bi bi'o s tem kaj pomagano javnosti v smislu poznavanja ru» skih razmer. T"di ruski begunci od teh nrc* davanj ne bodo siti. še manj pa od kleri* kalnih fraz o krščanski ljubezni, ker je ško* fova klika vedno pripravljena zatajiti In preVJicati dj»nes to. kar je oznanjala včeraj. Bedne ruske begunce svarimo v njihovem lastnem interesu pred to hinavsko družbo, ki jih je do včeraj psoval a in preganjala, danes, ko bi \\ utegnili koristiti, da se po* lasti ljubljanske občine, jih pa vlači po svo« jih nedostojnih zobeh. HOGAVKE K««? so najboljše in najcenejše, kajti trpežnost enega para nogavic z tigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) tt ključ je ista kot trpežnost štirih drugih parov. 39 l Kupite Id prepričajte se! Pros ve ta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. OPERA: Sreda IS. februarja: Smrtna tarantula m Karakteristični plesi. Red E. Četrtek 19. februarja: Don Juan. Red F. Petek 20. februarja: zaprto. DRAMA: Sreda IS. februarja: Cvrano de Bergerac. Red A. Četrtek 19. februarja? Pepeluh. Red C Petek 20. februarja: Vdova Rošlinka, premij era. Izven. e t * lil. komorni koncert. Redkokedaj ima človek priložnost, da posluša komorni trio. zlasti pa še trio, se-stoječ iz treh tako odličnih, močnih umetnikov, kot ga tvorijo gospodje Tkalčlčevega tria. Krstih smo no koncertu s privoljenjem »amih članov ta trio po Tkalčfču, ki ima za njegov obstoj in njegovo življenje največ zaslug. Gosli igra c. Vaclav Humi, znani zagrebški vijollnski pedagog, profesor na glasbeni akademiji, čelo Juro Tkalčič, v Širokem glasbenem svetu visoko čislani vlr-tuoz in profesor na akadcmjl, ter naš rojak, pianist Ciril Ličar, ki zavzema v maloštevilnem krogu nash pia-nlstov odlično mesto. Gospodje so, žal. s svojimi pedagoškimi posli tako obremenjeni, da jim za in-teziven lastni študij ostaja !e malo časa. vendar delalo skupno že dve leti. Njihov repertuar obsega Dvo^aka, Cajkovskega, Mozarta, Beethovna, Dlndya, Saint-Saen-sa, Ravela. Pred vsemi so jim na srcu slovanske stvari. Koncertirajo največ doma, v Zagrebu, a priredili so s velikim vspehi koncerte tudi v Beogradu m Sarajevu. Včeraj smo jih culi v Ljubljani. Njihov včerajšnji program ?e obsega! po en trio Salnt-Saensa (P-dur, op. IS), Beethovena (sedmi trio, op. 97) ter Dvorakov trio, op. 90 (Dumky). Zanimivo je bilo poslušati po *rst! Francoza, Nemca in Ceha. Najmanj Izrazita osebnost, opirajoča se na klasično tradicijo skoro b! rekel brez osebne note, fe vsaj v tem triu Salnt-Saens. Saint-Sacr.s, velik nasprotnik Wagnerja, znan izza svetovne vojne po svojem bojnem klicu proti nemški glasbi, se vendarle vsaj po obliki pridružuje krogu nemških klasikov, pa tudi Do glasbeni vsebini včeraj podanega tria, ako izvzamemo zares čudovito lepi drug! stavek (Andante) in ritmično veleza.itmivi Scherzo prav če jc mogoče tako reči, klasično fnternacijonalen, sem ter tam pe celo prazen. Morda je najsirnejSi v svojih simfonijah (3.) in delih za klavir m orgije. Beethoven pa je v vsakem svojem umotvoru relikan. Tudi v njegovem triu jc bil tretji stavek, zopet Andante, s svojo čudovito li-iko najlepši. Dvorak, s svojim priprostim, * globokim občutenjem, zdravim temperamentom, slovansko ritmiko in fregnantnfm "^ačajem pa nam je bil drag, kakor da bi *i1 ves naš. Vsa tri dela so naredila na izredno mnogoštevilno publiko najglobokejši vtis. občudovali smo poleg virtuozne spretnosti Jcarjeve njegovo globoko razumevanje in ♦oglabljanje v duhovno vsebino igranih kladb, silen in iskren ton Tkalčičevega in-trumenta ter srečno izpopolnitev umetnica celote z mojstrom Hnmloro, ki pa je bil morda prehladen. Trio z veliko gorečnostjo kultrvira klasično komorno glasbo. Zelo zanimivo pa bi ga bilo slišat! v kaki moderni stvari. Kakor čujem. da v kratkem v Zagrebu Ravelov trio iti iskreno želimo, da seznani ž njim tudi nas v Ljubljani. Neskončni aplavz je umetniška trojica za svojo dovršeno igro čez In čez zaslužila. —č. • * • — Vdova Rošlinka. Opozarjamo na premijero izvirne Oolarjeve veseloigre »Vdova Rošlinke*, ki bo v ljubljanski drami v petek dne 20. t. m. Pri predstavi bo navzoč tudi avtor, naš priljubljeni novelist in pesnik, odslej tudi dramatik 2. C. G o 1 a r. — Opera. V četrtek dne 19. februarja se poje po daljšem prestanku Mozartov »Don Juane za red P, ki je pri premijeri dosegel tako lep uspeh. V glavnih partijah ■ so zaposleni: gg. Lovšetova. Thaler jeva in Prisekova ter gg. Cvejič, Betetto, Zathey, Zupan in Kovač. — V soboto se izvaja iTravijata« za red C z gospodično Prise-kovo in gg. Popovom in Darianom v glavnih vlogah. — Islandska Velika Noč in druge povesti Prevedel P. V. B. Ljubljana. Učiteljska tiskarna. Str. 150. Pred tremi leti v Pariza. Početnik regionalizma Charles Brun obhaja svojo SOletnico in 301etn!co svoje prve knjige. Do 30 gostov nas je. Vsestransko predstavljanje na vrtu. Gospodar mi veli: »Gospod Le Du. profesor na liceju Hoche, Versailles, romancier in kritik.* >Gospod je Bretonec?« izpregovorim po obični formuli 'Kako to veste?« »Al ne znači vaš priimek v francoščini Le Noii, Crnič?« -»Gospod se bavi z bretonŠČino? Čudno. Tako malo je razširjena naša govorica In skoro nihče ie v knjigah ne goji. Tako je zanemarjena, glejte, da imam v treh različnih srenjah troje bratrancev, ki se s svojo materinščino niti sporazumeti ne morejo.c G. Le Da menda ni vedel, da obstoji oelo struja panceltionlzem, ustanovljena leta 1838. v Abergavenuvju, ki se z Irci vred, tudi s številnimi Izseljenci v Ameriki, zanima za gospodarska, književna, umetniška jezikovna vprašanja tičoča se vse Celtije. Dočim je Irska keltofilija precej protivna Angležem, prlm. lorda Asbournea (vendar nositelj Noblove nagrade Yeats je prisiljen pisati po angleško, da bi ga razumeli lastni rojaki po krvi!), se pa francosko udruženle pod vodstvom marouisa Cstourbeillona vzdržuje sleherne politike. Zadnji vsekeltskl shod v Quimperju 1924. se v glavnem drži še Re-nanovega gesla, da Je treba čuvati poezijo keltskih plemen, njih osobite šege in navade kakor i govorico, tu nižjo bretonšči-no, onkraj Rokava pa gaelščlno. In res, običaji tega pobožnega ljudstva, ki časte vse-polno svojih svetnikov, dlše" prav po davnini. Charles Le Gofflc je pravkar obelodanil že črtrti zvezek L AmeBreston-ne, študije o svojih melanholičnih sodeže-lanih. Vzemimo za zgled »"kruh vernih duš«. Po večeruicah tega dne hodi cerkvenik od hiše do hiše s košaro hlebčkov. Pokriža se in vpraša v bretonščini: »Želite dušnega kruha?« — »Da, če 1e božja volja,« odvrne vsaka gospodinja in se pokriža. Cerkovniku da petlco, zavije kruh v bel prtlč in ga shrani v omaro. Po noči pridejo mrtveci na svoja prejšnja domovanja... Živim se pn večerji porazdeli hlebec, odsotnim mornarjem pa shranijo delež. Tako so na ta daa s tvarno in nravno vezjo združeni v misli vsi člani družine, bodisi živi ali mrtvi... Dobiček pri tej prodaji duhovstvu, ki mora molili za rajne. — V Pougastelu poznajo >drevo vernih duš«. Ob kapeli stoji na stopnicah možak in drži v roki velik svečenik iz struženega lesa, na čigar rogovilah vidiš namesto sveč jabolka. Na dražbi se prodado najprej sadeži v prid dušam pokojnikov, nato se draži še kandelaber. »Sedem frankov in deset soldov-!« ponavlja prodajač. Dolgo Časa so ponudbe skromne. Slednjič se vname tekma med bogato domaČo plemko 'chulotte) in prepadlo mlado ženo, ki se «kriva za pobočjem. Glas ubo-2lce postaja vedno šibkejši, ko pa prodajač proglasi: 40 frankov, zaplače sirotica za pobočjem, kajti »drevo vernih duš« je pripadlo petijni boljarkL Uborna žena ]a bila Že sest mesecev brez poročila o svojem možu mornar i u. Zadnji up ie stavila " drevo verrih duš Ker ga ni izdražila —- cena jc bila mnogo previsoka — je to znak, da se mož več ne povrne — Sploh pa, pravi Hubert Morand, plove nad sanjarsko Bre-tanijo vsekdar podoba Morja in podoba Smrti. EretonšČlna le keltski jezik, torej in-doevropski. Zato nI čudo, če najdeš v njej j sBSnosti s slovenskimi, romanskimi in ger-j manskimi jeziki, n. pr. arvran ==* krokar, i gavran: armor = morje; ardrozd = drozg I aH drozd. Zlog a r je člen in večkrat izpre-j meni prvo črko drbla: tad (oče) in arzad mab (sin) in arvab, gwat fkri) In arwat, I gwrehes (devica, lat. virgo) in arverches. Primerjaj te korene: praor (ubog) in I. pa-uper; gaör (koza) In I. caDer: ral (redek) In I. rarus; diski (učiti se) in discere; dauni (pogublti) in damnare; alazr (plug, oralo) in ara'rum; dazrou, dagrou in dakrou (solza) in gr. dnkry, nem. Zähre. Za pregovor: Kant bro, kant giz, kant parrez, kan1 iliz (sto dežel, sto navad sto župnij, sto cerkva) ima iste korene v francoščini, r^zen Izraz bro. Zanimiva je vokalna harmonija, ki se v nemščini, v slovenski rezijanščini in nekje ob Uralu kaže v pregTasovanju, tako i v bretonŠČi-f: mab. p». mi bi ali mi« bi en (sinovi). Sestavljenke so zelo v navadi: deir-iou (četrtek) = dies Jovis, deir-gwener (petek) = dies Veneris; prioldi (priorjev dom). Poudar Je vselej na koncu besed, zato mislijo nekateri, da Je to vplivalo na francoščino. — Bretanja Je dala Pranciji dokaj slovstvenikov (gl. Lj. Zvon, 1922, Brežnikovo študijo), kot so: Brizeuv, Souvestre, Renan, Mgr. Duchesne. L. H£-mon, Geniaux, Des Cogncts, Le Dantec. Lt Goffic (gof = kovač, gofflc se kovačič). Le Sage, Duclos, Chateaubriand, Lamen-nais, Isle - Adam, T. Corbiere, pa nobedvn ni pisal v bretonščini, razen kmetskega pesnika Jeana Calloc*ka, ki je pel med svetovnim pokoijem o svoji postojanki, preden ga je pobrala Smrt kakor 180.000 njegovih rojakov: *Da sem tu, sem ostavil dom fn starše. Višja Je dolžnost, ki me veže, Niti sin, niti brat, pač pa sem mračen in nem prežač. Na vzhodnih mejnh sem bretonska skala.« — Bretonec je tudi Anatol Le Braz, pisec gorenje Islandske velike no-Č I, ki spada med »regionaliste« poprei omenjenega Charlesa Bruna. Prevod se čl-ta dovolj gladko. Dr. Breznik bi mu morda očital kak vsled (zaradi, zastran), raz položenje (volja ubranost), njegova lica so se pobarvala (lica so se m u pobarvala), zvonik o v glas (glas zvončka) germanizem pri moji veri (na mojo vero; bogme; tako mi vere, bi dejal Župančič) nI pozabila, da vtakne (vtakniti), drobi (drobonje), na pred večer Velike noči (na večer pred Veliko nočjo), jenjati (nehati) angelovo (angelsko) češčenje, bivši razbogoslovec (eno Je odveč: raz ali bivši) f. p. — Zastopan ie z dvema novelama J. Lemaitre, čigar krasna povest Le premier mouvement jc tiskana v Lj. Zvonu 1917. Nadalje doslej nam malo znani Praple, Lavedan, Hervieu, Prostova. Lichtenberger, Rodenbach. Vrhn-tega je Še pet povestic ali črtic iz špansko-ameriškega slovstva: Auo:iisto Thomson, Varaš, Nervo, Näjera, Gdmez Carri'lo, kakor nalaSč za vzorec hlspano - amerikan-ske literature, o kateri piše lanski Ljubljanski Zvon. Hearn je pa dal dve japonski zgodbi. — Kogar zanima videti, kako utegneta biti različna dva prevoda istega spisa, naj čita Carrtllovo Blanko v tej zbirki In pa v Narodnem Dnevniku z dne 5. oktobra 1924. Poslednja slovcnitev je po vsej priliki iz češčine, kakor kaže izraz *šavel« za našo »sah!jo«... G. P. V. B. silno mnogo piše zato nI čudno, če mu pri tej naglici kaj uide: beseda, včasl celo stavek. Str. 115 n. pr. so izpadle besede: de-sde que tue" crueificado ei humilde y abne-gado revoluclonario de Galilea. Ni brez pomena, če pisec imenuje Krista prekucuha! Stran 118. Ta Kristus, ki Je takrat ležal na mrtvecu, izvirnik: que nadle h a-bia c o 1 o c a d o sobre ei muerto = ki ga iri nihče položil na mrtveca (t. |. sam Je čudežno prišel na mrtvega razbojnika). Stran 112 govori o Silvestrovem večeru, ko pričakujejo dvanajste ure: MoJa sestra sa-njavo gleda, kako se bliža slovesnemu trenutku izvirnik: termino Imaelnarla. t J. dozdevnemu koncu, v naravi se ne pozna prehod iz starega v novo leto. Isto misli A Prance: Minuit sonne; c'est le signe du Passage Ideal d'une annde ä 1 autre (Le petit soldat de plomb). — Stran 114. starec misli z visokim glasom, španski: en voz alta = na glas. Brzina se opaža tudi pri lastnih imenih, ki so večkrat krivo natisnjena. Stavčeva krivda pa Je, da so na strani, 19 vrst« zamešane, & & i V VSAKI PRALftlCi HA3D£Se I 1LAT0R0C MILO. ZLATOR Volilcem radikalem ljubljanske oblasti. Navzlic terorja in zapeljevanju od vseh strani so se naše vrste znatno po-množile. Da je dosežena vsaj de na zmaga ^rjavne misli-edinosti v Sloveniji, pripada zasluga v znatni meri vam, volilci radikali. Sicer pa je padla odločitev t?Ti volitev na našem jugu, pri Srbih in Hrvatih, ne oziraje se na Slovenijo. Tam je radikalna stranka izvoje-vcla skoraj polovico vseh mandatov narodne sfurščine, namreč 141 poslancev, tako da počiva v g avnem v njenem taberu 'tornost in končna ureditev naše države. Od nje zavisi radi tega tudi njeno blagos+anje. Za Slovence bi bilo najraznmnejše, da bi sledili vam, volilci radikali, odnosno Narodnemu bloku, in tako postali deležni največ pravic in koristi. V dosego tega na delo s podvojenimi močmi, vi radikali, ki ste cvet državne misli in ki ste pijonirji za končno ureditev naše mile domovine, Najleršo hvalo pa izrekam Vam volilcem Narodnega bloka novomeškega in črnomeljskega okraja, ki ste mi po- verili v častnem številu svoje zla^ovc. Zlasti pa gre vsa čast Semičanom in Šmikelčanom, Podzemeljčanom. Prt tem vam kličem v spomin svoje besede, da zmaga Narodnega bloka ne zavisi od nas S ovencev in da bi mi trpeli največjo škodo na gospodarskem polju, ako bi ne prišlo v Beograd vsaj nekaj poslancev Narodnega bloka, ki bi se zavzemali z uspehe m za slovenske težnje. Na žalost se je temu klicu odzvalo premalo Slovencev, zalo bodo ostali slovenski poslanci, t. j. k erikalci in Pu-celj navezani na brezplodno politikova-nje, ker ne morejo priti do vlade in zato nc bodo mogli tudi nič doseči. Zato v boj po začrtani poti do popolne zmage državne misli, da se kaj takega ¥ prihodnjič več ne pripeti. V Ljubljani, 15. februarja 1925. Dr. Niko Zupan ič: predsednik oblastnega odbora bivši kandidat Narodnega bloka za novomeški in črnomeljski srez. Češkolovaško - jugoslovsnska liga v Ljubljani. (Občni zbor.) Snoči ob 20. se je vrši! v restavraciji »Zvezda« občni zbor Ceškosiovaške-jugo-slovenske Lige v Ljubljani. Obini zbor je posetil tudi starosta slovenskih javnih delavcev In prvi slovenski župan ljubljanski g. Peter Grassel Ii ter s tem posvedočil da si je ohranil navzlic svoji starosti svoje m'adeniske Ideale. Zborovalci so ma priredili neavdušeno ovacijo, predsednik dr. Triller pa ga je pozdravil v navdušenih besedah. Zborovanje je otvoril predsednik Lige g. dr. Karel Triller. Obširno tajniško poročilo je podal tajnik g. dr. Arnošt BrS-1 e j. Iz poročila je razvidno, da je društvo delovalo zelo agilno ter je tekom štiriletnega svojega obstoja doseslo lepe uspehe. Liga je takoj v začetku svojega delovanja ustanovila tri odseke in sicer: publicistični, kulturni ter gospodarski odsek. Dočim je bilo delovanje prvih dveh uspešno, je bilo delo gospodarskega odseka vsled finančnih neprilik otežkočeno. Liga se je uspešno udejstvovala zlasti na publicističnem In kulturnem polju. Predvsem je skušala potom dnevnega časopisja uvesti živahnejše, podrobnejše in fzčrpnejše poročanje o češkoslovaških kulturnih pojavih. To se jI je v polni meri posrečilo. Da se uvede stalno informiranje češkoslovaške javnosti o naših prilikah, je stopila Liga potom svojega člana g. prof. Kobala v stik z listom »Prager Presse«. Iz krogov članov Lige je izšla tudi Ini-cijatlva za prevajanje češkoslovaških avtorjev v slovenščino Na tem polju se je zlasti uveljavil g. prof. Bradač, ki je prevedel nebroj čeških, predvsem mladinskih del m tako našo javnost seznanjal z najvažnejšimi prevodi češke literature. Na tem polju se je udejstvoval tudi g. V. Zalar. Liga je poskrbela za celo vrsto predavanj, ki so jih večinoma pojasnjevale skioptične slike. Vršila so se predavanja o Havličku Bo-rovskem, Masaryku, Jirasku, o Češkoslovaškem narodu ter lepoti češkoslovaških pokrajin. Predavanja so bila prav dobro obiskana. Predavali so predvsem gg. dr. Lah, dr. P u x fn dr. Krivic. Povodom 70 letnice znanega novinarja in pisatelja Josipa Holečka je predaval na univerzi dr. Lah. Dne 13. aprila 1923. povodom proslave petletnice slavnostne zaprisege češkoslovaških in jugoslovenskih narodnih poslancev, je priredila Liga slavnostno akademijo v gorenjih prostorih Narodnega doma. Pri prireditvi je sodelovalo tudi več opernih moči. Liga je proslavila tudi 60 letnico pisatelja J. Macharja ter izdala ob tej priliki publicistično delo dr. Laha »Z v e-stoba za zvestobo«. To delo se je natisnilo In razprodalo v več tisoč izvodih. Lansko leto o binkoštlh je Liga pozdravila prvikrat v svoji sredi člane bratske organizacije Češkoslovaške 1 jugoslovenske Lige Iz Bratislave. Lektor češkega jezika na ljubljanski univerzi dr. Burian je v Ljubljani otvoril več tečajev za češki jezik In Je poset teh tečajev razmeroma prav dober. Za člane Lige v Ljubljani sta bili ustanovljeni dve knjižnici, univerzitetna, ki jo je darovalo češkoslovaško prosvetno ministrstvo in pa knjižnica Češke Obce. Liga je bila v stalnih stikih z bratskimi organizacijami predvsem s Ceškoslovensko-Jlhoslovensko Ligo v Pragi. Ustanovitev samostojne bratske organizacije v Mariboru/ \iga pozdravila z veseljem. Sedai je daa jžoost, da v ple- meniti tekmi obe društvi krepita svoje moči in izmenjavati inicijativ-ne misli. Članov šteje Liga 150 in 4 ustanovnlke. Število članstva je res še majhno, upati pa je, da se bo z uspešno propagando znatno pomnožilo. Bodoči program delovanja češkoslova-ške-jugoslovenske Lige bo razmeroma isti: vršila se bodo predavanja, ki naj seznanijo ljubljansko publiko z vsemi novodobnimi pojavi v kulturnem življenju češkoslovaškega naroda, gojili se bodo tesni stiki z bratskimi In sorodnimi organizacijami, prirejale se bodo zabave In akademije, predvsem pa se bo pospeševalo delovanje na kulturnem polju. Kot ena glavnih programnih točk je proslava 75 letnice prezidenta Masarvka. ki se bo vršila dne 7. marca v dvorani Kazine. Povodom tega bo dr. Krivic ime! slavnostno predavanje. Kot glavna programna točka Lige pa je izlet na Češkoslovaško. Po poročilu tajnika dr. Brileja je podal blagajniško poročilo ravnatelj gosp. HanuŠ K r o f t a. Blagajna izkazuje okoli 28.000 Din skupnega prometa, aktiva znašajo 8926 Din. Ob tej prilik! moramo omeniti velikodušni darili generalnega konzula dr. Bene-Ša in prosvetnega ministrstva češkoslovaške vlade, ki sta nakazala društvu 2500 Din in 2100 Kč, ter s tem pripomogla k uspešnejšemu delovanju Lige. Na predlog glavnega urednika Rasto Pustoslemška, ki je skupaj z dr. Ratejem pregledal knjige in jih našel v popo'nem redu, je bila blagajniku za njegovo vzorno vodstvo knjig izrečena posebna zahvala, odboru pa je občni zbor podelil absolutorij. Sledile so volitve in je bil izvoljen pet aclamationen tale odbor gg.: dr. Otokar Ben e š. dr. Arnošt B r 11 e j, dr. Riko Pur Fran G o v e k a r, dr. Gustav G r e g o r i n, dr. H a c i n, dr. Krivic, Hanuš K r o f t a, dr. Ivan L a h,. Ivan M o h o r i č, prof. M. Prešel, Jan R u ž i č k a, Peter š t e r k, dr. Karel Triller in Ivan Vavpotič, preglednika računov sta gg. Rasto Pasto-s 1 e m š e k in dr. Vane R a t e j, za namestnike pa gg. Rudolf J u v a n, prof F. J e-r a n, komisar S v e t e 1 j, M. Hribar, dr. Bole In dr. Borštnik. Na predlog g. Rasta Pustoslemška se je članarina zvišala na 2 Din mesečno. Na to je prišlo v razpravo vprašanje prireditve izleta Lige na Češkoslovaško. Vnela se je živahna debata, v katero so posegli gg. dr. Beneš, Pustoslemšek, Franzi, šterk In dr. Hacin. Po vsestranski debati je obč. zbor naročil odboru, naj čim najpreje sestavi natančen program in približen račun stroškov za izlet ter na to skliče nov sestanek, na katerem se bo končno sklepalo o izletu. Za izlet se je že na občnem zboru prijavilo 23 oseb. Na to je dr. Triller zaključil občuj zbor ob 22. Sokolsfvo. — Sokol na Viču priredi v soboto 21. trn. v Sokolskem domu na Viču veliko »ma-Škarado«. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 10 Din. Odbor vabi k obilni udeležbi. 372n — Sokolsklm društvom LjubPane la okolice. Ceškoslovenska-jugoslovenska Uga priredi v tekočem letu tečaj za češki jezik, ki ga bo vodil prof. dr. Burian. Ker se vrši v prihodnjem letu vsesokolskl zlet v Pragi, priporočamo vsem bratom m sestram, da se tega tečaja adeležujejo v kar največjem številu. Tečaj se je začel r torek 17. im. «a re**1* 55 stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 19 februarja M2S. štev. 4\j Dnevne vesti. V Liubitani dne V vednost in ravnanje« »PAŠIČ UMORJEN. Po vesteh ir Aten ie tlakmi prispeta iz Beograda brzojavka, da je PašiČa umoru neki nacijo-nal i stični Hrvat . • .« »Münchner Neueste Nachrichten* 15. februarja 1925 št. 45. _ »Münchner Neueste Nachrichten«, sriani monakovski list, so preteklo ne-: deljo priobfčile na prvi strani z debc-; limi črkami tiskano vest, da je ministrskega predsednika Nikolo Pašiča umoril neki nacionalistični Hrvat Frankfurter Zeitung« pa je dan po-preje dne 14. februarja priobčila o skupščinskih volitvah v Jugosaviji članek, v katerem povdarja, da so bile te volitve za jugoslovcnsko državo usodnega pomena, ker je v njih šlo za vprašanje, ali naj ta država še nadalje obstoja ali pa naj razpade. Pri teh volitvah seje baje vodila borba za to, ali naj ostanejo še nadalje na krmilu radikali in ž njimi vladarska hiša Kara-£Jorgjevičev, ali pa naj zmaga ljudska volja, ki hoče iz Jugoslavije napraviti federativno državo. Ako uvažujemo, s kakšnimi sredstvi je po končanih skupščinskih volitvah, ki so donesle sijajno zmago Narodnega bloka, operirala opozicija, kakšne tatarske vesti je širila po svojih časopisih, kako je ščuvala javnost proti državi in vladi, kako so posamne stranke opoziciionalnega bloka hujska-lc ljudske mase na odpor proti vladnim organom, moramo priti do zaključka, da Je ista opozicija skrbela tudi za vznemirjajoča poročila, ki so se skoraj istočasno s tatarskimi vestmi opo-zicijonalnih listov pojavljala v inozemstvu. Ni dvoma, da je brzojavka o namišljenem umoru min. predsednika Pašiča znastla na istem opoztcijonal-nem zelniku, kakor članek v »Frankfurter Zeitung«, ki prikrito napoveduje bližajoči se konec radikalnega režima in s tem tudi konec dinastije Karagjor-gjevicev. Ne moremo uganiti, kakršen je bil namen teh zlaganih vesti, eno pa je gotovo, da dajejo te izmišljotine globok vpogled v mišljenje in čustvovanje onih, ki bi se tako radi polastili državnega krmila. Jasno je: Vsem tem elementom je predvsem na poti Nikola Pašič, ta spretni in izkušeni krmilar naše državne ladje. Njega bi razorni elementi, ki stekajo svoje pohlepne roke po.vladi, radi odstranili za vsako ceno, tudi za ceno zahrbtnega atentata. Nič manj v želodcu ni tem podzemskim življem vladarski dom Karagjorgjevičev, ki jim je takisto mogočna zapreka, da ne morejo tako lahko izvesti svojih temnih načrtov. Ako se Izločita iz našega državnega življenja ta dva faktorja, potem menijo, ti rovarji, da bodo zlahka oživo-tvorili svoje načrte ter razkrojili Jugoslavijo na celo vrsto malih državic, v katerih bi bile odločujoč činitelj stranke, ki so danes združene v tako-zvanem opozicijonalnem bloku. To so njihove skrivne želje, želia pa je mati misli in tako so v inozemstvo javiM kot že izvršeno dejstvo ono, kar si tako iskreno žele v skritem dnu svojega srca. Te njihove Želje, ki jih izražajo potom inozemstva, naj bodo glasen me-tnento vsem merodajnim krogom v naši državi, naj bedo oprezni in previdni. Nasprotniki, ki so podlegli v volilni borbi, so pripravljeni v dosego svojih namenov porabiti vsa sredstva in se očividno ne strašijo poseči niti po najskrajnejšem sredstvu, po morilnem orožju. Torej pozor in opreznost! Toda eno bodi povedano tem ro-varfem proti državi in dinastiji: Še je dovolj prepričanih jugoslovenskih pa-'trljotov med nami, ki bodo znali, Čt treba tudi z zastavo svojega življenja, ščititi Jugoslavijo in njenega kralja pred peklenskimi načrti vseh, predvsem pa domačih sovragov! — Fond za brezpravne nameravalo ustanoviti klerikalci, in sicer za tiste svoje zapeljane uradnike in učitelje, ki so se uprli državni oblasti! Najprvo jih hujskajo na odpor proti šolski oblasti, potem pa zbirajo miloščine za nje! — Ti zapeljani in nahujskani siromaki ne vedo, da klerikalni stranki ne gre pri fiuJsV.artil za pravico in resnico, marveč zgolj za bluf ?n za umetno razburjenje ter strnjenje klerikalnega prlstašfcva in klerikalne javnosti. Odpovedale so volitve, po vodi so splavale kombinacije z vlado, pred durmi ie dolga doba ne-gatlvlstlčne politike brez realnega uspeha. Nevarnost razpada SLS ie tu. Kaj sedaj? rlujskaimo svoje učitelje In uradnike, da se zoperstavijo državni oblasti, ustvarjajmo umetna ogorčenja, da na ta način ubijemo v svojem članstvu ma-lodušje po ponesrečenih volitvah ter obup nad predstoječo, zopet popolnoma Jalovo politiko klerikalnih tigrov! Le s 18. februarja. 1925. fkandali, s ogorčenji, s »fondi za brezpravne« preprečimo odpadanje našega članstva in vzdržimo čvrste svoje vrste! Zato iščimo kalinov In ustvarjajmo žrtve! Se pač morajo žrtvovati za vzvišeno stvar SLS! Makijavelizem v interesu vere in cerkve ie upravičen *. • Na tak in sličen način modrujejo klerikalni voditelji, ki stoje za šentviško stavko in ki sedaj hinavsko razpisujejo »fond za brezpravne«* — Polovična voznina na državnih železnicah. Upokojen državni uradnik nam piše: Aktivni državni uradniki dobivajo sedaj legitimacije za znižano voznino na železnici, kadar se zglasc za nje pri svojem uradnem predstojniku; upokojenim državnim uradnikom pa se dovoljuje ta udobnost slej kot prej samo trikrat na leto. Državni uradnik, ki je šele nastopil trnjevo pot svojega službovanja, ima pravico do ugodnosti, ki jo država malo manj nego popolnoma odreka uradniku, ki je Žrtvoval vse svoje življenjske moči državni službi. Dočim avstrijski režim ni delal razlike med aktivnimi in upokojenimi uslužbenci, se sme sedaj upokojenec s 50odstotno olajšavo peljati samo trikrat na leto. Zakaj samo trikrat? Morda zato, da si na večerni poti življenja ne more privoščiti toli potrebnega razvedrila v naravi, da ne more skoro nikoli brez ogromnih železniških stroškov obiskati svojih oddaljenih znancev, svojih ljudi. Država odlikuje ob upokojitvi zaslužne može, kar je lepo in tudi prav. Zakaj bi takemu izmučenemu trpinu ne dovolila olajšave prT vožnji na železnici. Dovoljenje za neomejeno uživanje te olajšave pa je tudi v interesu države, kajti gotovo je. da se bo marsikdo večkrat poslužil železnice, če se bo lahko peljal s polovično karto, nego Če bo moral plačati celo. Še je čas, da se zganejo merodajni faktorji, zlasti pa apeliramo na priznano postrežljivost ministra g. dr. 2erjava, ki mu pri njegovem ugledu gotovo ne bo težko izposlovati za upokojence to, kar uživajo aktivni uradniki. — Druga obletnica dr. Tavčarjeve smrti. Jutri, 19. t. m., ob 13. poteče dve leti, odkar je umrl dr. Ivan Tavčar. Pičli dve leti, pa koliko se jc v političnem življenju v naši ožji domovini spremenilo! Danes je zastopnik ljubljanskega mesta v narodni skupščini dr. Korošec. Kam smo prijadrali, in to po krivdi raznih naprednih Uskokov?! — Odlikovanje. Z zlato medaljo za vestno službo je odlikovan kovač tovarne za kose v Slovenjgradcu Gregor C r e s n i k — Iz državne službe. Komisar Gvldon O u 1 i č je imenovan za ravnatelja urada za pospeševanje obrti v Ljubljani. — Iz sodne s'uzbe. Za sodnika v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani sta imenovana avskultanta dr. Franjo Kalin in dr. Aleš Peršln. — Spremembe ▼ železniški službi. Premeščeni so: nadzornik proge Laze, sekcija Ljubljana g!avna proga na progo Polj-čane, sekcija Celje Ignacij Serbec iz Po!j-čan, sekcija Celje v Laze nadzornik Franjo Rotman: nadzornik proge Račje-Fram. sekcija Maribor je premeščen v Maribor za nadzornika visoke gradbe Karel Jančlč iz Zidanega mosta je premeščen za posta iena-čelnika v Sv. Lovrenc na Pohorju Franc Blažon: iz Zaloga v Zidanmost za šefa skladišča Franc Besek, postajenačelnik v Sla-tNia-Radenci Franc 2umer je premeščen v Rožni Dol-Pribišje. — 50% popust na csl. železnicah za posetnlke veleseima v Pragi. Uprava praških narodnih sejmov v Pragi naznanja vsem interesentom, da velja ob priliki prihodnjega spomladanskega velesejma v Pragi (od 22. marca do 29. marca ti) za vse posetnike iz kraljevine SHS za potovanje v Prago in nazaj 50% popusta na vseh čsl. železnicah (namesto dosedanjih 33%). Navedeni popust velja izključno za posetnike Iz kraljevine SMS In je upati, da bodo tukajšnji trgovski, industrijski, obrtniški in ostali krogi izkoristili to izjemno priliko m obiskali v velikem številu Prago in njen svetovnoznani velesejem. — Delničarji Slovenske trgovske delniške družbe v likvidaciji v Ljubljani se opozarjajo, da se vrši v četrtek, dne 19. tm. ob 14. url v sejni dvorani Trgovske banke v Ljubljani občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora o sklenitvi likvidacije, 2) Poročilo likvidacijskega odbora o končani likvidaciji, 3) Potrditev bilance za leto 1924. 4) Sklepanje o razdelitvi preostalega imetia na delničarje. 5) Sklep o izbrisu delniške družbe iz trgovinskega registra. 6) Določitev hranilca poslovnih knjig za prepisano dobo 10 let 7) Slučajnosti. — Reorganizacija finančne oprave. Pod predsedstvom delegata ministrstva financ dr. Karla Š a v n i k a se je včeraj sestala v finančnem ministrstvu v Beogradu po* sebna komisija, ki ima nalogo izdelati na« črt za reorganizacijo oziroma izenačenje državne finančne uprave. Komisija se Je že z vso resnostjo lotila težavnega dela. — Izpit za carinskega posrednika z odličnim uspehom je napravil pred ministeri-jalno komisijo v Beogradu g. Rajko Türk, šef špedicijske firme Josip in Rajko Türk v Ljubljani. — Shranjevanje gorljivih stvari v pod-strešjlh. Pišejo nam: Mnogi hišni gospodarji kakor tudi stranke spravljajo in shranjujejo v podstrešjih cele zaloge gorljivih predmetov in raznega blaga, ki se rado vname, kakor: drva, lesene zaboje, papir, da, celo petrolej, slame ta bencin. Drugod l te zopet nahajajo lesena skladišča po dvoriščih za bencin In petrolej, ne da bi ljudje pomislili, kaka nevarnost požara Jim vsak čas ▼ neposredni bližini preti in tudi bližnjim sosedom! !Ker le po varnost no-policijskih predpisih shranjevanje gorljivih predmetov v postreSJfh nedopustno in strogo kaznivo, bi bilo umestno, da bi policija hišna podstrešja enkrat temeljito preiskala. — Vrhnika, V nedeljo 22. t m. se vrši v sokolski dvorani točno ob 3. popoldne zdravstveno predavanje g. zdravstvenega nadzornika dr. Ivo P Irca, načelnika državnega higijenskega zavoda. Predavanje bodo tolmačile kinematografske slike, zato upamo, da bo dvorana polna. —V soboto 21. t. m. so vabljeni člani demokratske stranke k važnemu sestanku, ki se vrši ob pol 8. zvečer v salonu gostilne »Mantua«. Poroča delegat 12 centrale. — Iz Laškega nam poročajo: Dne IS. februarja t. 1. smo proslavljali pri nas zelo redko svečanost. Gasilno društvo Je slavilo odlikovanje svojega Člana Henrika M a 11 o n I j a z zlato ko'ajno za SOletno zvesto službovanje v prid javne varnosti. Polnoštevilna gasilna društva iz Laškega, Rimskih TopMc, Hrastnika In Trbovelj — rudnik s svojo zastavo — so prikorakala a obrtniško godbo Ropert v cerkev In se po opravilu postavila v vrste na glavnem tr-gn. Tu je odlikoval sreskl poglavar Ljude-vik Pinkava Jubilanta ter mu čestitat. 7a njim sta govorila veletrgovec Konmd Clsbacher ln tr?k! župan dr. R o š. Po od'ikovanju Je defiliralo pred jubilantom vse gasilstvo s svojimi zastavami. Po tej sfavnost! se Je vršfl v hotelu Henke slavnostni banket, na katerem je nastopi'- več govornikov ki so odlikovancu čestitali . — Proti odebe'^stl dehne s ko'osaln'm uspehom samo »Vilfanov čas«. Dobiva se v vseh lekarnah ln drnzerllah. P^o*zva''a: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Priiaz št. 71. — Vsem somišljenikom bratom In sestram! Iz raznih krajev, ki so še d?ncs in-ficlranl s starim avstrijskim nemčursklm duhom, se obračnjo na mariborski O. O. naše organizacije s prošnjo, naj bi ilm ustanovili Javne kriižnlce. Po raznih podstrešjih, omarah in In poh'eah se praši n^broj neizrabljenih krlig, ki M lahko vršil** ob nnši mell veMko de!o nacionalnega preporoda. Zbirajte te knHge. žrtvujte morda tudi svo-)n dtmtfteate ?H one, k! jih ne rabite In no?. Hite jih na naslov: M. O. O r 1 u n a. Kaframa sekcijn. Knjižni odsek. Maribor. N-> rodni d<-m. Bratie in sestre v ponemčurfe-rib krajih vam bodo s hvpležnosMo popacati to nakMnj^n^s* In požrtvovalnost-! Nu čelo za naše knjižnice? — Sm^a kosa. V Poličannh je 17. tm. no do*gf težki bolezni umrla gosna Pavlina K r o 1 n i k o v a, rojena Germcl, soproga ordotnetra nadpošt^ria gosp. Antona Krol-nika In hčerka poštarja g. Krlstliana Ger-me'a v Solčavi. Pokoinlca je bila navdušena Slovenka, plemenita žena, ki so jo spoštovali ln radi imeli vsi, ki so jo poznali. Pogreb bo v četrtek 19. tm. ob 16. na pokopališče v Poljčannb. Podi h* ohranjen prijazen spomm! — Na Olincah je 17. tm. umrl g. Fran Pavlic, posestnik !n gostilničar. Pokojnik je bil na GHncah znana oseba. Pogreb bo v četrtek 17. ob trlčetrt na 17. Pokoj njegovi duši! — Snoči je prem:nul v starosti 77 let g. Andrej O d 1 a s e k. železniški revldent v pok. In MSnl posestnik. Pogreb bo v četrtek 19. tm. ob 16. iz Slomškove ulice 25 na pokopališče k Sv. Križa. Blag mu spomin! — V Ljtrbfjafri je umrla včeraj vdova sodnega predstojnika Helena Semen. Bila je blaga žena. ki so jo vsi znanci visoko spoštovali. Pogreb bo v četrtek ob %16. z Vidovdanske ceste št. 9. Blag H spomin' — Povrnite zopet potnfno nčlfellstvti na Barja! Pišejo nam: Klerikalci in komunisti so v razpodenem občinskem svetu od-žrli barjanskemu učite!jstvu, ki stanuje v mesru. pa mora hoditi po letu In po zim! na Barje, običajno poinino (borih par kron!). To je storila tista hinavska k!?rokomnni-stična klika, ki nosi socljaüzem le na Jeziku, svojemu po'Iticnemu nasprotniku, zlasti če Je to učitelj pa odžre še tisto drob-tino odškodnine, ki mu gre. Zato n->j sedanji gerentskl svet učiieljstvu na Barju to krivico popravi in postavi v proračun tistih par kron za odžrto potnino-! Vsakemu svoje! — »Velike poneverbe«. Pod tem naslovom smo poročali v včerajšn'1 številki »SI. Naroda«, da Je trgovec Ivan Sr»vš iz Ljnb-Hane izroči! čevljarskemu mojstru Franu Trnoeju več:o mnočino čevljev v vrednosti 14.933 D!nv da mu jih po sejmih razoroda Trupel, da se dosedaj nI vrnil ne z denarjem, ne s čevlji. Ta vest ne odgovarja resnic?, ker Je bil Trupel vsTed slabe kupčije zadržan ln se le vrni! šele včeraj. — Zagoneten nmor v Slncn. V lepem in prijaznem selu Sinac, v Liki na Hrvatskem, Je bil pred kratkim odkrit zagoneten umor, ki je razburil vse prebivalstvo. Ne daleč od mesta so pastirji našli na po'ju truplo nekega neznanca, ki Je imel na glavi te'ke rane, zadane od sekire. Jasno je bilo, da so storilci neznanca oropali in umorili, ker pri nJem se ni našlo nikakih listm in nikakega denarja. Orožniki so uvedli obširno preiskavo. — Vzrok samomora mosrar*kega ravnatelja. Pred dnevi smo poročali, da Je v Mosta rju izvršil samomor ravnatelj ta mošnje tobačne tovarne Oovedarica. Vzrok samomora so bile baje poneverbe v tovarni. Na mizi ravnatelja se Je našlo sedaj pismo, iz kojega Je razvidno, da sta kriva ravnateljev* smrti dva v tovarni zaposlena uradnika. Pismo se glasi takole: »Težke duševne boli od dneva odkritja tatvine pri CelimovIČu In poneverbe pri Alajbegovlču so me gnale, da grem Iz njih srede. Ne morem jesti, niti spati, se manj delati, temveč mislim samo na grda očitanja, ki sta jih meni zahrbtno naprtila oba onadva (živine v človeški postavi). Vžlvajte sedaj lopovi, ki ste zahtevali mojo glavo ln radujte se nad vašo lopovščino. Ubili ste me moralno ter me natirali v smrt. Nisem se s nlčemet okoristil. Bog aal je priča, sicer pa vem. da to ve" vsak v tovarni Vem, da bosta zgoraj omenjena izjavila, da sem Ju okradel ln osieparil, dasiravno nikdar nisem imel v rokah blaga j. ključev. Težko ln največjo nesrečo prenašam svoji ljubljeni soprogi, ker Jo moram zapustiti. Moram to, ker bi bila nesreča še večja, če bi me gledala dolgo časa norega. Oprosti ml moja draga, ne morem več živeti in gledati, kako se tudi ti mučiš, gledajoč mene. Moralno ste me popolnoma uničili lopovi, In me pognali v smrt Naj vas Vsegamogočni Bog dostojno nagradi za vaše zlobno delo! — Mičo Govedarica«. V pismu omenjena uradnika sta bila aretirana. Komisija je ugotovila še nadaljne poneverbe. — »Neosan« krema Vam štedi na dveh straneh, prvič, ker sc je zelo malo porabi, drugič, ker poveča trpežnost obut- ve. Iz LinbHane. — Radi povečanja poslopja mestnfc električna centrale so pred kratkim planirali v Slomškovi ulici poleg poslopja se nnhrjnjočl vrt, odstranili ograio ter pose kali In odpeljali drevje in grmičevje. — Radi regulacije Strellške ulice kjer so z razširjenjem že lansko jesen priče1!, so zadnje dni posekali tudi kostanjevo drevje. Pogrebni svet se bo od posestnikov-sosedov odkupil in izpeljala potrebna kanalizacija. — Mes*na ki vnl^a It hrdTIsa se Imata v kratkem preurediti, odnosno izvršiti nove potrebne naprave. Dotičnl načrti so v gf~"Tiem Že IzgotovJieni. — S kolskl d^m na Taboru. To pomTad bodo pričeli ometavati znotraj In zunaj stavbo dograjenega Soko^skerra doma. Dela se prično prihodnji mesec. Rrzen tega bodo oddana mizarska, steklarska in kana'1-zacijska dela. Poslopje bo do prihodnje Jeseni z vsemi prostori vporabno. — FHharmonlčna družba priredi svo'a dva nar'al'na koncerta d^e 16» irarca *n 29. aprila t!, v Filharmoniji dvorani. Fi'.ha»*-mo-niona družba prosi vsa društva bi V?r-poracite. katera bi eventualno hotela prirediti v teh dneh kak koncert ali podobn > prireditev, da se ozirajo na ta dva da*tmta. 37*'n — I e*ošnfo pn tno n?d"!|o sc bT spremenila velika dvorana hotela Union v prrv. c*fl paradiž z razkošno bMno razsvetljavo. »Sfavčeva« maškerada p^d naslovom »Ve-likl pustni korzo* Ie postala trndicijonabm prireditev. Vstopnina se od lanskega leta nI zvišata. Predprodaja vstopnic v trgovini g. L. černeta v Wolfovi ulici, odnosno na dan prireditve od 9. do 12. ure dopoldne v dvorani Union a. 376-n — Slovensko zdravniško društvo V Lfnbffairi vabi na svoi tedenski seminar v petek, dne 2^. febr. od 6.—7. zvečer na kirurškem oddelku splošne bolnice. Predavanje: Demonstracije nekaj oto-saringoloških slučajev. Predava: prl-rarii nš°s"ega odd. splošne bolnice dr. Pogačnik. Odbor prosi za točnost. 377 fn — Predavan?e v Pravnik«. V sredo, dne 18. tm. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. odvetnik dr. Henrik Turna o predmetu: «S o d n 1 k in za-k o n«. Predavanje se bo vršilo v dvorani št 79, I. nadstropje deželnega sodišča in se prične točno ob pol 18. popoldne. Društ^e-rlki se vabijo k obilni udeležbi, prijatelji dobrodo^V. — »V gorskem rafu« je geslo, pod katerim priredi Narodna čitalnica v So. Ši^ki svoio elitno maškerado v soboto dne 21. februarja ti. v dvorani pri Valjavcu. Razkošna dekoracija, bar, kabaret itd. sodeluje godba Šentjakobskega naprednega društva. Odbor. 374'n — Taksa na pijanstvo. Jos. J. je obtožen, da je dne 16. dec 1. I. v pijanosti klica! na ulic! »arf b"ks« te- nosredujočega stražnika nnhruTü. »VI ste I ne pa stražnik! Poite lovit tatove in potepuhe, nas pa v miru pustite!« Pr! tem sta mu stala ob strani J. M. in Iv. J., češ da sta zato tu, da ne bo J. aretiran. Obsojeni so bili J. J. na 100 Din, Iv. J. na 150 Din In M. na 50 Din ter na stroške hi takso. — Poneverba In goruPfa, Br. A. Iz Ljubljane je ogoljufa! razne stranke na kmetTh za posojili, 15^0 Din vredno koTo, zapftke in za pre.iočišča. Svoji tvrdki »Pilot« v Zagrebu je poneveril izkupila 5fM) Din. Da je zbujal več zaupar!a se je izda:al za trgovca z živino In poliskiml pridelki. Obtožen! se Izgovarja, da je bil k takim manipulac:jam primoran, ker mu tvrdka nI redno Izplačevala zaslužka in provizije. Po-HcMsko sorlčevalo opisuje obtoženca kot lahkomiselnrfa zapravljivca, delomržneža in prmočniaka. Obsodba se glasi: 2 meseca ječe In povrnifev škode. — Tat obleke. 22 letni Al. Slevc je v Zlebeh pokradel Iv. Starmanu razno obleko. Slevc je znan delomržnež in tat, ki je stanova! po raznih koncih v Mostah. Nekaj obleke je proda!, drugo pa Ima na sebi. Vkljub mladosti ima Že predkaznl zaradi tatvine, goVitiflje in vlačugarstva. Sedaj je dobil 5 mesecev težke ječe. — Akademski fchib Orfuna. obve?ča svoje člane, da se vrši v četrtek dne 19. tm. članski sestanek točno ob 8. zvečer v či- talnici J. N. A. D. Jadrana s sledečim dnevnim redom: 1.) Razvitje prapora Akademskega kluba Orjune, 2.) Kongres v Beogradu. 3.) Savcz Akademskih klubov Orjuna, 4.) Poročilo odbora, 5.) Slučajnosti. Udeležba za vse člane strogo obvezna! Zdravo! 375 n 124 T L E K E NA ROKE r+ MESTNI TRG 3 £ R H A T O V 3 C Iz Celja. —c Zaključek I. semestra na državni realni gimnaziji v Cel.'u. Prvi tečaj se je zaključi! preteklo soboto. Od 314 učencev (med temi -\2 deklic) je dobila nepovoljni red ena tretjina vseh dijakov. Ker pa je med temi nad polovico takih, ki imajo samo Iz enega ali dveh predmetov nepovoljen red in dobijo v drusem tečaju vsled tega ponav-Ijalni izpit, je pričakovati koncem leta boljšega uspeha že z ozlrom na rednejši Šolski pouk, kakor je bil v prvem tečaju. Zelo slabo vpliva na napredek učencev med drugim tudi to, da se dobra tretjina dijakov voz! domov, da pa je zveza, zlasti ob jutranjih urah iz Savinske doline skrajno neugodna. —c Udruženie vo'nlh Invalidov, podružnica v CeHu priredi na pustni torek zvečer v Narodnem domu veMko pustno veselico z mnogovrstno zabavo. Peri s „SamobeHnom"! iifflra. — Zopet no Izhajanje »Straže* in >Slo» venskega gospodarja«. »Marburger Zeitung«: poroča, da pred kratkim ustavljena lista »Straža* in »Slovenski gospodar« po ukinitvi kolportažne prepovedi dne 18. t. m. zopet izideta. —m Državna borza dela v Mariboru. V času od 8. do 14. februarja je bilo pri držav* ni borzi dela razpisanih 104 prostih mest, 243 eseb je iskalo delo, v 70 slučajih je bor« za posredovala z uspehom in 7 oseb jc od* potovalo. Od 1. januarja do 14. februarja je bilo skupaj razpisanih 766 prostih mest in 1504 oseb pa je iskalo dela. — Podelitev koncesije. V mesecu ja« nuarju so bile podeljene sledeče koncesije: Mar!:o Cutič, kotlarstvo. Slovenska ulica 18; Karel Robavs, trgovina z avtomobili, Ale* ksandrova cesta 6; Ema Zalokar, izd2lova* nje čokolade, Prešernova ulica 19; Felik« Pucko, vinska trgovina na debelo, Aleksan* d^ova cesta 31; Cecilija Šef, trgovina s pa« pirjem in pisarniškimi potrebščinami. Lev* stikova ulica 31," Aecctta & Co. stavbno podjetje. Frančiškanska ulica 12; Josipina Klavor, strojno pletenje. Tržaška cesta 3; Marija LTlbl, branjarij-a z galanterijsko robo in konfekcijo, Židovska ulica 12; Frančiška Robar, krojaška obrt. Ruška cesta 7; Fran Pukl. krošnjarstvo, Vctrinjska ulica 4: Mir« ko Steiner & sinovi, lesna trgovina. Kopu tarjeva ulica 4. —m Zdravstveni izkaz o nalezljivih bot teznlh v Mariboru. Za čas od 8. 14. t. m. objavlja mestni fizikat sledeče poročilo o stanju nalezljivih bolezni v Mariboru: Škrla* tira: ostalo 7, na novo obolela 2, «zdravel nobeden, ostane 9; griža: ostal 1, na novo obolel nobeden, ozdravel 1; oslovski kašelj: ostalo 9, no novo oholel nobeden, ozdraveli 4 ostane 5; ošpice: na novo obolela 2; rde* čica: ostane 1. Vsem, ki hočejo d"»bro kavo piti, priporočamo izvrstno naSo pravo domačo ciko- rijo. o o M??ka ff rs lina. — Prof. Veber v Gorici. Prof. IjuMjan. ske univerze dr. Veber se mudi v Solkanu pri Gorici, kjer zbira gradivo za knjigo o svojem pok. učencu dr. Klementu Jugu, ki se je lani ponesrečil na severni steni. Prof. Vehra je sedaj naprosila Zveza prosvetna društev v Gorici, da predava Iz filozofije pred goriškim občinstvom. Prof. Veber se je vabilu odzval. Predavanje se vrši danes, v sredo zvečer in sicer »o razvoju dnševnost!«. — Poroka. V Tolminu se je poroči! tajnik političnega društva »Edinost« v Trstu g. Josip GabrSek z gdč. Marijo Mrakovo iz Tolmina. — Maskerade slovenskih društev v Gorici. V soboto priredi v Trgovskem domu Telovadno društvo v Gorici svojo pred-pustno m^skerado. Na pustni torek pa v Isti dvoran! SK Sparta. Na maskeradi bo igrala godba jazzbanda. SK Sparta je novo ime za lani ustanovljeno SK Primorje v Gorici, 1 4C0 Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naša debra mati in teta, gospa Helena Semen sodnega predstojnika vdoi.. 17. februarja 1.1. ob osmih zvečer po dolgem trpljenju nas za večno zapust la. Pugieb predrage umile bo v četrtek ob polu št.nh z Vidovdanske ceste 9* V Ljub;;.-»nI, dne 18. februarja 1925. Žalujoča rodbina Semen in soiodaik!« Mrv. 40 >SLOV£.\SKI NAROD« dne 19. tebruarja i92o. Sira« 5. Gospodarstvo. Delovanje glavnega odbora za obdelovanje Barja v 1. 1924. Due 11. t. m. se je vršila seja glavnega odbora za obdelovanje barja, na kateri so podali načelstvo, tajništvo in tehnično vodstvo svoja letna poročila. Iz teh poročil posnemamo: Ljubljansko barje se nahaja vsled vojne in povojnih razmer v zelo slabem stanja. Od 1. 1914 se na Barju z malimi Izjemami ni delalo ničesar, posledice tega zastoja so se pokazale v tem, da so se glavni odvodniki zarastli in zasuli, vsled česar odtok ni deloval in se je Barje znova zamočvirilo, povodnji pa so se pokazale že ob manjšem deževju. Vsled nastalih ovir pri dovoljevanju pobiranja doprinosov, ker je bil fond za vzdrževanje odvodnikov izčrpan in ker so se izvršile tudi nove volitve v glavni odbor, so se osuševalna dela zavlekla tja do leta 1924. Takoj, ko je glavni odbor dobil do-vofjenje za pobiranje doprinosov, je začel z energičnim delom že spomladi v letu 1924. in jih nadaljeval skozi celo leto. Uspehi so zelo zadovoljivi. Interese/iti sami uvidevajo pomen teh del in zahtevajo, da se jih energično nadaljuje. Važen korak v interesu hitrejše osušitve ljubljanskega barja se je storil s tem, da so se ustanovili pododbori, deset po številu, za posamna območja ljubljanskega barja. Naloga teh pododborov je, olajšati delovanje Glavnega odbora in zgraditi ter vzdržati zadostno število odvodnikov II. reda, da bo dana možnost, da vsak posestnik lahko izpelje svoj osuševalni jarek v enega teh odvodnikov. Izdelan je že delovni program za vsak pododbor, tako da bodo z delom lahko že začeli letošnjo pomlad. Osuševalna dela je vodilo tehnično vodstvo s krepkim podpiranjem odbornikov, ki so žrtvovali dosti dragocenega časa v to svrho in se je pred vsem njim zahvaliti za dosežene uspehe. — Vpliv smotrenega dela se že kaže, zanimanje interesentov postaja vedno večje .izgledi za končno dovršitev začrtanega programa so torej zelo zadovoljivi. Na prošnjo glavnega odbora je začela Centralna inšpekcija voda na državne stroške izdelovati detajlne načrte za osuševanje ljubljanskega barja, V prošlem letu se je izvršila nivelaclja fiksnih točk na celem Barju ter novi podolžni in prečni profili reke Ljubljanice. V letn 1925. se bo s predhodnimi deli nadaljevalo in se bo izvršilo predvsem snimanie stranskih pritokov. Isti urad je izdelal tudi načrte za regulacijo Gradaščice, Glinšice in Malega grabna. Končno se je z državno podporo doseglo, da se postavijo na ljubljanskem barju trije limnigrafl. razen tega več vodomerov in bo opazovalna vodna služba sploh izpopolnjena. Država je nakazala glavnemu odboru (potom velikega župana oz. oddelka za kmetiistvn) državno podporo v znesku 50.000 Din, katera vsota se bo uporabila za nazorne drenažne naprave in organizacijo uprave barja. V svrho hitrejše in definitivne rešitve vprašanja osušitve Barja je sklicala Generalna direkcija voda v Beogradu sestanek glavnega odbora in vodilnih faktorjev v Ljubljani dne 9. novembra 1024., katerega se je udeležil tudi odposlanec Generalne direkcije voda. Predmet razprave je bil razčiščenjc pojmov, da Ii je glavni odbor smatrati za vodno zadrugo ali ne: dalje vprašanje rentabilitete in sestava točnega rent. računa ter postavitev ključa za porazdelitev prispevkov k stroškom regulacijskih del. Glavni odbor je izdela! rentabilitet-ni račun za celotni projekt Ljubljanskega barja in ga predloži! ministrstvu. — Uoanje je tedaj, da krenemo z mrtve točke, vsaj kar se tiče regulacijn Ljubljanice. Glavni odbor je zastopal po tehničnem in pravnem izvedencu pri vodo-pravni razpravi projekt za regulacijo Gradaščice, Glinšice in Malega grabna in se udeleži! kot interesent razprave o hidroclektrični napravi na Vrhniki po projektu ing. Kress ter je stavil svoje zahteve in pogoje. Glavni odbor je pa oddal tudi svoje mnenje o konkurenčnem projektu ing. Lenarčič glede izrabe vodnih sil odtoka iz CirkniŠkega jezera in reke Unec. Glavni odbor je posredoval v več slučajih privatno-pravne-ga in tehničnega značaja med posameznimi interesenti in po večini dosegel sporazum. Glavno delo pa se je izvršilo leta 1024. s čiščenjem in trebi jen jem glavnih odvodnikov. V letu 1924. so se očistili do malega glavni odvodniki. Jarke ob cestah in štradonih so dale čistiti tudi občine, pred vsem mestna občina ljubljanska, in to zaradi večkratnih intervencij glavnega odbora. Vsi ti jarki služijo kot važni odvodniki in bo treba tudi tem posvečati več pozornosti, prizadete občine pa opozoriti, da jih v redu vzdržujejo. Veliki nedostatki se opažajo pri mostovih in prelazih čez glavne od-vodnike. Na to so se opozorile tako občine kakor tudi posamni interesenti, in je upanje, da bodo tudi v tem oziru nastopile korenite izpremembe. Ako šc navedemo iz blagajniškega poročila, da je imel glavni odbor 503 tisoč 422 Din 36 p dohodkov in 333.720 Din 15 p izdatkov ter da znaša celokupni denarni promet njegov nič manj nego 1.565.385.59 Din, je jasno razvidno, koliko ogromnega dela je obavil v prošlem letu glavni odbor, osobito njegovo tajništvo in tehnično vodstvo, ki je izključno slonelo na ramah dveh gospodov odbornikov, okrajnega glavarja dr. Frana Spiller-Munysa in inž. Alojzija Hočevarja. Na seji se je končno razpravljal tudi nov proračun za 1. 1925. Kljub temu, da so unešene v ta proračun vse postavke za potrebna dela na Barju v I. 1925.. ne bodo barjanski doneski večji od lanskih. Krediti za malo obrt. V ponedeljek je bila v Trgovski in obrt« niški zbornici pod predsedstvom zborni :ne* ga svetnika g. J. Lenarčiča seja financ* nega odseka, na kateri je poročal zbornični tajnik g. dr. Windischcr o položaju na denarnem trgu in kreditih za malo obrt, ki jih je Narodna banka na prizadevanje zbor« niče dovolila za nujno odnonwj na«in ma* lim obrtnikom. Ti krediti znašajo za Slove* nijo 800.000 Din, in sicer 500.000 Din za ljubljansko in 300.000 za mariborsko pod* ročje. Maksimalni kredit obrtniku znaša 5000 Din in se vrača po preteku vsakih treh mesecev z eno petino, tako da bo v 15 me* secih popolnoma odplačan. O stvarnem in izčrpnem poročilu g. dr. Windischerja se je razvila živahna debata, v katero so poleg po* ročevalca posegli rudi zbornični svetniki gg. Zadravec. Petovar. Franchet* ti Stare, Schrcy in načelnik odseka g. Lenarčič. Poročevalec je na podlagi mnenja navzočih članov odseka formuliral predlog, da zbornica začetek pospeševanja male obrti v Sloveniji od strani Narodne banke iskreno pozdravlja, da želi izpopolniti eskontne odbore z dvema zastopnikoma ohrtništ-a in prosi, da sc kontingent 800.000 dinarjev z ozirora na veliko Število našega obrtništva primerno rvisa. maksimalni kredit pa določi najmanj na 10.000 Din. Odsek je dr. Windischerjeve predlog? soglasno sprejeL Zbornični tajnik g. dr. Windischer je nadalje poroča o predlogu na maksimiranje obrestne mere. ki ga je zadnja plenarna seja zbornice odkazala finančnemu odseku. Sle* dila so se druga poročila, nakar je zbornični konzulent poročal o želji ministra za 3ume in rudnike dr. Žerjava, izražen? po zbor* nič ti tajniku g. M o h o r i č u. plede pred« logov za prihodnji finančni zakon. Finančni odsek je nato sklepa, da zbornica odpošlje g. ministru utemeljene pred1 ^e za izpre-memr dohodninske davčne lestvice, za zo* petno uvedbo davčnih plači1"fh nalogov, za ukinjeje točarinskih taks, za odpravo orne* jitve prodaje denaturiranega špirita in za saniranje zakona o taksah. Končno je odsek naročil zbornici, da se iskreno zahvali mi* nistru dr. Žerjavu za podpiranje zbore ničnih prizadevanj glede omiljenja davčnih bremen. To in ono. Hmelj. 54. poročilo Hmelj, društva v 2alcu. Žatec, ČSR, dne 13. febr. 1925. Drugi teden februarja je bilo povpraševanje po hmelju živahnejše in so se cene izboljšale za 50 čK. Začetkoma tedna je neka inozemska tvrdka kupila 50 stotov hmelja po 4200 čK za 50 kg. Ob uri, ko to pišemo, notira prima 400O—42000. prav dobra sekunda 3900—4000. slaba sekunda 3800— 3900 čK za 5 kg Največ se kupuje po 3800 —4000 čK. Zaloge se vedno zmanjšujejo m se cenijo le na 3000—3500 stotov. Vsled te- . ga se smatra tržni položaj kot prav zdrav I — posebno pa še tudi zaradi tega, ker nas loči od nove letine še doba šestih mesecev. Konečno razpoloženje je prijetnejše, cene so utrjene m polagoma rastoče. Savez hmelj, društev. —g Razstava mlekarskih pror/: vodov. Ministrstvo trgovine in industrije je naznanilo Trgovski tn obrtniški zbornici, da bo po poročilu našega konzulata v Milanu na letošnjem velesejmu v Milanu, ki se vrši od 12. do 27 aprila ti. poseben oddelek za razstavo mlekarskih proizvodov. Po poročilu konzulata so bile na lanskoletni razstavi, ki je dosegla velike uspehe, zastopane sko-ro vse evropske in južuo-ameriške države. Naša država ni na lanski razstavi sodelovala, zato bi se je morala letos udeležiti. —g Tvrdke, ki Izvažajo govedino in meso na Dunaj rn ki bi se zanimale za zastopstvo svoje tvrdke na Dunaju, naj blagovolijo naznaniti njih natančen naslov trgovski in obrtniki zbornici v Ljubljani najkasneje do dne 25. trn. —g Davki v lanskem leto. Direkcija neposrednih davkov je zbrala podatke o vplačanih davkih v lanskem letu. Iz teh podatkov je razvidno, da je plačala Hrvatska 289.910.802.58 Din, Bosna in Hercegovina 220,727.275, Vojvodina 363,178.627.96. Slovenija 185.0.3S.719.39 Din, Dalmacija 39,370.961.12, Srbija in Cma gora dinarjev 309,380.551.83. Skupaj je prišlo torej v državno blagajno na neposrednih davkih Din 1.408^06.937.80. —g Naš izvoz na Češkoslovaško. Po podatkih čenatu nazadovala razen Velikega Bečkereka vsa mesta. Naraslo pa je tudi prebivalstvo mest v BaranjI m Bački. Kot vzrok depopulacije Banata se navaja dejstvo, da je mnogo prebivalstva nemške-madžarske narodnosti prodalo svoje imetje in se preselilo drugam. Največ prebivalstva se je Izselilo iz VršČa. Velike Kikinde, Pančeva in Bele Cerkve. Porast prebivalstva pa zaznamuje Subotica ki je danes za Beogradom in Zagrebom najbolj obljudeno mesto Jugoslavije, številčno glede prebivalstva so napredovala tudi me-mesta Novi Sad, Senta, Stara Kaniža *n Som bor. V Dalmaciji je kakor v Sloveniji predvojno stanje. Naraslo je samo prebivalstvo Splita, ki je po vojni postal kulturni, gospodarski in administrativni center Dalmacije. V Cmi gori se je kavntiteta prebivalstva mest »natno spremenila, predvsem pa zaznamuje nazadovanje števila prebivalstva Cetinje. Mesta, ki Imajo ugodnejšo zvezo s sosednimi oblastmi Jugoslavije se polagoma razvijajo in število prebivalstva narašča. 0 ekumenskem pafrijarhafu. V Carigradu se odigravajo dogodki, ki so velike važnosti za ves krščanski svet. Tisočletno tekmovanje med zapadom in vzhodom, med Rimom in BIzantinijo, je stopilo po inlcijativl turške policije v novo fazo. Gre za veliko cerkveno Institucijo, izvi- rajočo iz prvih stoletij krščanske dobe. To je tud! razlog, da je zbudil nasilni izgon ekumenskega patrljarha Konstantina VI. iz Carigrada splošno zanimanje vsega krščanskega sveta. Spor, v katerem si stoje politično nasproti Turki in Grki, se suče okrog lausanske mirovne pogodbe. Zato se moramo ozreti nekoliko nazaj in obuditi v spominu dogodke v Lausannl, da bo lažje razumeti konfl'kt med turško in grško vlado radi carigrajskega patrijarhata. Dne 16. decembra 1922 je izročila turška delegacija mirovni konferenci pismeno izjavo, v kateri je zahtevala v imenu mo-.dernizirane m demokrat'zirane Turčije odstranitev ekumenskega patrijarhata s turškega ozemlja. Delegacija Združenih držav je zavzela glede te zahteve takoj negativno stališče, druge države so ji pa po vrsti sledile. Angleška ni mogla pristati na predlog, čigar cilj je bil odstranitev ekumenskega patrijarhata in zato je lord Cur-zon na plenarni seji mirovne konference dne 10. januarja 1923. slovesno izjavil, da bi bi! užaljen pravni čut vsega sveta, Če bi moral ekumenski patrijarh prenesti svoj sedež iz Carigrada kam drugam. Romunski delegat Diamande je izjavil, da so Romuni v svoji cerkveni organizaciji sicer neodvisni, vendar pa b! bili v verskem čutu globoko užaljeni, če bi turška vlada tako nekorektno ravnala z ekumenskim patrijar-hom. Jugoslovenski delegat Rakič je spregovoril v obširnem govoru o pomenu m vlogi patriarhata. Po njegovem mišljenju je PatrFarhat institucija, ki ima vehke zasluge tudi za današnjo človeško družbo. Njegova vloga v moralnem razvoju ljudstva je bila vedno važna. Odstranitev te institucfje bi povzročila tako moralno praznino, da bi se zdeio. kakor da je izginil z njo del civilizacije same. Vsi duhovi ne glede na versko prepričanje bi bili vznemirjeni. Vse kulturne države bi morale konstatirati , da edina Turčija zapira vrata odlični krščanski instituciji, k! jc stara več Sto let in je imela svoj sedež v Carigradu mnogo prej« nego sam kalinr. To dejansko stanje bi ne bilo v interesi« furške države, ki s! skuša pridobiti ugled in spoštovanje med modernimi državami- Angorski Turki so obstali torej pred nepremagljivo oviro, morali so spremenit! svo'e trdovratno stališče m priznati v lau-sannski mirovni pogodbi cksteritorijalnost ekumenskega patrijarhata. Zavezali so se, da bo lahko patrfjarhat nemoteno opravljal svoje cerkvene in upravne funkcije. To ;e bila lausannska mirovna pogodba. Ali ljudje, ki se jim je po srečnem naključju usode posrečilo spremeniti sevresko pogodbo, sc niso smatrali za premagance, temveč so krenili drugo pot. Zahtevali so prisilno za* menjavo Grkov, ki so se naselili v Carigradu do 18. oktobra 1918. Konstantin A raba glu, ki je postal lani naslednik Gregorja VIL a* prestola ekomenskeie patriarh*. Je bi! :w>preie metropolit v Derku na ohaf! Marmorskega morja, torej izven Carigrada, kamor se ie preselil šele po 18. oktobru 1918. Ali od tega fakta je še zelo daleč do priznanja, da »o imele turške oblasti prav, ko so izgnale patrijarha. Tu gre v prvi vrsti za formalne nedostatke. Vsak prisiln4 izgon mora predhodno podrobno proučit! mešana mednarodna komisija, čije predsed-Je general de Lara. Ta komisija Izdaja do-tlčnlm osebam, ki se morajo izseliti iz kake države, potne liste, brez katerih ne smejo biti izgnani. Turki so s! pomagali proti Konstantina VI. z vestjo Agencc Haval«, da je general de Lara baje proglasil, da je ravnala Turčija v smislu lausarmske pogodbe pravilno. Potom *Journa!a des PebaU .te general de Lara pozneje to vest demanti-ral, toda poročilo je doseprlo svoj cilj. Zadeva je torej nejasna tem bolj, ker ne smemo pozabiti, da gr* pri tem za poglavarja institucije. k{ mu »e bas lausannska konferenca zajamčlla nemoteno poslovanje. Če izvoli svnod za ekumenskega patrijarha kakega nrelata, ki je ži*-el izven Carigrada, tedaj ne smemo zamenjati tega dogodka z navadnim pojavom, ko se preseli iz Srnfrrrr v Carigrad grški trgovec s kramavijo. Konflikt z ekumenskim patri jarhatom zanima tudi našo drŽavo. Naravno ie. da ie /b:id»3 ta dogodek največjo pozornost v balkanskih državah, tn sicer ne le na Grškem, nego tudi v Jugoslaviji, Romunski in Bolgariji. Zanimiv komentar priobčuie o tem dogodku pariška •■ La France Militaire • pod naslovom »Na poti k moralni unitiJcaci.ii Balkana«. V razburjenju, ki ga je povzročil na Balkana nastop turške vlade proti patrijat-hu Konstantinu, vid! Ust prebujenje davni!', družabnih Wealov krščanske raje, pojav premoči mističnega momenta nad gmotni-nimi interesi tega sveta. List smatra, da bi mogel ta dogodek utrditi mir med krščanskimi narodi na Balkanu in napoveduje celo nekako sveto zvero balkanskih dr" -:■ Nedvomno je treba presojati konflikt med Grško In Turčijo v prvi VTSÖ s stališča balkanskih narodov, ki jim je še živo v spominu, da ie bila pod osmanskim režimom cerkvena avtonomija in njena zanesljiv;* opora v osebi ekumenskega patriiarbnta edina oblika narodnega življenja in bodoče državne neodvisnosti. temel i FLETT S ERJEV A LADJA BREZ VIJAKA »BUCKAU*, <- keteri smo obširne)s poročati, je zdaj na poti na Škotsko. Na stiki vidimo značilne pločevinaste ua/jw/e, ki se pod pritiskom vetra vrte in gonijo ladjo. Tistim, ki ne morejo spati priporoča dr. Villam Munson, naj 1.) jedo dobro kombinirane jedi, da želodec ne bo prenapolnjen In da bo mogel dobro prebav-ljati. Večerja mora biti čim lažja; 2.) Misli treba odvračati od dnevnega dela in dobro je, če vzamemo zvečer pred spanjem kako dobro knjigo lahke vsebina ali pa skušamo pomiriti živce z lahko igro, ki ne zahteva prevelike napetost! misli; 3.) Predno gremo spat, je nujno potreben sveži zrak in hladna kopel. Dobro je tudi pred spanjem izpiti skodelico kakava in pojesti par keksov. Spalnica mora biti vedno dobro prezračena. Okno naj bo vso noč po možnosti odprto če ni hud mraz. Odeja mora biti topla, da človeka ponoči ne zebe, ne sme pa biti tako težka, da bi se človek potil. Dr. Munson trdi, da se je pojavila ta bolezen zadnja leta pri vseh kdor ima naporno delo. Po njegovem mnenju to še nI bolezen, nego samo znak bližajoče se obolelosti. Kdor naporno dela, mora po možnosti spati najmanj 8—9 ur. So sicer izjema, da zadostuje temu aH onemu 5—6 ur spanca, toda to so samo izjeme, brez katerih ni pravila. Pojavi, da človek ne more spati, so različni. Nekateri ljudje spe s presledki, druge mučijo v spanju razne privide, tretji pa sploh ne morejo zatisniti oči. Čim pacijent opazi svoje nenormalno stanje, naj se takoj obrne na zdravnika, ne pa Šele potem, ko je že prepozno. Odolčno odsvetuje dr. Munson lečenje te bolezni z raznimi patentiranim! zdraviM, ker bolezen pri dveh ljudeh ni enaka. V enem slučaju je posledica prenapetih živcev, v drugem slabe vesti, v tretjem prenapornega dela itd. Vse te različne vrste bolezni se lečijo na različne načine. S patentiranimi zdravili pa si lahko vsak pacijent samo poslabša svoje stanje. Najprej je treba ugotoviti vzrok bolezni, potem pa vprašati za nasvet zdravnika. Na poti je bogata pošilika najfinejšega angle kejja sukna, najno.ejsih vzorcev. Ko dospe, bodo interesenti t.ikoj obveščeni, da si ga zamorejo nabaviti. Drago Schw:b, £''ubljana. 24 l Ljubavni roman lepe baronice. Soproga znanega finančnika Hansa pl. Reitzes je veljala za eno najlepših žena Dunaja. E'egantna blondinka, z vedno smehljajočim se obrazom je bila mana povsod, občudovali so jo kadar je šla na strani svojega nekoliko zavaljanega soproga in mnogo nevošljhih pogledov je zadelo njega, kateremu je bila trsoda tako naklonjena. Zakon z pl. Reitzesa se je zdel srečen. On, eden izmed najpodjetnejših dunajskih finančnikov, je pripravil svoji ženi naravnost kraljevski dom, njeno življenje je bilo razkošno m udobno. Krasna, deloma v renesančnem slogu zidana palača na Unrver-sitäfsstrasse št. 5. je bila njena last. poleg tega pa je bila njena tudi krasna vila na Simmeringu. V splošnem je lepa žena posedovala vse, kar premore bogastvo. Zakon se ie zdel kakor Že omenjeno, srečen. Baronica je bila vzorna soproga in ljubeča nuiti svojih dveh malih otrok. Tem neverjerneiša se Je zdeta pred dnevi razširjena vest, da je baronica Reitzes zapustila Dunaj, soproge in otroke. Kaj se je zgodilo? Vest se je izkazala za resnično; baronica ;e rei» zapustila Dunaj Bi kot cilj svojega potovanja je navedla S t. Moritz. 2 njo je odpotovala tudi njena sobarica. Vsem hišnim znancem in prijateljem pa ie bilo nenadno odpotovanje baronice sumljivo kajti ni bila baronična navada, da potuje sam;'., odnosno brez soproga. Krojile so razne verzije in mnogi so zagovarjali baronico, češ da je šla verjetno v St. Moritz. Čemu se ne bi enkrat lepa žena na\ -žila veselja, ki ga ji nudi to zimsko letovišče? Tako se je govorilo. Nekaj dni po cd-potovanju baronice se je vrnila sobarica iv? sicer sama. Sedaj je bilo jasno, da jc bilo potovanje baronice navaden beg iz zakona. Baronica ni odpotovala kot navedeno v S t. Moritz, temveč se je odpeljala naravnost v Pariz, od tu pa je preko Havra odpotoval* v Ameriko. To dejstvo je bilo v hi^i g. Reitzesa 2e pred dnevi znano, težko pa je bilo prikrivati. Celo hišni služabniki sa zmajevali z glavami, ko so culi, da je njihove gospodinja službeno odpotovala v Newyork, Dosedaj namreč ni bil običaj, da so baronico službeno odpošiljali daleč v svet. Služabniki so vedeli kaj se Je dogodilo, k j iti poleg lepe gospodarice je izginil iz hiše §e nekdo in sicer mladi tajnik barona. Baron Reitzes je nadarjenega, dobro vzgoje*:u.cr? fn omikanega mladeniča pred 2 leti snreie! v službo in mu poveril svojo zasebno korespondenco ter razna druga dela. Mladi tajnik je bil od jutra do večera v hiši ter je mora! opravljati tudi različna naročila baronice. To jc postalo za oba usodno. Ta?iik se je zaljubil v lepo ženo in si osvojil njeno srce. Je to sicer stara pesem, pesem seveda, ki se dostikrat žalostno konča. Na Iju-bav dveh ljubečih se pogreza senca žalosti cele hiše, soproga in otrok, ki so izgubili svojo mamico. Značaj se pozna po smehu Profesor boulonske univerze Rafael Dirbofs je napisal zanimivo razpravo o vidnih znakih človeškega značaja, v kateri doslej še ni dovolj proučila s stališča eksperimentalne psibolizioiogije. Drugačna je stvar z zu-naniim mehanizmom, z mimiko smeha. k? jo je ugotovil Duchen na ta način, da je e induktivnim električnim tokom draiil mišice na licu. zlasti veliko mišico smeha, ki se nahaja nad očesno in jabolkom. Duchen je delal poizkuse na živih ljudeh in truplih. Smehljaj, ki ga je izvabi! mrtveca s pomočjo električnega toka. je bil otožen nasmeh smrti. Smeh pa ni vedno znak radosti, ker se človek včasih smeje tudi v trciiotl.n potencirane duševne depresije ali globoke žalosti. Tudi krčev»ti smeh v hudi jezi ni redek pojav. Smeh pa je navadno molčeč. Ali Duchen je predočil v reviji »Kosmos« fotografijo psa, ki se smeje na glas. Poznal sem psico, ki je pri pogledu na svojega gospodarja izražala radost s tem, da sc je smejala m poskakovala, kazala zobe, obenem pa izdajala zvoke. Pozneje sem čital neko razpravo, v kateri avtor trdi, da je zvok I, i, i, smeh dece m naivnih ljudi. Isti avtor trdi, da je mogoče spoznati značaj človeka po načinu kako se smeje. Ljudje, ki se smejejo s hahaha, so odkriti, nestanovitni in ljubijo burno življenje. Flegmatiki in sploh otožni ljudje se smejeio hehehe. Smeh hoho je znak blagOTodnosti in poguma. Ljudi, kf se smejejo hwhuhn. se Je treba izogibati, ker so licemerni. hudobni in moralno pokvarjeni.« Stran (S. »SLOVENSKI KAR OD« dn* 19 februarja 1925. StPV. 4U Erf. Rice Burroushs» 71 War%anov srn Lev je razdraženo rjovel, toda ko je videl, da Je vse njegovo razburjenje zaman, je utihnil in izginil v džunglo. Za slovo pa je še enkrat tako grozno zarjovel, da je odmevala vsa pokrajina. Morison Baynes, ki je Korakovo zmerjanje poslušal in videl, da so to besede veleopic, je bil prepričan, da ga je zagrabila gorila. Že je segel previdno in tiho po svojem samokresu in ko je bil že pripravljen, da izstreli, ga je čudni stvor, ki je sedel poleg njega na veji v pravilni angleščini vprašal: »Kdo ste vi?» »Moj Bog!« je zaklical Morison Baynes. »Vi ste človek?« »Kaj pa ste mislili, da sem?« jc vprašal Korak. »Gorila!« je pripoznal odkrito Morison Bay- Ites. Korak se je nasmehnil. »Kdo ste?« je ponovno vpnval. »Jaz sem Anglež in se rmentijem Baynes. Toda kdo ste vi?« je vprašal Baynes. »Pravijo mi Uničevalec« je odgovoril Korak in skušal ta priimek, katerega mu je nekdaj dal | Akut, preložiti v pravalino angleščino. Morison Baynes se je trudil v temi razločiti obraz in poteze tega tujca. *Vi ste očividno mož, katerega sem nekdaj videl poljubljati dekle na kraju džungle pred veliko ravnino, ki se razprostira proti vzhodu, in to nekaj trenotkov, predno vas je napadel lev,« je govoril Korak. - »• »Da!« je priznal Barynes, ' - »In kje je ona sedaj?« »Ona mlada dama je bila ugrabljena in jaz sem se potrudil, da jo rešim.« »Ugrabljena?« Te besede je Korak izprego-voril tako ostro in vznemirjeno, da se je Baynes začudil. »Od koga?« »Od švedskega trgovca, kateremu pravijo Hanson,« je odgovoril Morison Baynes. »In kje qe ona sedaj?« Morison Baynes je Koraku pripovedoval o vseh svojih doživljajih, katere je preživel od onega časa, ko je prišel v Hansonovo taborišče. Noč se je pričela umikati prvim žarkom novega jutru. Korak je posadil Morisona Baynesa udobno na drevo. Napolnil mu je čutaro z vodo ter mu pre-skrbel nekaj živeža, nato pa se je ločil. »Gremo v Švedovo taborišče,« mu je sporočil. »Ostanite tukaj in jaz Vam semkaj pripeljem ono mlado dekle.« »Jaz tukaj ne ostanem!« je zaklical Morison Baynes. »Jaz grem z vami. To je moja pravica in moja dolžnost, zakaj ona mlada dama bi morala postati moja žena.« Korak je odkimal z glavo. * »Vi ste ranjen,« je rekel. »Ne morete tako hitro hoditi. Potrebno je, da se odpočijete, in jaz sem navajen, da hodim skozi džunglo hitro in brez odpočitka. Ako greste Vi z menoj, prideva prepozno.« Morison Bajmes se je zamislil in čez nekaj Časa rekel: »Pojdite torej sami. Pridem tudi jaz za vami. Je to moja pravica in moja dolžnost.« »Kakor hočete,« je rekel Korak in skomizgnil z rameni. Bilo mu jc vseeno, ako bi se ta trmoglavi tujec tudi ubil. To njega ni zanimalo. Najraje bi ga celo sam ubil, toda radi Merieme tega ni storil. Moral je skrbeti, da ga ohrani pri življenju, zakaj Meriema ga je očividno ljubila in zato ga najbrže ni mogel odvrniti od njegovega častnega sklepa, da stori vse, da jo reši in da zadnje svoje sile žrtvuje le nji. Tujec je trdovratno vztrajal pri svojih sklepih. Korak se je hitro oddaljil po poti proti severu. Za njim je šepal in se vlekel kakor senca do smrti utrujeni in ranjeni Morison Bayn s. Korak je preje prispel na breg reke nasproti Ma b h-novemu taborišču, predno je Baynes prehodil dve angleški milji. Anglež je le s težavo nadaljeval svojo pot. Pozno popoldne je naenkrat za seboj zaslišal peket dirjajočega konja. Instinktivno se je skril v gosto grmičevje, ki je rastlo poleg steze in v nekaj trenotkih je mimo nj=ega pridirja! Arabec v belem vihra jočem plašču. Morison Bayr.es ga je pustil mirno jahati mimo. Niti zaklical ni za njim, ker se je bal. Slišal jc namreč že toliko pripovedovati o navadah teh ljudi, ki proderejo tako daleč proti jugu. Ni dvomil, da je tudi ta Arabec eden izmed onih zločinskih izmečkov, ki so ušli pravici in ki se potikajo po džungli samo, da bi tu nadaljevali svoj roparski in morilski posel in bili v strah divjim plemenom črncev. Ta divji jezdec je bil Abdul Kamak. Ko je izginil v daljavi, je Baynes nadaljeval svojo pot. Čez pol ure je zopet zaslišal nov peket bežečih konj. Sedaj jih je bilo več. Očividno cela tolpa. Tudi sedaj se je hotel skriti, toda nikjer ni mo^ol najti primernega skrivališča, ker ga je pot vodila prav preko odprte ravnine. Obstal je, ker je bil že zelo utrujen. Toda predno je prišel v goščavo na nasprotni strani, kjer bi se mogel skriti, je iz džungle pridrvela naravnost proti njemu tolpa belo oblečenih jezdecev. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS IVAN ZAKO V LJUBLJANA 14 Dunajska cesta Št 46 Telefon 379 Ttieion 379 mestni tesarski mojster Vsakovrstna tesarska dela, moderrc lesene «tnvbe. ostreša za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; st'opi, razna Ud s.opnice, led niče, pa i;oni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žsqs*. i«i t Tov5»rm fu-?»fr?». bsp t*, ji. : ■ * -, *— . ■ F ^«wiff 436 Kaistoreina slovanska pleskarska ii liftjii dalavntca ivsa Brieelt. Suaa sita c. 10, se priporoča. !zvr*iiev točna erne zmerne. 17^8 19 tet m-i7nrtne v Larucln'* pflule m:- si£-rne!e n?drav jo kanavic • 'Trp ■*er) — Dobiva sc ro v.-^h lekar-mli po 20 H r. škafia. no*ti i7~oc| ii lekarna Diu m, Subotlea. 15 L Mall rnlmf, ki «'ni fo v posredovalna In socialna nam*ti** ob*:n^twa, vaaHn basotfa 60 "ar. Majmanjli znose* Oin 5. OGLRS Zanitve, donisovanje ter otjKS» strogo trnovskega znacnia, vsaka beseda Din 1"—. If ajmanjai znesek Din 10 Potrti globo' e žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijate' cm In znancem tu*no vest, da ;e naš iskrenoljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod Franc Paolič posestnik in snsfljisISar v tcreV, dne 17. t. m. ob tricetrt n-i 20 *ye2er, previden s sv. zakrament?, m!:rw v Gospodu zasn 1. Pogreb nepozabnega bo v če'r ek ob 17. iz fa 2e žalosti na Güncah št. 29 ia pokopališče :*a Viču. Vi£-Glince, dne 18. febraarja 1925. Žalujoči ostali« Oslabelost žlvcav! hled čnos , malokrvnost, pomani-kati^e rnr-r i e, propad elesnib nr*o£i Litro o sir.^r:; srnoogopreiz* vn?er>i \M~OSl\'«\ Cm za zavo- l)'n 60'— Raznežil'a se prof vnoSii:aiv; panrpt ni«mnm) -"r D?n 15*— z" vnc§ tiätac stnv 'ke. Gt-5 'Schaft !. rhem. t:, rnet-f^arg. lidnsfren, Wien XIN - 2. Wissgtillgasse 5. I5ST isii ÜIIHO v Beogradu pot ebna je sJcdcča postrežba in to: 5 m<>5»; h za točilnim. Uu morajo biti pripra ni za kletarske o sle, a roglav.tno pripravni točenje pi»*a 2 moxkfi za vsakovrstne rocle. 2 mo^'-a za č srenje narketov 2 mo5ka za č ščenje jtdilrefa ->iiboa. A moSVe za kuhinjska de?a (para kina^a). 3 mladenke za kuhinjska -Icla Plača proi: sposobnosti od Din 400 do D n 100a, sUnuvanje in hrana. 373 Elektrotehnični obratovocp z dokazilom večletne nra* t'sc v večjih podir-tiih z visoko napetostjo, ki jetre* zer. in nas dr/.avljan, :«e sprejme s t. aprilom t. 1. Prosto stanovanje, ra/= sveti ja va in ki^java terj primeren vrt je na raz* polago. — Samo pismene pr>nuflfi^ z navedbo mt*» sečne pl^če in prepisi iz« pričeval — r»ai se poklic* jo Ravnatrlivfvn tovarne cementa. Zidani most. J Staitowira I Za sootsnovalca k aknd^mt'cti se sprejme holi^i gospnd ali d;iak v sredini m**sta. — Naslov pove nprnva »Slovcns1*«** f?*» Naroda«. 4*^ Sobo in knkinio (meblova~no"i fs^e b^li^a druzinn. Dala bi za to ••vent vso oskrbo. — Ceni. pon*Tt!Y*e prosimo ir)d »L, R.'479« na upr. »Slov. Naroda*. Prodamo motor 18 HP za na svrovo olje s stružnico za železo ter /r nlri stroi na peg n -Ogleda se* Cesta na Rož* niic 29, cd 9—11. in od 2—4. ure. 477 S F** I Francoščino :n nemS'ino ponenje dU nlomirana nčftelfica. — Prijave pod »Bo-ivard 47^« na rp-avo »Slovcn» skega Naroda«. 8 *e Tcm?cmn? Najugodnejši n?.kuo! Radi selitve se proda hi* -a v koji sc nahaja tr* g>vina z mešanim bla* (jom pod nadvse ugodni* mi pogoji. Hiša se naha* ia 5/% ure od Ljubljane. Obstoji iz 2 sob. 1 kuhi* nje, 1 shrambe, lepe veže :n 1 trgovskega lokala. Krit« je z opeko. Naj* nižja cena bi H'a z zalo* f?o vred Din 55000. Pro* 'lu se tvdi brez zaloge. KnT se moram seliti, jo vsled tp darovala v farni cukvi pu Sv. Pejm. Bodi mu ohnn;en blag snomin. 488 Ljubljana, dne 17. februarja 1925. Žalujoči preostati. v. r#>. • l i * *. • •' ...... ' *.." L ... " __• • • •_• AS • • • a r' „ popolni7/ ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IT-3 OBENEM NAJFINEJŠI Daroife za AM in onodje se kupijo, predvsem poravnalni stroj, frezer (rrSsmaschine), skobeljni stroj 60 cm, stroj za brušenje skobeljnih nožev, mali vrtalni stroj, stružnica 1750—2000 dolga, kovaško ognjišče in nakovalo. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „S. S. - 489". I IvhnVBIl f I« 1 Venrovaški zaiutrkovalni sir, IfrUUlEII ill! paket s po 100 gramov v šta-njol zavitimi komadiči oddaja po povzetju sirarna GROSS, Veprovac - Barka RAST LAS zajamčuie „ L E D A " rtknnito zaščiteno sredstvo proti pleSavost^, izparinnfu las in prhUalu-Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, brivnirsh aH no povzetju za 100 dttiaiiev 'in lO dinar ev poštnina^ razpošilja Kozmet. laboratorij „leda", Zagreb. Nifcoličeva 1. 29 l Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, išče o posotMa oz r. družabnike ali kupco. Ponudbe sprejema in pojasnila daje Gospodarska pisarna, di*. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica III 28 L Sanatorium Dr. K. Szejö za odrasle 1 djecu. — Abbazla (Italija). D'ctno liječcnje za dcbljanie i kreplienje. Prvorazrcdn zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Promjcne iStoff-wechsel) za ženske i živčane bolesti. Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 69 T Javna prostovoljna dražba v Sarajevu. 8. marca 1925 je v odvetniški pisarni dr. Izraela Barucha, Aleksandrova 4l (tel. 207) prodaja poslopja, kjer se nahaja hotel Pošta. V trinadstropni hiši je 35 sob in stoji v sredini mesta na najlepšem kraju, na vogalu Kralja Petra ulice, preko pota glavne pošte, narodnega gledališča in v bližini pravosodne palače. Izklicna cena znaša 2 500 000 Sin. — Točnejša obvestila daje dr. Izrael Barnch, Sarajevo. tittaisa in tisk »Naroda* tiskarne«* 41 092^2824022^2180