242. številka. Trst, v soboto dne 24 oktobra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" icbaia enkrat na dan. rarun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24- K, sa poi leia 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec ^ K — Naročnino je plačevati naDrej. Na naročbe brez priložene naročnine ae uDravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trsta se prodajajo posamične Številke po 6 stot. f3nvč.); izven Trata pa po 8 st. Telefon številka 870. Cdinost glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. 7 d mosti je moč t Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., ae računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu- Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Ko čo o is i e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-niStvo v ulici Molin picoolo it. 7. II. nadatr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. Uredniitvo in tlakama : ulica Torre Bianca 12. Avstrijski problem. IV. Nikdo ne more prezirati dejstva, da je vsa Evroj a zsšia v g< spodarsko krizo. G!uh in elep bi moial biti, kdor bi hotel tajiti gospodarsko depresijo, ki teži toliko na onih krogih, ki prodncirajo, kolikor na onih, ki raz p€«a v a j o. Pod nastopivšimi neugodnimi razmerami trpe industrija, trgovina, obrt, poljedelstvo. C'm pa priznavamo ta fdkt, moramo priznavat: tudi potrebo, da ee trpečemu ekonomskemu življenju priskoči na pomoč. To smo hoteli povdariti, da bi se nam ne očitalo, da nimamo zmisla za gospodarske potrebe, kakor so navstale iz VBeobče gospodarske depresije, in da emo nasprotni >pozitivnemu delovanju na gospodarskem polju«, kakor je ima baje dr. Koerber v svojih zasnovah. Ne, temu nismo nasprotni. Marveč ne bo nikdo odrekal priznanja tudi dr. Koerberju, ako se hoče najintenzivneje lotiti takih akcij in mi bomo zahtevali od naših zastopnikov vsikdar, naj sodelujejo na prizadevanji za povzdigo našega nplošnega ekonomskega življenja iz depresije. Pač pa se protivimo trdovratnosti tira. Koerberja, s katero hoče po vsej sili, naj se narodno-j>olitična vprašanja umaknejo popolnoma pred gospodarskimi akcijami. Istotako se nam očita od soeijalno-demokratične strani, da nimamo smisla za socijalne reforme. Tudi to ne odgovarja resnic;. Mi priznavamo marveč, da je sedanje socijalno gibanje, izlasti pa prizadevanje delavnih slojev po odpravi krivic, ki jih trpe ti sloji ob sedanji uredbi človeške družbe moralno in materijalno, vzra=lo iz neizogibne potrebe, da je opravičeno v polni meri, in smo uverjeni, da tudi dospe do cilja. Mnenje, da mi a limine in kumulativno odklanjamo program socijalne demokracije, je povsem krivo. Narobe : mi izjavljamo, da je mnogo toČek v tem programu, katere bi morale tudi one naše stranke, ki se ne nazivljajo socialističnimi, vsprejeti v svoj program in sodelovati s socijalno demokracijo za njih uresničenje. Naše navskrižje s socijalno demokracijo ne izvira tore"; odtodi, ker mi baje zamečemo a limine nje program, ampak v tem navskrižju smo \z istega vzroka, iz katerega nasprotujemo tudi metodi dr. Koerberja. Kakor ne priznavamo, da bi se narodno vprašanje moralo umakniti pred Koerberjevimi gospodarskimi akcijami, tako ne priznavamo potrebe, da bi se radi socijalnih refjrm morala se silo duši ti ideja s tako etično silo, tako oplojevalna za življenje narodov in tako povspešujoča za vseobči kulturni napredek, kakor je ravno nacijonalna ide a. Nismo torej nasprotni s> cijaln-" demokrac ji radi nje programa — i da-ei ostajamo pri svojem mnenju, da se mora še izvršit: in se tudi izvrši velika duševna evolucija v življenju te stranke —, j ampak v navskrižju smo žnjo, ker zahteva | od Das, da naj se mi odpovemo svojemu j programu. V toliki meri je torej naše stališče analogno nasproti zahtevam socijalne demokracije in nasproti metodi, po kateri bi hotel dr. Koerber rtšsvati avstrijski problem. Mi priznavamo potrebo gospodarske akcije, pozitivnega delovanja v blaženje gospodarske krize ; mi priznavamo potrebo socijalnih reform v ta ntimen, da se oni, ki delajo in producira, jo povzdignejo iz sedanjega krivičnega položaja, nedostojnega slojev toli koristnih za človešso družbo; ali ne priznavamo potrebe, da bi se radi tacih akcij in tacih socijalnih retbrm moralo zapostaviti narodno vprašanje. Mi smo marveč za to, da veii ustavni činitelji in žnjimi vsa javnost posvečajo svejo pažnjo in svoja prizadevanja vsem tem vprašanjem. Mi Brno celo uverjeni, da so ta vprašanja v zavisnosti eno od dru zega in da bo le na korist vsacemu teh vprašanj, ako se katero povoljno reši. Mi trdimo — in vge skušnje potrjajo to našo trditev —, da se zelo varajo oni, ki se udajajo nadi, da bi se narodno vprašanje, dokler ne bo rešeno povoljno, umaknilo pred drugim vprašanjem. V taki zmt.t: je dr. Koerber; če pa ni v zmoti, potem pa je opravičeno domnevanje — a to bi bilo zanj v še hujo obsodbo — da hoče vse tiste svoje gospodarske akcije zlorabljati le kakor sredstvo svoje nemško-narodne politike, da mu ni do tega, da bi desezal tiste cilje, po katerih morajo stremiti gospodarske akcije že po svoji naravi, po svojem bitstvu — gospodarske cilje ! Oprav ceno bi bilo mnenje, da on od- j klanja narodne aspiracije in obsoja narodne borbe le v toliko, v kolikor posezajo vanje Nenemci, a sicer da je tudi sam nacijonalist, ki hoče rešiti avstrijski problem — nacionalni hegemc niji Nemcev v prilog. Politični pregled. V Trstu. 24. oktobra | Iz deželnih zborov. Italijanski listi se jeze, č-š, da Je slovanska manjšina v de- , želnem zboru istrskem zastavila z —; obstrukcijo. Očitajo tej manjšini, da je posegla po skrajni form: opozicije. Na vpraša-j nje pa, da-li je takov odpor od naše strani PODLISTEK. Ženska tridesetih let. Francoski spisal :Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. III. V tridesetem letu. Karol je ostal za trenotje nepremičen, nttfioDivši se lahno s hrbtom na durini okvir, ogledovaje mahoma zaslovelo žnnsko, ne da bi mogel kdo razjasniti vzrok, na katerem je slonela njena glasovitost. Svet nudi mnogo čudovitih posebnosti. Glasovitost gospe d' Ai-g.tmont gotovo ni bila nenavadnejša, nego ona nekaterih mož, ki se vedno trudijo b kacim neznanim delom : statistiki po svojih računih, katerih se ne upajo objaviti, ker jih smatrajo globokimi ; politiki, ki so zasloveli po kakem časoiŠKem članku; pisatelji *li umetniki, katerih dela ostajajo vedno v mapi ; učenjaki nasproti onim, ki ne umevajo znanosti ; možje, kater.m se, kakor po dogovoru, pnpoznava kapaciteta v kaki stvari, bodisi v umetnosti, ali kaki drugi važni stvari. Ta občudovanja vredna beseda : »Oa je specija- liteta«, je kakor nalašč ustvarjena za tako puhle politike in pisatelje. Karol je ostal zamišljen dlje Časa nego j s hotel ; ozlovoljilo ga je, da se je tako natančno bavil s to žensko; toda prisotnost dame je razgnala tudi misli, katere so prešinjale mladega diplomata za trenotek preje, o opazovanju veselice. Markiza, v dobi kacih trideset let, je bila lepi, četudi šibkega telesa, in nenavadne nežnosti. Njen največi čar se je izražal v njenih potezah, katerih mir je svedocil o čudoviti duševni globini. Njeno oko, pclno žara, ki se je pa videlo, kakor zagrnjeno z neprestanim rnzmisijavanjem, je dalo spezna-vati razburjeno življenje in najglobokejšo udanost. Le redkokedaj je privzdigovala trepalnice, skoro vedno sramožljivo povedene. Če je zrla okrog eebe, je delala to nekam otažno; in človek bi bil mislil, da je hranila plamen svojih oči za skrivna opazovanja. Tudi se je sleherni duhoviti mož čutil nenavadno pritegnenega k tej krotki in molčeči žen . Na njej ni nič postavljalo na laž misli,'^katere je provzrcčala na prvi pogled. Kakor malone vse ženske, ki nosijo dolge lase, je biia bleda in popolnoma bela. Njena nenavadno nežna polt, to znamenje, opravičen ali ne, je dala pojasnilo italijanska večina zbornice sama, sklenivsi, da se ne bo spuščala niti v pogajanja radidopuščenja členov manjšine v odseke. Zastopnikom večine prebivalstva je s tem onemogočeno vsako vspešno parlamentarno delovanje in znači torej sklep večine najhuji atentat na interese tisočev prebivalcev ! Ali ni to intransigenca v najodur-neji obliki, ki jo tira večina zbornice ?! In potem bi se hoteli še zgražati na odporu manjšine! Klasično je, kakor bi hotela večina v svojih glasilih opravičevati tako nečuveno intransigenco, tako — da rečemo naravnost — zaničevanje vsake parlamentarne dostojnosti! Po njih mnenju bi bila izvolitev členov manjšine v odseke — koncesija ! Za to je klasičen izgled, kako ti ljudje umevajo parlamentarno pravo in svobodo. Ali Še klasičneje je, ako pravijo, da ne morejo dovoliti take »koncesije«, ker se je bati, da bi manjšina zahtevala potem še drugih. Laška glasila zatrjajo tudi, da večina ni čisto nič vznemirjena radi tega »novega vedenja« opozicije, ker obstrukcija škoduje vo-liicem njih, ki tirajo obstrukcijo. Ali gospoda : zakaj ste pa vi slavo peli italijanskim poslancem v dež. zboru tirolskem, ko so ieti — tirali obstrukcijo ? I Naši poslanci niso zaljubljeni v obstrukcijo in ne žele ničesar bolj, nego da bi mogli delovati v blagor svojih volilcev. Njihovo ogorčenje je prekipelo ravno zato, ker jim večina s parlamentarnim nasiljem brutalno jemlje možnost za tako delovanje. Če je kedaj bila kaka večina v stanju silobrana, je to sedaj manjšina v dež. zboru istrskem ! V včerajšnji seji so se ponavljali hrupni prizori iz prejšnje seje. Včeraj so bili od manjšine v prvi vrsti v boju Andrijčić, La-ginja in Trinajstic. Mej tem, ko je Andrij-č ć cital, so se italijanski poslanci zbirali okolo predsednika in so kar terorizirali tega neresnega starčka, ta fenomen predsedniške nesposobnosti. Oporekali so|mu, ko je prekinil sejo, oporekali so mu, ko je dal sprazniti galerijo in so res dosegli, da se je moglo povrniti tisto — občinstvo, ki je neprestano zasramovalo naše poslance in jih pošiljalo v Rusijo. Slavni Bartoli se je slavno osmešil z izrekom, da so slovanski poslanci sami krivi, da niso v odsekih ... S Čem ? ! Ali s tem, da so bili tako tolerantni, da so, dokler so bili v odsekih, govorili tam izključno italijanski?! Isti nesrečni Bartoli je meni), da Daimacija priča, kaj bi počeli Slovani, ako bi bili v večini. Ali na opazko dra. S t a n g e r j a, da bi bili Slovani v Istri ki vara Je redkokedaj, je kazala resnično občutljivost, opravičeno vsled narave njen:h čudovito dovršenih potez, kakoršne dajejo kitajski slikarji svojim fantastičnim podobam. Njen vrat je bil morda malo dolg ; toda taki vratovi so najmičnejši in dajajo ženskim glavam neko nedoločeno podobnost z magnetič-aim zvijanjem kače. Če bi ne bilo nobenega neštetih znakov, ki razkrivajo opazovalcu še tako hinavski značaj, bi mu zadostovalo, da sodi žensko o paznim opazovanjem kretenj njene glave in zaokroženega vratu. Pri go-spej d' Aiglemont je bila zunanjost v soglasju z njenimi mislimi. Kite široko pletenih las so tvorile na njeni glavi visoko krono brez vsacega nakita, kajti vse je kazalo, da se je odrekla za vedno vsem toaletnim umetnostim. Tudi je ni človek zasačil pri teh malenkostnih pomočkih koketnosti, ki omadežuje mnogo dam. Samo njen jopič, najsi je bil še tako pripro3t, ni zakrival popolnoma njenega elegantnega pasu. Nadalje je tičala krasota njenega dolzega krila v nenavadno lepem kroju; in če je dovoljeno, da v urejenem blagu iščemo misli, tedaj bi se lahko trdilo, da so jej mnogoštevilne, priproste gube njenega krila dajale veliko častitljivost. jako zadovoljni, ako bi imeli to, kar imajo Italijani v Dalmaciji, gospod Bartoli previdno — ni reagiral, kakor se mož ne meni za razliko, da v Dalmaciji ju komaj — da ali ne — 1 °/0 Italijanov v Istri pa je Slovanov dve tretjini! Proti koncu je večina priredila nečuveno parlamentarno komedijo, pravi zaemeh parlamentarnega življenja. Mej tem ko so govorili poslanci opozicije, so se členi italijanske večine zbrali okoli predsednika, in so kar na svojo roko razpravljali o točkah dnevnega reda. Ali dr. Trinajstic se je zagnal med nje in je navstal takov vnšč, da je predsednik v drugič prekinil sejo. Na takov način in ob takih okolnosti h j e v e č i n a »rešila« 17 toček dnevnega reda do 11. ure zvečer. Kaj se je godilo dalje, ne vemo. Ali se gospodje na namestništvu nič ne sramujejo?! Ali še ne mislijo storiti konec temu parlamentari.škemu — škandalu V ! Deželni zbor n i ž e a v s t r i j s k i je vsprejel včeraj načrt zakona za vsakoletno podeljevanje nagrade 2000 K avktorju ka-cega dramatičnega dela, spisanega v deželi in čegar dejanje se vrši v deželi. Kriza na Ogerskem. Včeraj je imel odsek devetorice madjarske liberalne stranke zopet sejo, kateri je predsedoval bivši inini-sierski predsednik pl. Szell in v kateri je bil kakor poverjenik krone navzoč minister Lu-kacs. - Seja je trajala 2. uri in pol in se sklepi seje drže strrg) tajno. V dvoranah kluba liberalne stranke zbrali so se včeraj vsi v Budimpešti navzoči liberalni poslanci, da bi čim prej izvedeli odsekove sklepe. — Iz sobe, kjer ee je vršila konferenca odsska deveterice, pr šel je najprej grof Julij Andrassv in njemu je sledil grof Apponvi a niti jeden niti dkugi nista hotela ničesar povedati o sklepih kcfcference. Istctako reservirano so Be vedli tudi vsi ostali odsekovi člani. Zadnji je prišel iz konferenčne sobe pi. Szell, ki je zastopniku »Budapester Correpondenz« diktiral sledeči komunike: »Odsek devetorice dosegel je sporazumljenje; minister Lukacs vzel je to na znanje in odpotuje tekom dneva na Dunaj. Poročilo v »Budapesti Naplo« pravi, da so člani devetorice ble.ii in potrti zapuščali konferenčno eobo. — Poluoficijozni »Madjar Nemzet« pa popisuje moralno potrtost, v krogih liberalne stranke in pravi, da ni bil položaj še nikoli tako kritičen, kakor je bil včeraj po konferenci odseka devetorice. — Nada, da se kriza reši na prijateljski način, da je zelo neznatna in slabotna. To naziranje polucficijoznega glasila je v Mo-da je vendar kazala neizbrisljivo žensko slabost v natančni skrbnosti, bi jo je obračala na noge in roke ; če tudi je z nekim veseljem opozarjala nanje, vendar ne bi bila tudi n&jzlobnejša tekmovalka našla na njenih kretnjah nič prisiljenega; tako so bile neprisiljene in izurjene od detinstva. — Ta ostanek koketnosti se je dal celo opravičevati ob njeni dražestni neprisiljenosti. Ta množica značilnih potez, ta skupina neznatnih stvarij, ki delajo žensko ali odurno ali lepo, mično ali neprijetno, se daje le naznačiti, izlasti če je, kakor pri gospej d* Aiglemont, duša vez vseh teh posameznosti, ter jim ista utisnuje čarobno jedinstvo. Tu se je skladale njeno vedenje povsem z njenim značajem, njeno lice z zunanjostjo. Samo v gotovi starosti umevajo le nekatere izvoljene ženske podajati izraz svojemu vedenju. Je-li bol, ali pa sreča, ki podelja ženski tridesetih let, srečni ali nesrečni ženski, tajnost tega zgovornega vedenja ? To ostane za vedno živa uganjka, katero s: razlaga vsak po svojih željah, po Bvojih upih in po svojem seBtavu. (Pride še.) vseh polil "enih kr gib na Ogrskem yxbud lo velikansko senzacijo. »Pesti Nap'o« pravi, da se hoče popolnoma poruš ti ogrsko ustavo. V budimpeštanskih poetičnih krogih s* zatrjuje, da kralj ne-ie trdno vstraja na svojih vladarskih pravicah, marveč da popolnoma odklanja ves program liberalne stranke, vsled cesar se brezupno gle la v bodočnost. Jako značilno ie dejstvo, da je opozicija zadovoljna se sedanjim postopanjem večine, kar nam je v nov dokaz, da je razlika med madjarsko ve čino in opozicijo ie navidezna. Najznačilnejša zmed vseli danes nam došlih vesti pa je ona, ki pravi, da hoče odsek devetorice pomiriti Hrvate I — Ta od eek da je namreč v svoji včerajšnji seji v toliko spremenil vojaški program, da pomeri Hrvate in da v jez.kovnem pogledu zagotovi njih siaLšča nasproti Ogrsii. To nekoliko nejasni vest j« bržkone razumet; tako, da mislijo Madjari zahtevati za hrvatske pc lice hrvatski poveljni jez k. Na ta nač n hoteli bi si Madjari zagotoviti podporo Hrvatov v borbi proti Dunaju in to iskanje podpore pri istih Hrvatih, katere sovražijo Madjari iz vse svoje duše, jc najbolji dokaz, v kako kritičnem položaju ae stdaj nahajajo. Morda pa vendar pride enkrat Ča«, ko bridke izkušn e pouče Madj&re, da so se svojo madjarizacij-sko politiko na kriv.h potih ter da se morajo popolnoma pomiriti z ogrskimi Slovaci, ako si hočejo zagotoviti narodni obstanek. Gibanje na Hrvatskem. Časopisje se bavi v prvem relu s komunikejem centralnega odbora hrvatske opozicije, v katerem je bilo priobčeno, da se Frankova »čista« stranka ni vsprejela v skupno stranko. Centralni odbor je naredil ta sklep v najbolji namer/, ker »čist:« bi ostali večen destruktiven element v združeni opoziciji. Le najivni ljudje verujejo v tisto svobodno in srečno Hrvatsko od Alp do Bospora, j katero jim obljubljajo »č st «. Kako lahko je obljubljati ! Ali ti najivni ljudje ne sprevidijo, da je ie s težko! muko izvojevan ta idejal, a brez dru-' z i h Slovanov sploh ne ! Frank in nje j govi pa s ;vraž;jo Slovane bolj, nego Madjari ! in Nemci. Zato ves slovanski svet z veseljem po-! zdravlja izjavo centralnega odbora, v koteri je rečeae, da žel jo bratske ljubezni in sioge z drugimi slovanskimi brat', a v prvi vrsti s Slovenci in Srbi. »Hrvatsko pravo* pravi, da »Kdinost« ni kompei:_taa za ®odt>o o razmerah v hrvatski opoziciji, a mi mu odgovarjamo kratko : Kakor Slovani in kakor najbližnji krvni bratje Hrvatom, imamo menda pravico, da se zan mamo za razvoj bratskega nam naroda, a v zadoščenje nam je tudi te, da »Hrvatsko Prave« eamo pi znava, da večina hrvatskega časopisju je našega mnenja o potrebi vza t m n osti med Slovani. Veseli nas, da je centralni odbor odločil izvesti strankino t-rganiztc jo n da je izvolil v to za tajnika rav .o g. S ..elana Radića, znanega publicsta in nevetrašenega boritelja za narodne pravice, ki je že toliko trpel zaradi svojega idejalnega painjctizma. Znani ro ioijub dr. Potocnjak, eden od glavnih piopagaiorev sloge med Hrvati in Srbi, ki je bi za Khuenove ere preganjan kakor kaka zver (ali karaktera mu niso mogli zlomili in ne streti njegove eneržije), bil je vsprejet v avdijenoiji od kralja Petra I., a srbski narod ga je najprisrčneje vsprejel v svoji stolici. Na Hrvatskem so tavali po temi, ali dali so se na delo in lahko rečemo : na Hrvatskem svita, Hrvatom se bliža dan ! Dogodki v Srbiji. K respondenčna pisarna javlja iz Belegagrada, da je skupščina izmed 16 kandidat »v za državni sv« t, katero je predle ž 1 kralj, izbraia dva radi-kalca, tri liberalce in tri naprednjake. Na to je izvolila 16 svojih kandidatov, izmed katerih ima kralj ist^tako izbrati osem. S tem so ovržene vse neosnovane laži židovskih listov, ki so te dni trdili, da je prišlo do resnega spora med skupščino in kraljem, ker je kraij predložil skupščini same liberalne kandidate za državni svet. Kako bi mogla skupščina iz kraljeve liste izbrati tudi dva radikale« in tri naprednjake, ako bi bil kralj predložil vseh 16 liberalnih kandidatov ? ! To je zopet lep pouk za slovenske I ste, kako previdni morajo biti nasproti vestem, katere prinašajo židovski listi o Srbiji. Krixa v Italiji. Včeraj popoludne je kralj Viktor Emanuel vsprejel posl. Giolittija n mu je poveril sestavo novega kabineta. Izrekel mu je o tem željo, naj dosedanji minister za vnanje stvari, Morin, obdrži svoj portfelj. Giolitti da je uverjen, da bo najpozneje v torek mogel predložiti kralju listo novih ministrov. Giolitti misli vsprejeti v kabinet tudi Saechi-ja ; Luzzatti da noče vstopiti v mini-sterstvo. Zborničnim predsednikom postane bržkone poal. Marcora, ker misli Biancheri odstopiti radi starosti in slabega zdravja. iržaške yasu. Volilni shod. Ker se volilni shod, skli can na d^n 17. t. m. radi sestave novega odbora pol. društva »Edinost«, ni vrši radi flabega vremena, vab jo podpisani uljudno vse ude pol. društva »E.iinost«, da gotovo pridejo dne 27. t. m. ob 8. uri in pol zvečer na volilni tdiod v prostorih »Delavskega pod pornega društva« v Trstu — ulica Molin picci lo st. 1. Sklicatelji. Slovenščina na naših sodiščih. Ž a v včerajšnji številki našega lista smo poročili, da je pravosodno ministerstvo izdalo novo naredbo v prilog slovenskemu jeziku na našem deželnem sodišču in da je s to naredbo zagotovilo slovenskim obtožencem slovenske brani telje. Seveda je tudi »Piecolo« poročal o tej naredbi in čisto naravno je, da je tudi v tem neljubem mu slučaju po svoji stari navadi zopet zavijal in zamolčal one momente, ki mu niso bili po volji. Ta ministerijalna naredba je — kpkor se bodo gotovo spominjali tudi naši čitatelji — že diuga v zadevi slovenskih kazenskih razprav pred tukajšnjim dež. sodiščem. V prvi naredbi je pravosodno ministerstvo odgovorilo na protest tržaške odvetniške zbornice [»roti slovenskim kazenskim razpra- j vam na tržaškem deželnem sodišču s tem, d i se za slovenske razprave določajo slovenski branitelji. Na to je tržaška odvetniška | zbornica remonstrirala, a dobila je v odgovor včeraj priobčeno mi-isterijalno naredbs. Včerajšnji »Piceolo« pravi, da je bila ta naredba doposlana predsedmštvu tukajšnjega deželnega sodišča in bi bilo torej iz tega sklepat', da mu je bilo od tam o njej sporočeno ; sta pa je bila v resniei poslana odvetniški zbornici in je v njej omenjeno, da se je en prepis poslal tudi deželni sodniji. O znan.h zvezah med »Piccolom* in tržaškimi italijanskimi odvetniki pa je umevno, da je »Piccolu« dobil omenjeno naredbo od cdvetn.ške zbornice in ne od deželne sodnije. In ravno zato je čudno, da ni »Piccolo* te velevažne naredbe priobčil doslovno, marveč le v izvodu. Razlog, da je to storil, pa je precej važen. V tej naredbi očita namreč in i niste rstvo tržaški odvetn ški zbornic1, czi i roma italijanskim odvetnikom, nedoslednost v postopanju. Isti da delajo zapreke slovenskim lazpravtm na deželnem sodišču za kazenske ] stvari, medtem ko popolnoma molčijo o slovenskih razpra\ah na deželnem sodišču za civilne stvari, katere razprave se vrše že več let in sicer prav cd tedaj, ko je stopila v veljavo nova procedura. Nadalje pravi naredba — kar je »Piccolo« tudi modro zamolčal — da bi bilo absurdno, ako bi se j tamo la i i jezikovno neusposobljenega branitelja mora.a vršiti vsa obravnava proti slov. obtožencu in se slovenskimi pr čami v italijanskem jeziku. C.tateijem morda ne bo umevno popolnoma, zakaj se protivijo italijanski odvetniki slovenščini le na sodniji za kazenske stvari in vsled tega ne bo škodjvalo, ako pojasnimo to s par besedami. V civilnih pravdah je laškim odvetnikom v prvi vrsti na tem ležeče, da dobijo pravdo, ker je to v njih materijalnem interesu, in radi tega nočejo delati komedij v jezikovnem pogledu, ker bi to njih klijentom in posredno tudi njim samim lahko škodovalo. V kazenskih pravdah pa je stvar drugačna. Tam je odvetnik večinoma oficijelni branitelj in ne dobiva za svojo obrambo nikake odškodnine. Zato se pa tam že iažje kažejo boritelje za »italianita del foro«. Kaj je njim maii, ako mora radi njih komedije obtoženec po par mesecev ali par let daije sedeti v ječi ! Dr. Koerberjeva lekcija tržaškim mogotcem. Z ozirom na prostor našega liste morali smo precej stisniti poročilo o spušče-nju v morje llovdovega parnika »Koerber« in o slavnostia, ki so se vršile, ko je mini-Bterski predsednik dr. Koerber o tej priliki obiskal naše mesto. Vsled tega skrčenja poročila izostal je tudi dr. Koerberjev odgovor na pozdrav tržaškega župana, dr. Sandrinelb ja. Ta odgovor pa je vsled tega, ker so začeli o njem pisati tudi izventržaški, in v prvi vrsti dunajski listi, zadob l važnost, kakoršne prav za prav niti nima z ozirom na to, tla smo pri dr. Koerberju že vajeni poslušati jako lepo glaseče se govore, brez praktične vrednosti. Dr. Koerber je torej v svojem odgovoru na pozdrav tržaškega župana povdarjal, da je država storila za Trst mnogo več, nego je bila dolžna storiti in da se pripravlja na to, da stori za to mesto še nove in mnogo večje žrtve, ki bodo v prvi vrsti na korist Trstu samemu. Na podlagi tega je ministeraki pred sednik izvajal, da je Trat dolžan največjo zvestobo do države, ker se tudi z ozirom na narodnostne potrebe ne more pritoževati. To je v glavnem smisel Koerberjeve lekcije tržaškemu županu, oziroma stranki, kateri pripada. Dasi so tukajšnji in izven tržaški lieti mnogo pisali o tej Koerberjevi lekciji, vendar jej mi ne pripisujemo nikake važnosti, ker vemo, da ostane tudi nadalje vse pri starem. Vlada bo irredentistično ka-moro — kljubu vsem Koerberjevi m grajal -ni m besedam — tudi nadalje zvesto podpirala in jej pomagala do zmag na volitvah, dasi-ravno dobro ve, da Be laški irredeutisti radi tega ne spremene v avstrijske patrijofce. Značilno na Koerberjem govoru je le to, da moremo iz istega spoznati, da vlada prav dobro pozna tržaško irredentistično stranko, a da je kljubu temu o zadnjih občinskih volitvah napela vse moči, da je tej stranki pomagala do krivične zmage ! In potem naj bi polagali kako važnost na Koerberjeve — fraze ! Na vprašanje odgovor. Došlo nam je vprašanje, zakaj da se »kapriciramo«, da mora biti ravno viši poštni kontrolor Furlani imenovan oskrbnikom v Gorici, gaj da je tudi še drugih poštnih uradnikov, ki bi popolnoma odgovarjali vsem zahtevam na onem mestu. Naš odgovor: mi se ne »kapriciramo« čisto nič za nobeno osebo. Nam je le za sUar. Nam je le do tega, da pride v Gorico človek, ki bo popolnoma kvalificiran, tjrej tudi jezikovno in ki ne bo — sovražnik naše narodnosti. Na gonjo proti Furla-niju pa Bino posebno opozarjali zato, ker kaže kaj eklatantno, kako 2e poslužujejo najhujih lažij oni, ki bi hoteli na vsa važna mesta spraviti le svoje — elavofobe. Ce s3 pri človeku narodno tako indiferentnem, kakor je Furlaci, navaja kakor zadržek — narodni fanatizem, pDtem je to insinuacija, da že slovensko rojstvo samo diskvalificira ljudi za vsako više mesto! To smo hoteli povdariti, to smo hoteli zavrniti; potem pa je tudi jasno, da se nismo oglasili iz »kaprice« za kako osebo, ampak radi krivic-*, katere ne smemo Slo v^nci trpeti! Govorili1 smo torej v interesu vseh slovenskih uradnikov ! Kekurz dra. Dompierija odbit. Včeraj je bila proglašena razsodba državnega eo-diš'a, s katero je odbit tudi rekurz dr. Gino Dcmpier ji glede zadnjih občinskih volitev v ! Trstu. Državno sod:šče je spoznnlo, da dr. Gino Dompieri ni bil pooblaščen uložiti re-kurza proti izbrisu nekaterih volilcev iz volilnih list. Za danes obljubljene pripombe o teh razsodbah državnega sodišča morali smo odložiti radi preobilice gradiva. Russkv kružok opozarja vnovič, da otvori tečaj za slovenski jez k čim se oglasi dovolj učencev. Naprošeni so torej dot čni, da se kmalu vpišejo. Oglasiti se je v »Slovanski Čitalnici« al. S. Franceseo št. 2 ob vsaki uri in vsak dan. Na Tinski pokušnji v »Nar. domu« pri sv. Ivanu so preplačali vstopnino: Gracija n Stepančič 10 K, prof. Mandić 1 K 20 st., Furlan 80 st., BariČ Karlo 20 st., N. N. tiO st., Marica Bartol 60 st., Rebek P. 20 sr., Rebek A. t»0 st., g.a Godina 1 K, dr. Gregorin 5 K, Fran Babič 2 K, Prunk 10 st., N. N. 20 st., Počkaj Jak. 1 K, Trobec 60 st., Š. Godina 20 st., Mikeluc 20 st., Škerij 1 K, N. N. 20 st., Godina 60st.,Gre-gorič 60 st., N. N. 20 at., Umek 1 K 40 st.. GoljevŠček 1 K 40 st. Gostje v konsumnem društvu pri bv. Jakobu so zložili 11 K 2 st., ker se niso mogli udeležiti vinske pokušnje. — Hvala vsem ! Ker se niso udeležili vinske pokušnje pri sv. Ivanu bo podarili : rodbina Mahne 20 K, g.a Verginija Furlani 5 K, g.ca Olga Nikolajevna 3 K, Jaako Ivnaus G K, Milka 2 K, Pogorelee 3 K, č. g. Sila in č. g. Čok po 2 K. Javna zalivala. Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metodija vrši svojo prijetno dolžnost s tem, da se tu javno zahvaljuje vsem, ki so na kateri-si-bedi nsčin pripomogli, da se je »Vinska poskušr.ja« izvršila toli sijajno, bodi v moralnem, bo li v materijalnem oziru. Osobito srčna hvala dra-žestnim prodajalkam F a r o ž i č, Modi c, N e g o d e, Poniž, Odinal, S k u k, D e k 1 e v a. Iskrena hvala tudi slavnemu »Slovanskemu pevskemu društvu« za krasno petje, posebno pa solistom, g.ci Kobal in g. Prunku. Enako hvala tudi g. Milki M. in g. Čargu, ker sta pomagala pri kasi. Najsrčnejša hvala slavnemu društvu »Narodnega doma« za podarjeno grozdje in za podarjenih 10 K. Še enkrat tisočera hvala gg. da-rovalkam in darovalcem. Novoizvoljene odborniee zavoda sv. Nikolaja so vabljene, da pridejo v sejo, ! ki bo jutri v nedeljo dne 25. t. m. ob 4. uri ' popoludne v zavodu. »Obrambna zveza tržaških tržnih težakov« sklicuje vse člane na shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 25. oktobra 1903 ob 3. in pol uri popoludne v gostilni »Al Leon d' oro« v ulici Stadion št. dO. s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo predsedništva. ž Brezposelno delavstvo in pravice do dela. 3. Razao-terosti. Vinogradnikom t tržaški okolici razglaša »Kmetijska družba za Trst in okolico«, da bo v nedeljo dne 25. t. m. ob 4. uri pop. v trtnici pri sv. Ivanu, radi gradnje železnice, razprodaja vseh cepljenih trt in kolcev, nahajajočih ee na istej. Odda se takoj na lica mesta najboljemu ponudniku. ODBOR kmetijske družbe. Pevsko društvo »Kolo« priredi, kakor že objavljeno, dne 8. novembra svojo koncertno veselico s plesom in sicer v lepi dvorani »Narodnega doma«, pii sv. Ivanu. Na tej koucertii veselici nastopi pevsko društvo >KoIo«, med drugim, tudi s štirimi narodnim: pesmicami, katerih besedilo je, ker narodno, gotovo tudi staro, a napevi so za tržaške Slovence večinoma novi. Da pa ee te narodne pesmice čim več razširijo med ljudstvo, je odbor sKola« ukreni), da da natisniti na navadna povabila tud; besedilo vseli pesmi, ki se bodo pele na tej vcs3lici. Poleg tegu nastopijo tudi društveni diletanti z malo veselo-igrico, a po dovršenem vsporedu bo ples, ki b) trajal do polunoči. Pevsko društvo »Kolo« goji nado, da se prve veselice, katero priredi isto v svetoivanskem »Narodnem domu«, udeleži veliko število mestnih, kakor tudi svetoivanskih Slovencev in Slovenk. Vabila se ne bolo razpošiljala na ime; a (izvzemši podporne člene), pač pa ie bt.dj ista del la kakor običajno. ODBOR pevskega društva »Kolo«. Pevsko društvo »Zvonimir« v lti> COllI naznanja vdem svojim pevcem in ud m sploh, da se je preselilo iz dosedanjih prostorov (v gostilni g. Gregoriča) v prostore otreškega vrtca (pri Prašeljnu). Umeje se, da z dovoljenjem gespice vrtnarice. Vzrok preseljenju je ta, ker je društvo ustanovilo tudi mešani zbor in so radi tega dosedanji prostori preteani za tol:ko število pevcev in pevk. Vaje se vršijo ob sredah in petkih od 8. do 10. ure zvečer pod vodstvom gospoda pevo-vodje Justa Kralja. Tudi se vsprejemajo novi pevci na vsaki vaji. Kogar R jc jlčanov veseli petje, sedaj sa mu nudi prilika. Vsem rodoljubom pa ee nudi prilika, da podpro novo toli po trebao organizacijo. Glede tega društva smemo gojiti najlepše nade, ker delujejo v njem same sveže mlade moči. Ali naj pristopajo tudi stareji po-tavni mož^e, da bodo mladini v izgled in posnemanje. Nore ulice in nova imena starih ulic T našem mestu. Izišla je brošura >De-nominazioni nuove e completate delle An* drone, Piazze e Vie di TrieEte«, katero s* dobiva po tobakarnah po 20 stot. Ta brošura je jako potrebna za orijentacijo po našem mestu, ker je orijentiranje vsled mnogih sprememb uličnih imen zelo otežavljeno. v »Skrate je izišel danes s krasnimi slikami in zanimivim šaljivim berilom. Mej drugim prinaša »Skratovo himno« in pa velezanimiv : »Pogovor Mikca in Jakca na tršaškem magistratu«. » Wurmbranđ« ponesrečil. —Llovdov parnih »Grof \\"urmbrand< je predsinoči ponesrečil na nekem dalmatinskem otoku in zašel na pesek. Včeraj popoludne pa se je — kakor nam javlja brzojavka — Llcvdo-vima parnikoma »Leda« in »Metkov e« posrečilo spraviti ponesrečeni parn-ik s peska tako, da je mogrl isti nadaljavati svojo vožnjo proti Trstu, kamor dospe jutri zjutraj. — Ponesrtč.l ni nihče. C. kr. dunajske polieije ^ret-kaoje. Nepreklicno dne 21. novembra t. 1. se bo vršilo srečkarij« s 1500 dobitki v vredacsti 50.04)0 kron. Srečka stane le 1 krono ter se jo dcbi v veeh menjalnicah, tobakarnah in loterijskih kolekcijah, kakor tudi pri Polizei-Lotter e Bureau I- Spiegelgasse 15. Vesti iz Kranjske. * Kletarski tečaj za gostilničarje in druse Interesente. Dne 27., 28., 29. in eventuvelno tudi še 30. t. m. se bo vršil v Ljubljani, v posku sevalni kleti pod kavarno »Evropa« na dunajski cesti, tečaj za gostil ničarje in druge interesente. Predavanja se bodo vršila nastopnem načrtu : Na kaj je gledati o nakupovanju grozdja in mošta ali vina ? Kaj se bolj izplača ? Kaj je vzrok, da se ponekod pridelujejo jako kisla, bolj šibka in malobarvna vina ? Kemična sestava mošta in vina ter pretvarjanje raznih sestavin. Kaj provzroča in pospešuje pretvarjanje in razkrajanje teh, osobito sladkorja, ki se nahaja v grozdju? Naprava belega vica z črnega grozdja. Naprava de- j zertnega vina. K'penje in vrenje mošta ter sprememba o k penju. Pogoji za kipenje. Fizijologija raznih koristnih in škodljivih gliv in bakterij. Up raba umetno gojendi kvasnih gliv ter alkohola za zboljštnje pokvarjenega ali šibkega vina. Uporaba razoih sredstev in priprav z\ ohranjenje zdravega vina. Pretakanje in umetno čiščenje vina z raznimi č stili, priprava in raba teh, osobito filtrov. Zboljšanje mosta in vina po Ciapta-lovem, Pasteurovtm. Scheelovem in dr. načinu ter z odkisanjem. Pripravljanje in ravnanje z vinom, namenjenim za steklenice ; etiketiranje in hranjenje teh. Nastopanje in zabran tev raznih vinskih bolezni in napak. Zdravljenje pokvarjenih vin. Strokovna presoja raznih vin po okusu in po gegovi sestavi. ravilno mešanje vin. Pripravljanje, popravljanje in hranjenje vinske posode. Kemično določe\aaje sladkorja, ki-line in alkohola v vinu in moštu z r-zn.mi pripravami. — Pouk b> brezplačen. P.tmene zg'as:tve ie doposlati pod naslovom : Fran G mbač, Ljubljana. * Rimske najdbe v Ljubljani, — O zgradbi h še g. Babica v Hilšerjevi ulici so našli v globočini 15 m. rimska mozaiška tla. — V pesku so našli denar Konstantina Velikega. k a z e n s k o-s odnili troškov. Tako so vse tri prišle vsaka do svoje — pravice, gospod Ducar pa zopet do — dolzega nosa ! Z Ducarjem pa je ponesrečil tudi dr. Schurbi, branitelj dunajskih devic! Mož je bil tako trdno uverjen — a to je najinteresantneje na tej ženski b^rbi, ker je zel<5 značilno za celjske razmere — da okrožno sodišče potrdi Ducarjevo razsodbo, da se mu niti ni zdelo vredno, da bi se kaj potrudil v obrambo svojih devic, maveč je izjavil, da vso stvar mirno prepušča sodnemu dvoru. — Ta je razsodil, ali to pot ne tako, kakor je priča- j kovala družba Ducar-Scburbi! Vesti iz Koroške. H- Cenjenje škode, ki jo je napravila povodenj na Koroškem, je baje dovršena. Iz Spitala ob Dravi javljajo, da imajo — glasom uradnega poročila — država 1,670 000 K, dežela 366.000 K in zasebno imetje 2,859.764 K škode. Vsa škoda znaša torej 4,895.764 K. H- Natakarica — roparica. Iz Veli-kovca poročajo: V gostilni »Pri stari pošti« je natakarica JoBipina Nsen c izvabila kros njarico Katarin i Mikon, ki je imela pri sebi veliko denarja, v svojo sobo, kjer je hotela kr* šojarico pobiti z nekim betom. Krošnja-rica jej je bet iztrgala iz rok, na kar je natakarica hotela pobiti krošnjarico z obešalni kom za obleko. Krošajarici se je posrečilo odpreti vrata in pobegniti. Krošajarica je dobila več ran. Natakarico so zaprli. Tovarna pohištva Aleksander Levi iinzi _ ulica Tesa št. 52. A. 1 (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in franko. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico. od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na jorcelanastil Plošča! za spomenike: Najnižje konkurenčne cene. I i Velik dohod snovij za možke in ženske obleke same novosti. gogat \zhov drobnarij za krojače Naslednik FR. HITTY Alojzij Galperti TRST Barriera veccliia 13. Vesti iz Štajerske. — Vsaka je prišla do sroje pravice, aH : doffodhiea iz pravosodnega življenja T Celju. Pred nekaj tedni bo se mudile v Celju iri nt ruške device z Dunaja. Kakor se že dogaja v — ženskem življenju, so bile prišle v konti kt z neko kremarieo. In tudi to ni neznano, da so žerske rade kaj gostobesedne ob takih prilikah in da ne pikladfjo svojih !>esed na zlato tehtnico. Beseda nha j jajo, kaker jih pora a kipeča ženska jezica. Tako je bilo tudi v prepir« DucajSank s celjsko krčmarico: psovke s> letele od obeh strani in — zadnji prizor se je vršil na sodišču. Tožile sa < ne in tožila je ta radi ža ljen;a na časti. Kake je slovenska krčmarica solila Dunaj čanka m, tega ne vemo; toliko pa čitamo v »Domovini«, da so te poslednje zmerjale krčmarica z »vindiše babo«. Rszpravo je vodil — tu se le začenja slučaj postajati ranimi v tudi za nas—znani dr. Ducar, ki ie po svojih razsodbah že zaslovel v vrstah caljskih justičnih uradnikov. In s to razpravo je mož utrdil svojo — slavo. Dunajčanke je spoznal popolnoma nekrivimi, slovensko ferčmarico pa je obsodil na deset dni j zapora. Kič marica pa ni mislila na to, da bi ubrala pot, na katero jej je pokazal dr. Ducar in ki vodi v zapore, marveč je šla tja in je ulo-i žila pritcibo ca okrožno sodišče. Dr. Ducar je in.el smolo tudi to pot, ker so gospodje na vsklicni razpravi izrekli mnenje, da dr. Ducar mina prav in da ni prav sodil med slovensko krčmarico in dunajskimi nemškimi devicami. Okrožno sodišče je tako spremenilo Ducarjevo razsodbo, da je znižalo kazen krčmarici na 20 K, a dunajskim devicam je prisodilo — tudi 20 K in povrnitev Gledišča. Nocojšnje predstave : Politeama Rossetti ob x. uri Verdijeva opera » A i H a « v 4 dejanjih. Filodranimatieo ob 8. uri Bisson-ova komedija v 3 dejanjih »II castello storico«. To je predzadnja predstava družbe Pieri Severi, ki se bo vršila na čaBt mladi in in-tel gentni igralki Alfonsini Pieri. Jutri zadnja predstava, Maupaseantov »Musott«. Brzojavna poročila. Deželni zbor istrski. PULJ 21. (P.) Včerajšnja seja je bila izredno viharna. Obstrukcijo v poojstrenih oblikah je slovanska noarjšina pnčela zato, ker jo je večina popolnoma izkiucila iz odsekov. Pi slanec dr. Laginja je dokazoval v italijanskem govoru, ki je trajal nad eno uro, da »e v vaeb parlamentih sveta o volitvah v odseke jemlje ozir na manjšino. Da bi prišla v komisije, je manjšina hotela odneheti v na roinem pogledu (*ar bi težko opravičila pred volilci), ali večini vse to ni bilo zadosti in ta poslednja zahtova naravnost, naj bi se manjšina popolnoma odrekla narodnemu principu, česar pa ta poslednja ne sme in ne mara storiti. Dr. Bartoli je odgovarjal, da je manjšina sama kriva, ker ni zaprosila, da bi se v pred-lanisktm zasedanju z^pričeta pogajanja nadaljevala, da t rej ni b lo za večno nobenega razloga, da bi odnehala od stare navade. Na to je dr. Bartoli vporabil fineso, češ, da 1 i biia manjšina, ako ne bi b la radi volitev v ko misije, začela obstrukcijo iz kakega druzega razloga. V svojem odgovoru na trditev predgo-voraika je povdarjal posl. dr. Stanger, da se je pred mnogimi leti boljše postopalo z manjšino v zbornici, nego se seduj, ko se nepre steno vrši nasilje proti njej in ee jej bolj in bolj kratijo njena prava. Predlog dru. Trinajstića, da sa izp^-siujejo državne in dovole deželne subvencije za obnovljenje po trtni uši uničenih vinogradov. je bil odkazao fiaančni ko misiji. Ko je hotel posl. dr. D. Trinajste staviti neki formalni predlog, ki pa ni bii dopuščen, se je večina zbrala okolo predssd nikove mize in je hotela izsiliti razpravo o točkah dnevnega leda. I>r. D. Trinajstih je skočil proti mizi predsednika zuhtevajć, naj se mu da beseda. Vsled tega je navstal vihar, kakoršnjega še ni videla zbor nica. Okolo predsednikove mize je bilo grozno pehanje in vrišč. Poslanci so grozili eden drugemu in bati se je bilo, da pride do dejan8kega spopada. V tem kritičnem trenotku je predsednik prekinil sejo. Po zo I petnem otvorjenju seje je manjšina nadaljevala z obstrukcijo s tem, da je govorila o vsakem predmetu in stavljala predloge za glasovanja po imenih. Ali večina se ni oziralanatoin tako se jej je posrečilo, da je rešila 20 to 5 ek. dnevnega reda Seja je trajala 81/* ur in do 12*/^ ure po noči ter je bila za kij učena na predlog posl. Bartolija. D e-želni glavarje izjavil, da dan prihodnje seje določi pismeno. Začetkom seje sti bili prečitani tudi dve interpelaciji: ptfcl. Andrije;<5a radi dogradnje pristanišča v Baški in zgradnje pomola v Stari Baski, in posl. Varetona radi reševanja ital. ulog na okrožnem sodišču v Rovinju v ptujem jeziku. jiinistri na potovanju. DUNAJ 24. (B) Ministerski predsed nik dr. Koerber dospel je sinoči iz Trsta semkaj. DUNAJ 24. (B.) Grof Khuen-Heder-varv dospel je semkak danes zjutraj, finančni minister dr. Lukacs pa sinoči. Kriza na Otrerskem. DUNAJ 24. (B.) Cesar je danes zjutraj vsprejel v avdijenciji finančnega ministra dr. Lukscsa, kateri mu je poročal o včerajšnjih sklepih odseka devetorice. C^sar si je pridržal odgovor za pozneje. Vsled tega ostane dr. Lukacs za sedaj na Dunaju. Po Lukacau vsprejel je cesar grofa Khuena-He-dervaivja. BUDIMPEŠTA 24. (B.) Večino listov poroča, da je odsek devetorice v svoji včerajšnji seji sklenil vstrajati pri svojih prejšnjih sklepih.*Egyer-tetes« pa oporeka tej trditvi ter pravi, da je odeek napravil neke spremembe na prejšnjem vojaškem programu, kater h sprememb pa Appor^i ne odobruje, vsled česar sklepi niso biii takrat soglasni. Listi menijo, da je pričakovati konflikta s krono, ter ustavno krizo, vendar pa ne izgubljajo nade, da se kocflikt poravna mirnim potom. BUDIMPEŠTA 24. (B.) Ogrska ko-respondenčna pisarna javlja z Dunaja: Av-dijenea minister, predsednika grofa Khuena-Hedervarvja je trajala kako uro n veljala splošnemu političnemu položaju. Ker si je vladar pridržal odločitev, ostane gn f Khuen i do jutri na Dunaju, da bo vladarju na di-; apozicijo. Tekom popoludne utegnejo biti { pozvani še drugi državniki. Strajfe v Barceloni. BARCELONA 24. (B.) Štrajk delavcev v plinarni traja dalje. Izvršila so sa še na dalja a aretovaaja. Dogodki v Bilbao. MADRID 24. (B.) V senatu je izjavil minister za vnanje stvar:, da hoče vlada vpotrebiti zakon proti tistim francoskim poslancem , ki s 3 udeleže republikanskega fthctla v Biibao, ako i-e zagreše kake delikte. Delavsko šibanje na Francozkem. PARIZ 24. (B) Govori se, da bo mo ra'o mesto Armentieres poravnati škodo, provzroceno na posestvih po plenjenju in pož gih od strani štrajkoveev. .Skoda se coni na 200.000 —300 000 franicov. izdajatelj h odgovorni urednik FRAN G0DN2K. Lastnik konsorcij lista „E d i n s s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trr ■ Svoji k svojim! ZALOGA : pohištva dobro poznano tojarne mizarske zadruge t Borici (Softan) : vpisane zadruge z omejenim poroStvom ' prej on Šsrnigoj i Trst, Via dl Piazza vacchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. i KfljTGčja tovarna poMtraprimorsteieiele. ' . Solidncet zajamčena, kajti lea se oanfi ' v to nalašč pripravljenih prostorih a teno- ' peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, mu« " » dernl sestav. Konkurenčna cena. > BT Album pohiStev brezplaSen. —■ ----—--------- TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Ulica S. Francesco štev. 2, I. - TRST - Ulica S. Franeeseo štev. 2, I. - - Telefon 952 ~~ Hranilne ulog-e sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0. Rentui davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. _ Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po Dll»0[0t na menjice po 6°/0J na zastave po b1^0^. Uradne ure : od y—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. Znamenita« prva tržaška distilerija S. Pollak i figlio odlikovana na razstavi v Parizu I. 1900 z „Grand Prix" je otvorila na trgu Carlo Goldoni št. 5 prodajalnico na drobno za razpečavanje distilovanih likerjev, ter direktno uvoženih vin in Ruma. Razprodaja po tovarniški ceni. Tak isto toči tam lftrcrvAira služi v rešitev pokvarjenih novo specij&liteto **J&J UJ želodcev. Telefon v mestu št. 715 ZOBOZDRAVNIK Univ. Mod Dr. MaKso BrilM v TRSTU ulica S. Antonio it. 9. H. na. d str I/Trguje zidelanje z rmajlon, porcelanom. srebrom in zlatem. I/dcluj«' |>«»samezBe umetne zohove kakor tudi ff!« zobovje. ORDINIRA od 9.—12 predp, 3.-5. popol. : Gosp. lekarnar piccoli Ljubljana. Vaše železnato vino StJiu uporabljal z izvrstnim vspebom pri moji soprogi, katera je dolgo ča=a nervozna. Prosim \ as. da mi dopošljete po pošti še šest steklenic zgoraj imenovanega vina. Dr. L farber c. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, dne 16. junija 1901. Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri. Dalmaciji. Primorskem. Goriškem in Tolminskem po K 2.40 steklenica. JAKOB KLEMENC zaloga manufakturne ga hl a ga t Trstu, ulica sv. Antona št. 1 ^m priptircč« ramirina trojim n.ij^m»Wni «roi.> priKlajaliii«-.«, prr**kr-lijt-uu za jt-MO iu zimo z rsemi manafakturtiiiui predmeti, niroa-m, - kri>ja. uit-o za - — Sokolska obleka kom plctna HaTBiot nepremocijiv od lO do 16 gld. ♦ Velik izbor ^tikDfiii^a in 1xnu'>a-žnt*sa lilasi za ni"/te. uUf-te. t.r»j<-«* ."d m ile i . •! \ c ■ ']••. ...V. ! ,-t. ti ! ■ - jilatua. Itd., zm«]>etti)c. "tratnikuf, perila za inožkp. iivntoii' t vseli i arvah in (vanju tega povsod pr- / liub.jeDegs domaćega zdravila na j pazi edin-* le na originalni ( steklenice v zavitkih t na-o var 4 stveno znamko „SIDRO" z Richttrjeve lekarne in le tedaj je i gotovo, da ae sprejme originalni | izdelek. tiilTcrera lsiim pri ziaia len t Prm Z. Ellsabotin« ulio« 6 TRGOVINA Z ŽELEZJE3I ; CAHEo GlEEmiTZ NEFFESN! Corso šlev. 33. podružnica Trst, Piazza Goldoni 2. _ ' Priporoča svojo dobro sortirano zalogo iSP" predmetov za stavbinstvo ! traverze. zaklepe, zelezo za kovače, stare žsleznične šine, držaje in ograje, >od- { njske, pumpe. železne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji , in stranišč, peci in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, ] železne pohištvo in pred ognjem varni blagame, nagrobne križe in ograje ter ^ orodje za vsako obrt. ' Stanje iranilsib tIoe : 17 milijonov kron Rezervni zaklad: nad 400.000 Kron Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi gazara-čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vlojre se sprejemajo tudi po pošti lu potom e. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča p> 4% na leto. Z obre ,tmi vred pa plača vsak dolžaik toliko na znašajo obresti in to odplačilo ravno 5" „ izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg kapital, da poplača v »>2 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplaćati dolg z obrestmi vred na primer v letih, tedaj mora plačevati na leto izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 47» % do 5°/0. prva kranjska z vodno silo in turbino Delujoča tovarna stolov tvrdke Fr. Švigelj na Bregu, p. IBorovnica, Kranjsko, iprijorcča al. cbčinstva, prečast. duhovščini, imejite-jem i in predstojnikom zavodov in sol. krčmarjem in kavarna rje m, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem iti. itd. natančno in trpežno izvržene stole. naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd. po karnfjbolj nizki ceni. Bis^o je iz trdega, izbranega ' leFa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Xa željo pcšlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna obl-ka blaga in cene, zastonj in franke. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. JC Zadnji mesec. Sreekanje, dne 21. novembra 1903. C. kr. dunajska policijska loterija, srečke po i 3(. 1 :kh> dobitkov, mej temi H>0 glavnih dobitkov v vrednosti lirOH 50.000 kron ! ! Prvi trije glavni dobitki kron 25.000. 5000, 1000, se na zahtevanje po odbitku postavnega davka izplačaje v gotovini — Srečke vdobivajo v vseh menjalnicah, tobakarnah. loterijskih kolekcilah in pri Polixei-JotU rie-Bnreuu, J)nnajf I., Spiegelstrasse 15. Vsak kupec srečke vaobi izkaz srečkanja brezplačno in franko. Pozor! i 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna ura m urnim tekom s posrebrneno. ve- ; rižico; 1 krasna spila za kravate se simili biseri: 1 ! pr>tan s ponarej. kamnom za možke ali ženske : . i 1 garnitura gumbov za in&n-ete, srajco in ov atnik. i ' jiimčeuo iz 3 doubl*> zlata : »i žepnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisal a oprava iz niklja 1 lep} toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom: 1 lepo dišeče toiletno milo : 1 beležniea : 12 komadov umetnih -lik najznamenitejših mož sedanjega časa: 72 pisalnih peres in -e različnih komadov, koji so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Sping-arn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en mž z 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vsakemu po en tak nož Za to kar ne se denar takoj vrne. Epilepsija, Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva »e brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke. Frankfurt a. M Zelie kislo v s^d h po 50 m 100 kltr. razpošilja p « najnižji c^-i ANDREJ ----J' ------ JEBA ČIN, Stepanj- vas pri Ljubljani. Zi dobro bUgo s« jamči Andemo de Franz, dobroznani eroptiln: »Andemo de Franz« v nI ii j>a st. 1<>. se toSi: ' tino vipavsko belo.....p d 40 n»č. f za na dom.......» > istrski teran I. vrste . ...» 36 » za na dom.......» 32 » nad 10 litrov......» » dalmatinsko I. vrste . » 36 » za na dom.......» » nad 10 litrov......» 2* » Pri por.ie a se kramarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno t ipla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. Zlatar Dragotin Vekiet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. v Inop taja! ^ do 1000 kon na mesec uamo-rejo častno zas užiti osebe vsakega stanu, (tudi kot postranski zna užek). Natančneje pod ..Reell 107"' na Annoncen - Abthe lung des MERCUft, Stuttgart. Bergstr. Gostili „Pri Martinu" ulica Belvedere 17. toči vino istrsko črno in vipavsko belo po najnižjih cenah Kuhinja preskrbljena je vedno z mrzlimi in gorkimi jedili. — Cene zmerne. Za ob iea obiek se priporoči Martin Mare, ■ 30 malih stanovanj ISSJ^S4 kuhinjo se takoj odda v ulici Industria iu ul. Guardia v bi?ah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani st Jo A, I. nadstr. od 1—2 in 5—7 jop. Urar F. Perici Toir«i biaoca Prodaja srebrne ure od 3 gld. | naprej, zlate ure od S gld. naprej. Izbor sttn-skih lir, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Išče se krčma. tom. Kupi se tudi samo dekret. Pojasnila daje g. Kravos ulica Molin piccolo st. 1 I. I Išče se Mi ki bi vzel v najem zemljišče i it hlev. Obrniti se je uprave „Edinosti". I jfe v Ameriko! V slovenski in hrvatski Istri, v bližini Treta, preda te aii da v najem ob zelo zgodnih ; plačduih pogojih več lepih po^e-itev z gospodarskimi poslopji. Polnjenja je dobici brezplačno v pisarni j g. dr. Gregorina v Trstu, Molino pieolo 7, SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zaveza. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 1. nadstr. v lastni hiši. ---- Hranilne vloge sprejemajo se od v.-acega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/a°/o» bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in s cer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po oVi°/o Craduje vsaki dan od y. do 12. ure dopoL in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje tiran. YlO£ leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-lrau. račun št?. 831.315. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K l,«/00.000 Kupuje in prodaja tm vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Frozne«e Udaja k vsakemu žrebanju. = Špitalske ulice štev. 2. = Zamenjava in eakomptuje Baje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papiije in vnovčujezapa'e Zavaruje srečke proti kurzni ---kupone. --— li - izgfubi - Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakompt in tnkaaso menic. Bor-na naročila. _ Podružnica v Spletu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do --■■■ dne vzdiga, -_______—----------- Promet ■ čeki in nakaznicami.