<"«"< VESTNIK SSPK
LETO Ì.	Koper, 30. decembra 1955	Stav. H
V S E B : N A
Odloki Občine Sežana:
— Odlok o preprečevanju poljskih škod na območju občine Sežana
— Odlok o dodatnem proračunu k proračunu dosedanje občine Dutovlje za leto 1955
— Odlok o dodatnem proračunu k proračunu dosedanje občine Štanjel za leto 1955
— Odlok o dodatnem proračunu k proračunu dosedanje mestne občine Sežana za leto 1955
— Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih
Odloki občinskih
Občina Sežana
Občinski ljudski odbor Sežana je na seji dne 17. decembra 1955 na podlagi 12. in 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-S8/52) in 70. člena splošnega Zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269/55) v zvezi s 3. in 8. členom temeljnega Zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46-428/51) po predlogu Komisije za vskladitev pravnih predpisov dosedanjih občin sprejel
ODLOK
o preprečevanju poljskih škod na območju občine Sežana
1.	člen
Da se prepreči povzročanje poljske škode na kmetijskih in podobnih zemljiščih, se prepoveduje:
1)	hoditi, voziti in polegati po vrtovih, sadovnjakih, travnikih, po obdelanih in za obdelavo pripravljenih njivah;
2)	poškodovati in rušiti ograje in plotove, ki služijo za zavarovanje kmetijskih zemljišč, ter odstranjevati varnostne in opozorilne napisne table;
3)	samovoljno odpirati steze in poti preko tujih zemljišč ter prekopavati in zaoravati skupne poti;
4)	premikati mejnike, orati, kositi travo, sekati drva in pasti živino preko mej lastnega zemljišča;
5)	samovoljno na tujih zemljiščih lomiti in trgati veje, cvetje in plodove, odstranjevati trtno kolje in podobno, kopati zemljo, pesek, kamenje in podobno, pobirati steljo, odpadno sadje in podobno;
6)	odmetavati in odlagati na tuja zemljišča kamenje, smeti in druge odpadke;
7)	paša živine izven ograjenih prostorov brez nadzorstva; če se pase živina na majhnem zemljišču in v taki legi, da se mora predvidevati, da bo šla živina preko meje na tuje zemljišče ali na istem povzročila škodo, mora biti živina privezana; pri gonji na pašo čez polja, mimo odprtih vrtov in vinogradov mora biti živina privezana aii posebno skrbno zavarovana;
8)	puščanje kokoši in druge perutnine na tuja zemljišča.
2.	člen
Kršitve prepovedi, navedenih v prvem členu, se kaznujejo kot upravni prekrški z denarno kaznijo do 1009 (en tisoč) dinarjev.
Upravni kazenski postopek vodi občinski sodnik za prekrške na predlog oškodovanca.
Odloka Občine Postojna;
— Odlok o začasnem finansiranju izdatkov Občinskega ljudskega odbora Postojna za prva tromesečje 1956
— Odlok o spremembi družbenega plana mastne občine Postojna za leto 1995 Poročilo s sej svetov OLO O kreditih za popravilo hiš Registracija učnih pogodb Opozorilo Finančne inšpekcije F oziv v oznikom - a m ater j e m
Osnutek pravil Okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš Pojasnila Komisije za plače Novoizvoljeni krajevni odbori v Občini Pivka Pooblastilo za odkupovalce kmetijskih pridelkov
ljudskih odborov
3.	člen
. Za prekrške, ki jih storijo otroci in mladoletniki, se odgovorni njihovi starši oziroma skrbniki.
4.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati:
odlok bivšega občinskega ljudskega odbora Dutovlje o preprečevanju manjših poljskih škod Št. po v. 3/5-53 od 1, aprila 1953, in
odlok bivšega občinskega ljudskega odbora Štanjel e preprečevanju manjših poljskih škod štev. 381/4-53 od 3. maja 1953.
5.	člen
Ta odlok se objavi na oglasni deski Občinskega ljudskega odbora v Sežani, na oglasnih deskah krajevnih uradov Dutovlje in Štanjel ter na oglasnih deskah krajevnih odborov.
Odlok stopi v veljavo petnajstega dne po objavi na oglasni deski občinskega ljudskega odbora v Sežani.
Št. 725/1-55
Sežana, dna 17. decembra 1955.
Predsednik
Alfonz Grmek 1 r.
Na podlagi 16. člena in 10. točke 50. člena Zakona e občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/53) v zvezi s 4. in 28. členom Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-147/54) in z 9. členom uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ št. 33-359/55) je Občinski ijudski odbor Sežana na seji dne 17. decembra 1955 sprejel
ODLOK
o dodatnem proračunu k proračunu dosedanje občine Dutovlje za leto 1955
1.	člen
Dodatni proračun k proračunu dosedanje občine Dutovlje za leto 1955 s posebnim delom obsega:
dohodke v znesku ............. 936.008 din
izdatke v znesku .......... 936.000 din
2.	člen
Ta dodatni proračun se vključi v redni proračun dosedanje občine Dutovlje za L 1955 kot njegov sestavni del.
3.	člen
Ta odlok velja takoj in se uporablja od prvega septembra 1955.
St. 794/2-55
Sežana, dne 17. decembra 1955.
Predsednik
Alfonz Grmek 1 r
Str. 42
URADN! VESTNIK
Št. 8 — 30. decembra 1933
Na podlagi 16. člana in 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) v zvezi s 4. in 28. členom Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-147/54) in z 9. členom uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev m občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ št. 33-359/55), je Občinski ljudski odbor Sežana na seji dne 17. decembra 1955 sprejel
ODLOK
o dodatnem proračunu k proračunu dosedanje občine Štanjel za leto 1955
1.	člen
Dodatni proračun k proračunu dosedanje občine Štanjel za leto 1955 s posebnim delom obsega:
dohodke v znesku...................... 488.000 din
izdatke v znesku ..................... 488.000 din
2.	člen
Ta dodatni proračun se vključi v redni proračun dosedanje občine Štanjel za leto 1955 kot njegov sestavni del.
3.	člen
Ta odlok velja takoj in se uporablja od prvega septembra 1955.
St. 794/3-55
Sežana, dne 17. decembra 1955.
Predsednik
Alfonz Grmek 1. r.
Na podlagi 16. člena in 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) v zvezi s 4. in 28. členom Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-147/54) in z 9. členom uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ št.33-359/55), je Občinski ljudski odbor Sežana na seji dne 17. decembra 1955 sprejel
ODLOK
o dodatnem proračunu k proračunu dosedanje mestne občine Sežana za leto 1955
1.	člen
Dodatni proračun k proračunu dosedanje mestne občine Sežana za leto 1955 s posebnim delom obsega:
dohodke v znesku................ 1,005.000	din
izdatke v znesku................ 1,005.000	din
2.	člen
Ta dodatni proračun	se	vključi	v	redni	proračun	dosedanje mestne občine Sežana	za	leto	1955	kot njegov	se-
stavni del.
3.	člen
Ta odlok velja takoj in se uporablja od prvega septembra 1955.
St. 794/1-55
Sežana, dne 17. decembra 1955.
Predsedhik
Alfonz Grmek 1. r.
Občinski ljudski odbor Sežana je na seji dne 17. decembra 1955 na podlagi 57., 58. in 59. člena Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-63/54) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov — priloga 1/A, poglavje LXXV III, točke 18, 19 in 20 (Ur. list FLRJ št. 34-371/55) sprejel
ODLOK
o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih
1.	člen
Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na območju občine Sežana — na sejmih, proslavah, raznih prireditvah in podobno je potrebno dovoljenje.
Dovoljenje se izda samo za postrežbo z jedili in pijačami ter samo za čas trajanja prireditve.
2.	člen
Dovoljenje po prvem členu tega odloka izda odsek z< gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskeg; odbora na prošnjo gospodarske ali družbene organizacij, ali osebe, ki želi opravljati take storitve. Dovoljenje s.
izda po zaslišanju pristojne zbornice.
Dovoljenje se izda, če prosilec izpolnjuje sledeče pogoje:
1)	da je podano dovoljno poroštvo za kulturno postrežbo;
2)	če so izpolnjeni higienski, sanitarni in drugi pogoji za kulturno postrežbo;
3)	da se gostinske storitve opravljajo pod vodstvom strokovno kvalificirane osebe;
4)	da se plačajo predpisane takse.
3.	člen
Zasebna gospodinjstva lahko oddajajo v turistični sezoni ali ob večjih proslavah, izletih in podobno in tudi, če so vse sobe v gostinskih prenočiščih zasedene, potnikom in turistom opremljene sobe v okviru svojega zasebnega stanovanja. Za zasebno stanovanje se štejejo vsi prostori, v katerih stanovalec običajno stanuje s člani družine.
Dovoljenje za izdajanje sob po tem členu izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora.
4.	člen
Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko delavnost, za katero mora imeti zasebnik dovoljenje po 7. členu uredbe o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS št. 14-49/54).
5.	člen
Ce zasebna gospodinjstva oddajajo hrano več kot petim abonentom, ki niso njihovi stalni stanovalci (oziroma člani družine), se to šteje za gostinsko delavnost, za katero je potrebno dovoljenje po določbah uredbe o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS št. 14-49/54).
6.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 (en tisoč) dinarjev:
1)	kdor brez dovoljenja opravlja gostinske storitve izven gostinskih prostorov;
2)	kdor oddaja opremljene sobe potnikom in turistom brez dovoljenja občinskega ljudskega odbora.
7.	člen
Ta odlok se objavi na oglasni deski občinskega ljudskega odbora v Sežani in na oglasnih deskah krajevnega urada v Dutovljah in v Štanjelu in stopi v veljavo petnajstega dne po objavi na oglasni deski občinskega ljudskega odbora v Sežani.
Št. 727/1-55
Sežana, dne 17. decembra 1955.
Predsednik
Alfonz Grmek l.r.
Občina Postojna
Na podlagi 4. člena Uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Uradni list št, 33/359-55) in s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper št. 1109/3 z dne 25. novembra 1955 je Občinski ljudski odbor Postojna na seji dne 22. decembra 1955 sprejel
ODLOK
o spremembi družbenega piana Mestne občine Postojna za leto 1955
1.	člen
V	IV. poglavju se črta besedilo: .Obrtnik Postojna, 2"/.«, na koncu tega poglavja pa se doda nov odstavek, ki se glasi: .Delavnica obrtnega podjetja .Obrtnik« uporablja obrestno mero tistega okraja, kjer je sedež podjetja.«
2.	člen
V	prvem stavku drugega odstavka X. poglavja se za besedami .investicijski sklad« vpiše .praviloma«. Za istim stavkom se doda nov stavek, ki se glasi: .Gostinsko podjetje .Jelovica« plača v svoj investicijski sklad 2% od prometa. Gostinsko podjetje .Hotel Javornik« in .Sovič« I/o, gostinsko podjetje Kavarna in restavracija .Jadran« Postojna 0,5"/. od 31. maja 1955, od 1. junija 1955 dalje pa 5°/o.«
St. 8 — 30. decembra 1955
URADNI VESTNIK
Str. 43
3.	člen
V	prvem stavku X. poglavja se za besedo »Pripada« vpiše »praviloma«. Za prvim odstavkom istega poglavja se doda nov odstavek, ki se glasi: »Gostinskemu podjetju »Jamska restavracija« pripada celoten del dobička, ki ga uporabi za investicije, vendar največ od zneska 2 milijona dinarjev. Dobiček, ki presega znesek 2 milijona dinarjev, se deli po predpisih prvega odstavka tega poglavja.«
4.	člen
V	XII. poglavju določeni odstotki za plačni sklad gostinskih podjetij in gostišč se spremenijo takole:
	prej %	sedaj %
Mestno gostinstvo Postojna	14	11
Jamska restavracija Postojna	23	18
Nanos Postojna	9	10,6
Menza LIP Postojna	13,3	16
Zadnji odstavek tega poglavja se črta.
5.	člen
V	točki 1/b XIV. poglavja se namesto 18% vpiše 12,5%.
6.	člen
V	točki B/XV. poglavja določeni zneski se spremenijo takole:
b)	Sredstva iz leta 1955 . ................... 41.288
— del dobička gospodarskih organizacij .	. 21.000
—	del dopolnilne dohodnine od kmetijstva .	655
—	del dopolnilne dohodnine od samostojnih
poklicev in premoženja............... .	384
.— davek od priložnostnih dohodkov ....	2.740
—	davek na dediščine in darila.............. 243
—	dohodki uradov in zavodov ......	60
—	razni proračunski dohodki................  120
—	lokalni prometni davek...................3.200
—	lokalne takse..........................  1.200
—	občinske doklade od kmetijstva ....	142
—	občinske doklade od samostojnih poklicev
in premoženja ...........	362
—	obresti od osnovnih sredstev obrti . . .	160
—	obresti od osnovnih sredstev gostinstva .	215
—	presežki zavodov s samostojnim financiranjem ...................................7.000
—	prispevki v sklad za zidanje stanov, hiš	3.300
—	dohodki od prodaje stanovanjskih hiš . .	507
2. točka istega poglavja se spremeni takole:
a)	skupna sredstva....................... 43.722
1)	za administrativne proračunske izdatke . 17.625
2)	za proračunske investicije ...... 16.059
3)	za sklad za kreditiranje investicij . . .	4.492
4)	za sklad za zidanje stanovanjskih hiš . . 5.546 V 3. točki istega poglavja se namesto 6.045 vpiše 11.539, namesto 800 pa 1.520, skupni znesek pod a) pa se popravi od 9.845 na 16.059.
7.	člen
Ta odlok velja, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1955.
St. 674/2-55
Postojna, dne 10. decembra 1955.
Predsednik Jože Baša 1. r.
Ta odlok je potrdil Okrajni ljudski odbor Koper na sejah Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 25. novembra 1955 z odločbo št. 1109/3.
Na podlagi 16. in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), 10. in 24. člena Statuta občine Postojna in 2. in 29. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/54) je Občinski ljudski odbor Postojna na seji dne 10. decembra 1955 sprejel
ODLOK
o začasnem finansiranju izdatkov občinskega ljudskega odbora Postojna za I. tromesečje 1956
1.	člen
Dokler ne bo sprejel Občinski ljudski odbor Postojna družbenega plana in proračuna za leto 1956, se bodo finansirali proračunski izdatki Občinskega ljudskega odbora Postojna na podlagi mesečnih proračunskih planov dohodkov in izdatkov v mejah dvanajstin proračuna za leto 1956, vendar najdalj do konca marca 1956.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna Občinskega ljudskega odbora Postojna za leto 1956. Za kritje izdatkov najame Občinski ljudski odbor Postojna po potrebi kredite pri podružnici NB ali komunalni banki v Postojni.
3.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem vestniku OLO Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Št. 1176/1-55
Postojna, dne 10. decembra 1955.
Predsednik Jože Baša 1. r.
Poročilo s sej svetov OLO
Svet za prosveto in kulturo
Dnevni red četrte seje Sveta za prosveto in kulturo je bil precej obširen. Med drugim so razpravljali o problemih študijskih knjižnic, o programu dela prosvetnih društev za zimsko obdobje, na koncu seje pa imenovali še upravni odbor za pospeševanje založniške dejavnosti. Sejo je vodil predsednik sveta Stane Skrabar.
Studijska knjižnica v Kopru je že stara 90 let, za javnost je bila odprta leta 1872. V začetku si je knjižnica pridobila knjige, ki so jih darovali meščani. V tem je iskati vzrok za nesistematične in zastarele zbirke, ki jih je knjižnica z majhnimi sredstvi, kar jih je dobila na razpolago, komaj sproti dopolnjevala.Po osvoboditvi je bilo za knjižnico mnogo storjenega. Ločena je
bila od Arhiva in postala samostojna ustanova. Na razpolago je imela tudi primerna denarna sredstva. Najbolj pereče vprašanje za našo študijsko knjižnico so njeni nezadostni prostori. Vprašanje kadrov je rešeno.
Podobno kot koprsko knjižnico je tudi s študijsko knjižnico v Postojni, da nima primernih prostorov. Postojnska knjižnica mora rešiti še vprašanje duplikatov. Člani Sveta so pri tem sklenili priporočiti študijskim in ljudskim knjižnicam, naj vse duplikate in tudi knjige, ki sodijo v študijsko knjižnico, odstopijo koprski študijski knjižnici. Tiskarnam na območju okraja pa bo-
na to, da je koprska študijska knjižnica mestna, pa bodo priporočili Okrajnemu ljudskemu odboru, naj izda odlok o ukinitvi mestne in o ustanovitvi okrajne študijske knjižnice.
V razpravi o skladu za pospeševanje založniške dejavnosti so člani Sveta imenovali v upravni odbor sklada kot zastopnika Sveta za prosveto in kulturo St. Skrabarja, kot zastopnika Zveze prosvetnih društev Srečka Vilharja, kot zastopnika Društva novinarjev Rastka Bradaškja, kot zastopnika študijske knjižnice Marjana Vedeta, in Ido Gecovo kot zastopnika založniškega sveta podjetja LIPA.
Za tem, ko so razpravljali še o programu dela prosvetnih društev za zimsko obdobje, so razpravljali o
lo priporočili, naj pošljejo po en zvod vsakega tiska koprski in po-
glasbenih šolah v okraju in sklenili, naj šoli v Izoli in Piranu prev-
stoinski študijski knjižnici. Glegtzamwta občinska ljudska odbora.
Str. 44
URADNI VESTNIK
St. 8 — 30. decembra 1955
Svet za telesno vzgojo
N* drugi seji Sveta za telesno vzgojo, ki je bila 22. t. m., ki sta se je udeležila tudi Albert Jakopič-Kajtimir, sekretar Okrajnega ko-miteta ZK in Stojan Smerkolj, predsednik Sveta za Šolstvo, so najprej razpravljali o poročilu predsednika Sveta dr. Svetozarja Poliča o telesni vgoji in športu v socialistični družbi, v nadaljevanju pa analizirali vprašanje pouka telesne vgoje na šolah.
Predsednik Sveta dr. Svetozar Polič je v začetku poudaril, da s pravilno telesno vzgojo — pojmovano v najširšem smislu in v katero vključujemo tudi šport kot tekmovalno, k vrhunskim rezultatom usmerjeno telesno-vzgojno dejavnost — moremo v zelo veliki meri vplivati na prav vse činitelje družbenega razvoja. Z njo vplivamo na človeka proizvajalca z vsemi njego-govimi umskimi in fizičnimi sposobnostmi. Pravilna telesna vzgoja krepi telo in zdravje, daje človeku moč, vzdržnost, napravi ga odpornega, podaljša mu delovno sposobnost in življenjsko dobo, napravi ga odpornega proti boleznim in je torej hkrati tudi najboljša in naj cenejša zdravstvena zaščita.
Za tem, ko je govoril še o lastnostih, ki jih pridobi človek, ki se redno ukvarja s telesno vzgojo; razvije tovarištvo, smisel za kolektivno delo, vztrajnost, rednost, disciplino, skromnost in srčnost in sposobnost kljubovati težavam itd., pa tudi smisel za skladnost in lepoto, je poudaril tudi pomen telesne vzgoje za razvoj proizvodnih sil in storilnosti dela. Telesna vzgoja je izredno pomembna tudi za krepitev obrambe sposobnosti dežele.
Ob koncu svojega poročila je tov. Polič naglasil, da bo Svet za telesno vzgojo moral v bodoče voditi na tem področju družbenega življenja odločno in načelno politiko; boriti se bodo morali predvsem proti zastarelemu pojmovanju o telesni vzgoji in športu.
ljene telovadnice, in le malo šol se lahko pohvali s primernimi igrišči, opremljenimi z orodjem. V Postojni n. pr. uporabljata eno telovadnico dve šoli in že sama gimnazija ima nad 700 dijakov. Se slabše je v Kopru, kjer se morajo v eni telovadnici zvrstiti otroci kar petih šol hkrati. Zato ni čudno, da je ponekod telovadba skrčena na eno uro tedensko, ali celo 20 minut.
V živahni razpravi so člani Sveta ob koncu sprejeli sklepe, ki naj bi spremenili stanje telesne vzgoje pri nas. Da bo kvaliteta pouka telovadbe v šolah prišla na primerno raven, bo treba temeljito proučiti
sedanje stanje, se z učitelji in profesorji pogovoriti in ukrepati. Na srednjih šolah bo nujno potrebno spremeniti odnos vodstev šol in profesorskega zbora do pouka telesne vzgoje, kajti tudi ta predmet je treba upoštevati, kot zasluži. Svet za telesno vzgojo bo skušal tudi organizirati kratke seminarje za telesno vzgojne učitelje, poslužili pa se bodo tudi vzornih ur na šolah, da bodo prikazali vzgojiteljem, kako naj izgleda telovadna ura.
Ob koncu so razpravljali še o proračunu in pri tem sklenili napraviti temeljit popis fizkulturnih naprav in rekvizitov v šolah, da bo Svet v bodoče lahko potrebne rekvizite in sredstva razdeljeval najnujnejšim.
Svet za socialno skrbstvo
23. decembra 1955 je bila tretja seja Sveta za.socialno skrbstvo, vodil jo je Srečko Vičič, predsednik Sveta.
Krediti zn popravila hiš
Posojilo za popravilo starih hiš morejo najeti le tisti posojilojemalci, katerih hiše so dejansko potrebne večjega popravila; tehnični pregled opravi komisija upravnega odbora okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
Posojilojemalec je lahko lastnik hiše ali kakšna druga (fizična ali pravna) oseba, ki ima za to posebno pooblastilo, overjeno od sodišča, da lahko najame kredit ali odločbo skrbniškega organa pri občini (Temeljni zakon o skrbništvu — Ur. 1. FLRJ štev. 30/47). Posojilojemalec mora predložiti prošnjo, v kateri navede višino zaprošenega kredita, rok vračanja, obrestno mero in ekonomsko utemeljitev. Predložiti mora:
1.	načrt in predračun za popravljalna dela,
2.	zemljiškoknjižni izvleček.
Člani Sveta so v začetku razpravljali o proračunih za socialno skrbstvo občinskih ljudskih odborov za leto 1956. Ugotovili so, da so nekatere postavke v proračunih prenizko postavljene. Pravtako je bilo ugotovljeno, da so v raznih socialnih zavodih oskrbovanci, za katere bi morali sorodniki, Če ne že v celoti, vsaj delno plačevati oskrbne stroške, glede na določila Temeljnega zakona o razmerju med starši in otroki, ki določa, da so starši dolžni skrbeti za otroke do polnoletnosti, otroci pa za onemogle starše. Sklenili so pri občinskih ljudskih odborih ustanoviti posebne komisije, ki bodo pregledale postavke v proračunih in plačilne možnosti oskrbovancev oziroma njihovih sorodnikov ter spremljale življenje v socialnih zavodih. Pri tajništvu za zdravstvo in socialno skrbstvo OLO Koper bo posebna komisija, ki bo nadzorovala delo občinskih komisij.
V nadaljevanju so člani Sveta obravnavali vprašanje socialnih zavodov in bili mnenja, naj bi zaradi nizkega števila oskrbovancev in vi-
V razpravi o poročilu tovariša predsednika so se člani Sveta zlasti omejili na vprašanja, specifična za naše področje, ki žal nima preveč bogate tradicije v telesni vzgoji in ugotovili precej pomanjkljivosti glede na vprašanje množičnosti in drugo. Nekateri člani Sveta so se zavzemali, naj bi bili tudi pri občinskih ljudskih odborih ustanovljeni Sveti za telesno vzgojo. Občinam bodo poslali priporočilo, naj take svete formirajo.
Tudi v razpravi o pouku telesne vzgoje so člani Sveta ugotovili veliko pomanjkljivosti, ki jih bo treba kar najhitreje odpraviti. Predmetnikov, glede na telesno vzgojo, skoraj v nobeni šoli ne izvajajo. Povsod :e izgovarjajo na to, da nimajo strokovno izobraženega kadra. Vzrok za pomankljivosti je iskati tudi v materialnih pogojih. Skoraj nobena cele nima lastne, popolnoma oprem-
Stavba mora biti zavarovana pri DOZ in polica vinkulirana pri banki.
Posojila fizičnim osebam bodo odobrena samo pod pogojem vknjižbe zastavne pravice na hišo in sicer na prvem mestu. Pravne osebe se same hipotekirajo na stavbo. Gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, politično teritorialne enote morajo zagotoviti vračanje anuitet s svojimi skladi za prosto razpolaganje ali v proračunih.
pravilo hiš iz sklada za stanova sko izgradnjo znaša 360.000— < medtem ko je maksimalna obres mera 6% in rok vračanja do 15 Prošnjo z dokumentacijo je po: ti na Komunalno banko Koper na njene podružnice. Komuna banka preveri kreditno sposobr prosilca. Posojila se dajejo iz Sl da za stanovanjsko in komuna dejavnost v okraju Koper
šokih režijskih stroškov, ukinili dom počitka v Rodiku.
Svet je obravnaval tudi prenos tistih spisov spiošnega skrbstva na občinske ljudske odbore, za katere je doslej izplačeval podpore Okrajni ljudski odbor. Na občinske ljudske odbore so bili v tem mesecu preneseni spisi žrtev fašističnega nasilja, kadrovskih in drugih podpor, tako da bodo mogli občinski ljudski odbori s 1. januarjem 1956 nemoteno nadaljevati z delom po teh vprašanjih.
Za tem je Svet ugotovil, da delo z novimi invalidskimi knjižicami poteka v redu in jih bodo upravičenci pravočasno dobili. Ob zaključku pa je Svet sklenil razširiti dosedanjo Komisijo za invalidske dodatke in imenovati novo pet člansko komisijo, v kateri naj bodo zastopani predstavniki Zveze borcev in invalidske organizacije.
St. 8 — 30. decembra 1955
URADNI VESTNIK
Str. 45
Registracija učnih
Po Uredbi o vajencih, ki je izšla v 39. štev. Zveznega Uradnega lista leta 1952, so za registracijo učnih pogodb vajencev pristojni okrajni ljudski odbori. V današnjem koprskem okraju so takratni Okrajni ljudski odbori Koper, Sežana in Postojna to svojo pristojnost s posebnimi odloki prenesli na ustrezne gospodarske zbornice. Tako so bili registri vajencev v trgovini in gostinstvu vodeni pri Trgovinski zbornici in Gostinski zbornici Postojna ter pri Trgovinsko-gostinski zbornici v Sežani in Kopru.
Z izidom Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v 34. številki letošnjega Zveznega Uradnega lista se je to stanje izpremenilo. S tem zakonom je bila registracija učnih pogodb za vajence prenešena v pristojnost občinskih ljudskih odborov. Glede na to je tudi Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS izdal občinskim ljudskim odborom pod štev. 5222/ /7-111/2 z dne 26. oktobra 1.1, posebno navodilo za vodenje registra učnih pogodb.
Kljub tem novim predpisom se dogaja, da pošiljajo nekatere trgovinske gospodarske organizacije učne pogodbe za vajence v trgovini še vedno v registracijo Trgovinski zbornici za okraj Koper v Kopru, Zato opozarjamo trgovinske gospodarske organizacije vseh sektorjev lastništva, da morajo odslej pošiljati učne pogodbe v registracijo občinskemu ljudskemu odboru, na čigar območju je sedež trgovinske gospodarske organizacije. S tem pa ni rečeno, da se sedaj gospodarske zbornice ne zanimajo za vzgojo vajenskega naraščaja. Zgoraj navedeno navodilo Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS izrecno po-
OPOZORILO
FINANČNE INŠPEKCIJE
Okrajna finančna inšpekcija je opazila, da nekatere gospodarske organizacije ne izpolnjujejo nalogov finančnih inšpektorjev v določenih rokih; poročil ne pošiljajo na naslov inšpektorja, čeprav jim je bil dan z odločbami tak nalog.
Člen 21. Uredbe o finančni inšpekciji določa, da bo gospodarska organizacija kaznovana z denarno kaznijo do 500 tisoč dinarjev, če ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in ne stori odrejenih ukrepov v roku, ki ga je v odločbi določil finančni inšpektor.
Zaradi tega opozarjamo gospodarske organizacije, naj v vseh primerih pošljejo Finančni inšpekciji poročilo o izvršitvi odločb, tudi tistih, ki jim je rok že potekel. Finančna inšpekcija bo ustrezno ukrepala proti gospodarskim organizacijam, ki tega ne bodo napravile.
Iz Finančne inšpekcije OLO
pogodb vajencev
udarja, da morajo pošiljati občinski ljudski odbori en izvod učne pogodbe tudi pristojni zbornici. Njihova dolžnost je tudi, da pred registracijo učne pogodbe vprašajo za mnenje pristojno zbornico.
Zaradi izkušenj iz vsakodnevne prakse opozarjamo zlasti starše na naslednje:
1.	Za sprejem vajenca v uk v trgovino je potrebno, da je otrok star vsaj 14 let, vendar ne starejši kakor 18 let;
2.	predpisana je šolska predizo-brazba 4 razredov gimnazije, oziroma popolne osemletke.
Trgovska podjetja v koprskem okraju bi trenutno lahko vzela v uk vsaj 10 do 15 vajencev oziroma vajenk, vendar je ena izmed velikih ovir pogosto prav v tem, da mladincem, ki bi se želeli kvalificirati za delo v trgovini, ni mogoče ustreči, ker imajo le 3 razrede gimnazije ali samo 7 razredov osemletke in celo še manj;
3.	z zdravniškim potrdilom mora mladinec dokazati, da je duševno in telesno zdrav in sposoben, učiti se v trgovini;
4.	gospodarska organizacija mora z vajenčevimi starši, oziroma z njegovim skrbnikom skleniti pismeno učno pogodbo najpozneje v 15 dneh po prejemu vajenca;
5.	gospodarska organizacija mora učno pogodbo predložiti najpozneje v 8 dneh po sklenitvi pristojnemu
občinskemu ljudskemu odboru, da jo potrdi in vpiše v register;
6.	praviloma je določen čas za sprejem vajencev v uk od 1. junija do 30. septembra.
Iz Trgovinske zbornice za okraj Koper
Vozniki amaterji!
Na osnovi določil 11. člena Pravilnika o voznikih motornih vozil (Ur. 1. FLRJ štev. 31/52)
poziva
Tajništvo za notranje zadeve OLO Koper tiste voznike amaterje, katerim ob koncu leta poteče veljavnost vozniških dovoljenj, da poskrbijo za podaljšanje veljavnosti le-teh.
Za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ni potrebno vložiti prošnje ali plačati takse, ampak morajo vozniki predložiti le vozniško dovoljenje, ki ga prineso na Tajništvo sami, ali ga pošljejo po drugi osebi. Dostavijo ga lahko tudi preko pristojnega matičnega urada, ali po pošti, toda priložiti morajo poštno znamko za poštno obratno vrnitev dovoljenja.
Veljavnost vozniških dovoljenj bo podaljševal Odsek za promet pri Tajništvu za notranje zadeve OLO Koper, Cankarjeva ulica št. 31, do vključno 5. januarja 1956 vsak dan dopoldan v uradnem času, ob sobotah pa tudi popoldne med 16. in 17. uro.
Iz Tajništva za notranje zadeve OLO Koper
Osnutek pravil Okrajnega kreditnega sklada
Okrajni ijudski odbor ba na eni izmed svojih prihodnjih sej razpravljal o pravilih kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Da bi s pravili sklada seznanili odbornike OLO, gospodarske organizacije m kar nai-širši krog prizadetih, objavljamo osnutek pravilnika, ki ga je pripravil Upravni odbor sklada:	^
SREDSTVA SKLADA
5.
SPLOŠNE DOLOČBE
1.
Okrajni kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Koper (v nadaljnjem besedilu "Sklad«), je namenski skiad, katerega sredstva se uporabljajo za dajanje posojil za povečanje stanovanjskega fonda na območju okraja Koper.
2.
Sedež Sklada je v Kopru.
3.
Sklad jc pravna oseba, ki posluje po načelu gospodarskega računa in odgovarja za svoje obveznosti s svojimi sredstvi.
4.
Sklad upravlja Upravni odbor. Predsednik Upravnega odbora predstavlja sklad pred državnimi organi ter v razmerjih s fizičnimi in pravnimi osebami. Za posamezne primere sme predsednik pooblastiti člana Upravnega odbora ali tajnika, da zastopata Sklad,
V sklad se stekajo naslednja sredstva:	*
a)	del dohodkov, ki se izločijo iz celotnih dejanskih dohodkov, s katerimi razpolaga Okrajni ljudski odbor in ki se določijo z družbenim planom okraja. Višina tega dela se določi z družbenim planom okraja.
b)	del dobička gradbenih in montažnih podjetij, ki pripada po predpisih OLO Koper;
c)	obresti in odplačila posojil iz sklada;
č) vplačila federacije, ljudske republike in ostalih politično teritorialnih enot iz proračunskih in drugih sredstev, ki so določena za stanovanjsko izgradnjo;
d)	vplačila gospodarskih organizacij iz skladov, s katerimi gospodarske organizacije samostojno razpolagajo.
e)	posojila iz republiškega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hi*-
Str. 46
URADNI VESTNIK
St. 8 — 30. decembra 1953
f)	posojila, ki jih dajejo gospodarske organizacije Skladu iz sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo:
g)	sredstva javnih posojil, ki so bila razpisana za kreditiranje gradnje stanovanjskih hiš:
h)	hranilne vloge, ki jih plačujejo državljani na osnovi posebne pogodbe v sklad;
i)	vložena denarna sredstva stanovanjskih zadrug;
j)	druga sredstva, ki jih vplačujejo v sklad OLO Koper po posebnih predpisih.
6.
Sredstva sklada se zbirajo na posebnem računu pri Komunalni banki v Kopru.
Neizkoriščena sredstva ob koncu leta se prenesejo v naslednje leto.
7.
Z vlagatelji mora Upravni odbor skleniti pismeno pogodbo za vloženi znesek, pogodba mora vsebovati:
a)	naziv vlagatelja,
b)	višino vloženega zneska,
c)	način vplačila vloge,
d)	način dviga vloge, morebitni odpovedni rok in ostale pogoje.
Pogodbo o vlogi gospodarskih organizacij v Sklad mora odobriti delavski svet. Banka mora voditi za vsako vlogo poseben račun v okviru osnovnega računa Sklada. Vloge v Sklad se vlagajo za najkrajšo dobo šestih mesecev. Vloge se ne obrestujejo, pač pa ima vlagateij pri najemanju posojila iz Sklada prednost pred ostalimi prosilci v smislu določil teh pravil in sicer največ do trikratne višine vloženih sredstev, oziroma do 75 </t proračunske vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja, ki ga namerava vlagatelj graditi.
8.
Za hranilne vloge, ki jih plačujejo državljani na podlagi točke 5/h teh pravil, se vlagatelju izda hranilna knjižica. Vlagatelj na hranilno knjižico stopi v pogodbeni odnos s skladom In si pridobi pravice, predvidene v teh pravilih. Višino obrestne mere za hranilne vloge določi Upravni odbor sklada.
Obrazec hranilne knjižice predpiše Upravni odbor skiada v sporazumu s Komunalno banko.
9.
Komunalna banka obračuna dohodke Sklada iz točke 5/a) in c) in izvrši vplačila v Sklad vsakega 10. v mesecu.
Dohodki iz dela,dobička gradbenih in montažnih podjetij se obračunajo ob predložitvi periodičnih obračunov.
Obresti od posojil je banka dolžna obračunati in vplačati v Sklad vsakega 30. VI. in 31. XII.
10.
Pogodba, ki sta jo sklenila Sklad in vlagatelj, se sme spremeniti z ozirom na rok vplačevanja, dviga vloženih sredstev le tedaj:
a)	če sc spremeni namembna uporaba že vloženih sredstev,
b)	če se ne ogrozi likvidnost Sklada.
Sklad ima pravico pri spremembi pogodbe spremeniti tudi pogodbeno obrestno mero,
H.
Ce vlagatelj ne izpolnjuje pogodbe-
nih določil, ima upravni odbor sklada pravico do naslednjih sankcij:
a)	znižati obrestno mero,
b)	spremeniti prioriteto pri odobritvi kredita.
13.
Koristniki posojil iz Sklada so lahko:
a)	državljani, zaposleni na območju okraja Koper,
b)	stanovanjske zadruge na območju okraja Koper,
c)	gospodarske organizacije na območju okraja Koper,
č) hišni sveti in stanovanjske skupnosti na območju okraja Koper,
d)	občine, okraji, ljudske republike, federacija, finančno samostojni zavodi in skladi, ki imajo lastnost pravne osebe pod pogojem, da zidajo stanovanjsko hišo na območju okraja Koper.
III.
NAČIN IN POGOJI UPORABE SREDSTEV SKLADA
13.
Posojila se dajejo:
a)	za zidanje stanovanjskih hiš,
b)	za dograditev stanovanjskih hiš,
c)	za dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš,
č) za graditev komunalnih objektov, ki so neposredno povezani s stanovanjskimi hišami ali stanovanjskim naseljem.
14.
Posojila iz sklada se dajejo po planu posojil, ki ga določi Upravni odbor. S planom določijo skupni znesek posojil po posameznih kategorijah koristnikov. Plan posojil, čas, način vlaganja prošenj, pogoje za dajanje posojil v mejah teh pravil objavlja Upravni odbor.
15.
V vlogi za dodelitev posojila je treba navesti:
a)	namen, za katerega se potrebuje posoj ilo,
b)	višino predračunske vrednosti,
c)	višino celotnega zaprošenega posojila ter višino trans posojila za posamezna periodična obdobja,
č) odplačilni rok, ki ga nudi prosilec,
d)	čas začetka in končanja gradbenih del,
e)	znesek vseh prosilčevih dolgoročnih obveznosti, zneske letnih obresti in odplačil iz teh obveznosti,
i) način zavarovanja posojila,
g) znesek lastnih sredstev, zagotovljenih za gradnjo.
16.
Prošnji za posojilo je treba priložiti:
a)	gradbeno dovoljenje z načrtom,
b)	predračun gradbenih stroškov s količinsko navedbo gradbenega materiala,
c)	dokazilo o lastninski pravici na stavbeni parceli oziroma stavbni pravici na zemljišču, ki je last Splošnega ljudskega premoženja,
č) potrdilo Državnega zavarovalnega zavoda o vinkulacijl zavarovalne police za stanovanjsko hišo v korist Komunalne banke, če namerava prosilec hišo dograditi, ali povečati.
Poleg gornjega morajo prošnji priložiti:
a)	gospodarske organizacije: izjavo o odstopu vsakoletnih Skladov, s katerimi gospodarske organizacije samostojno razpolagajo v korist Sklada za vso dobo trajanja posojila. Izjavo mora odobriti delavski svet gospodarske organizacije.
Sklep delavskega sveta o odobritvi najetja posojila.
b)	hišni sveti:
izjavo, s katero pristanejo n^ blokiranje amortizacijskega sklada za vzdrževanje v korist Sklada,
c)	stanovanjske zadruge :
odločbo o registraciji zadruge, sklep zadružnikov o višini zadolžitve za novogradnjo in prepis potrjenih zadružnih pravil,
č) ostale pravne osebe:
odločbo svojega najvišjega organa o zadolžitvi,
d)	državljani:
potrdilo o zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov, izjavo o administrativni prepovedi na redne mesečne prejemke, potrdilo sodišča, da graditelj izpolnjuje pogoje investitorja po uredbi o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in nameščencev (Ur. list FLRJ 23/51),
popis lastnih sredstev z izjavo, da jamči pod materialno in kazensko odgovornostjo za resničnost navedb.
17.
Prosilci vlagajo prošnje s potrebnimi prilogami pri Komunalni banki ali pri njenih podružnicah. Prošnje se vlagajo na obrazcih, ki jih izda Komunalna banka v Kopru.
18.
Posojila se odobravajo največ do 75-odstotne predračunske vrednosti stanovanjske hiše. Pri tem se ne upošteva vrednost stavbišča. Razliko do celotne višine stroškov za zidanje mora investitor kriti iz lastnih sredstev bodisi v denarnih sredstvih, gradbenem materialu ali v delovni sili. Obstoj prosilčevih sredstev mora ugotoviti v ta namen sestavljena komisija članov upravnega odbora Sklada.
19.
Banka mora v roku dvajsetih dni predložiti pravilno vložene prošnje s svojim predlogom Upravnemu odboru. O odobritvi posojila odloča upravni odbor s sklepom.
Sklep mora vsebovati:
a)	naziv koristnika kredita,
b)	namen posojila,
c)	znesek, obresti in rok posojila,
č) način koriščenja in odplačila posojila,
d)	obvezo koristnika o roku dograditve oziroma vselitve v novogra-jeno hišo,
e)	obvezo, da zavaruje stavbo in vinkulira polico v korist banke,
f)	način zavarovanja posojila.
O sklepu se obvestita Komunalna banka in prosilec.
29.
Banka mora v sedmih dneh po prejemu sklepa skleniti s koristnikom posojilno pogodbo. Pogodba mora vsebovati poleg navedb iz sklepa eie-
Št. 8 — 30, decembra 1956
URADNI VESTNIK
Str. 47
!
mente, ki urejajo razmerje med posojilojemalcem in posojilodajalcem, zlasti način koriščenja, sankcije za nenamensko uporabo kredita, sankcije za neredno odplačevanje in ostale pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz pogodbe o posojilu za koristnika in banko.
Pogodba se mora skleniti v pismeni obliki.
Sl.
Odobreno posojilo se lahko koristi najdalje dve ieti, računajoč od dneva podpisa kreditne pogodbe. Neizkoriščeni del posojila v teku leta koristnik lahko prenese na naslednje leto.
Po izteku roka iz prejšnjega odstavka nastopi dolžnost vračanja posojila ne glede na to, ali je hiša dograjena.
V	kolikor banka ugotovi, da koristnik ne potrebuje celotnega odobrenega zneska posojila, je dolžna predlagati Upravnemu odboru znižanje kredita.
Iz upravičenih razlogov sme Upravni odbor izjemoma podaljšati rok iz 1. odstavka te točke za največ polovico pogodbenega časa, določenega za dovršitev hiše.
22.
V	kolikor po preteku pogodbenega roka investitor ne predloži banki uporabnega dovoljenja, o čemer obvesti banka Upravni odbor Sklada, se izvajajo sledeče sankcije:
a)	odpoved kredita,
b)	zvišanje obrestne mere do največ 100 <% pogodbene obrestne mere,
c)	stanovanjskim zadrugam in gospodarskim organizacijam more Upravni odbor Sklada odvzeti pravico do nadaljnje gradnje ter prepustiti dograditev hiše ali bloka drugemu ponudniku.
23.
Upravni odbor Sklada sme odobriti posojilo po najnižji obrestni meri le tedaj, če se stavba gradi po principu in načinu racionalne in ekonomične gradnje, to pa določita občinski ljudski ljudski odbor in Upravni odbor Sklada.
Za stanovanjske objekte, ki se ne bedo gradili po gornjih načelih, sme Upravni odbor določiti višjo obrestno mero in določiti krajši rok za odplačilo kredita.
24.
Obveznost za vračanje posojila nastane z dnem, ko je bila stavba dovršena, oziroma ko je bil kredit v celoti izkoriščen, ali ko je potekel rok za koriščenje posojila. Posojilo se lahko izplača tudi pred zapadlostjo. Dolžnik lahko poleg rednega odplačila (anuitete) piača tudi izredno odplačilo dolga, za kar ima pravico, da se mu sorazmerno zmanjša ali odplačilni rok ali pa anuitete. Anuitete odnosno mesečna odplačila ne morejo v nobenem primeru biti manjša od najemnine, ki bi jo koristnik posojila moral plačati za zgrajeno stanovanje.
V	primeru povečanja najemnin ima Upravni odbor Sklada pravico skrajšati odplačilni rok posojila.
Za nepravočasno plačane anuitete obračuna banka zamudne obresti od dneva dospelosti do vplačila.
25.
Ce koristnik posojila ne vplača pravočasno zavarovatnih premij, jih plača banka v breme koristnika posojila in na njegov račun. ob dospelosti anuitete izterja banka od koristnika plačane zavarovalne premije z zamudnimi obrestmi.
26.
Rok za odplačilo ne sme biti daljši od 50 let. Upravni odbor Sklada določa dolžino roka za vračanje posojila, upoštevajoč:
a)	kreditno sposobnost prosilca,
b)	višino posojila,
c)	obrestno mero.
Gospodarskim organizacijam in koristnikom, navedenim pod tč. 12/č) in
d)	teh pravil, more Upravni odbor Sklada odobriti kredit za najdaljšo dobo Ì0 let brez ozira na višino in obrestno mero.
POSEBNI POGOJI ZA ODOBRITEV POSOJILA
a)	Posojila državljanom in fizičnim osebam.
27.
Državljani, ki so kreditno sposobni, lahko dobijo posojilo iz Sklada samo za gradnjo največ dvostanovanjske hiše.
Kot kreditno sposobni se smatrajo tisti, katerih ena tretjina rednih mesečnih dohodkov presega eno šestino polletne anuitete. Državljani, ki niso v delovnem odnosu, se smatrajo kreditno sposobni, če iz svojih dohodkov, ki služijo kot osnova za davčno obveznost, lahko plačajo polletno anuiteto.
23.
Upravni odbor Sklada daje fizičnim osebam posojila po sledečem vrstnem redu:
a)	prosilcem, ki imajo v skladu vloženih več kot 25 odstotkov sredstev proračunske vrednosti hiše,
b)	prosilcem, ki potrebujejo kredit za nadzidavo ali dozidavo zaradi povečanja stanovanjskega prostora,
c)	prosilcem, ki imajo svoje stanovanjske hiše dovršene do V. oziroma do IV. gradbene faze,
č) ostalim prosilcem po vrstnem redu, ki upošteva gradbeno fazo, višino kredita, rok vračanja ter obrestno mero, rok dovršitve hiše in površino stanovanjskega prostora, ki se pridobi z zidavo.
Pri določanju prioritete med prosilci iste kategorije je upoštevati predvsem prošnje nosilcev partizanske spomeni-nice iz leta 1941, narodnih herojev, družinskih članov padlih borcev NOB in vojnih invalidov.
29.
Obrestna mera za posojila znaša praviloma 1 do 6 odstotkov. Upravni odbor Sklada določi obrestno mero z ozirom na kreditno sposobnost prosilca, način in velikost gradnje.
30.
Posojila fizičnim osebam se odobravajo samo pod pogojem, da se za posojilo vknjiži na hišo zastavna pravica na I. mesto.
V koiikor koristnik posojila ni kreditno sposoben z ozirom na višino svojih mesečnih prejemkov, mora za posojilo dati varščino z administrativno prepovedjo na prejemkih bližnjih sorodnikov. Za tako varščino ne morejo služiti pokojninski prejemki.
b)	Posojila stanovanjskim zadrugam
31.
Posojilo morejo dobiti tudi stanovanjske zadruge za zidanje stanovanjskih hiš v zadružni lastnini po naslednjih pogojih:
a)	da imajo urejeno in ažurno knjigovodstvo, urejeno finančno poslovanje, aktivo večjo od pasive, odnosno dohodke večje od izdatkov in da izvršujejo svoje obveze nasproti upnikom, t. j. banki, Skladu itd.,
b)	da so prispevki zadružnikov tako določeni, da pokrivajo stroške upravljanja, vzdrževanja hiše in anuitete pri banki,
c)	da razpolagajo z denarnimi sredstvi, materialom ali delovno silo, katerih celotna vrednost s posojilom vred krije predračunske gradbene stroške,
č) da zadružna denarna sredstva vlagajo v Sklad.
32.
Članom stanovanjskih zadrug, ki zidajo stanovanjsko hišo z enim ali dvema stanovanjema kot osebno lastnino ali kot stanovanjsko pravico do enega stanovanja v večstanovanjski hiši, se dovoljujejo posojila pod istimi pogoji, kot je navedeno v členu 31.
33.
Posojilo mora biti hipotekarno zavarovano z vknjižbo zastavne pravice na I. mestu na hiši, za katero je bilo odobreno posojilo.-
34.
Za zavarovanje posojila morajo zadružniki dovoliti administrativno prepoved na svoje redne mesečne prejemke.
c)	Posojila stanovanjskim skupnostim in hišnim svetom
35.
Posojila stanovanjskim skupnostim in hišnim svetom se zavarujejo z vknjižbo zastavne pravice na I. mestu. Poleg tega mora hišni svet privoliti na blokiranje svojega amortizacijskega sklada in sklada za vzdrževanje za vso dobo trajanja posojila.
Ce hišni svet ne izpolnjuje svojih obveznosti pri odplačevanju posojila, vnovči banka brez privolitve hišnega sveta zapadle obveznosti iz zgoraj navedenih skladov.
Posojila stanovanjskim skupnostim in hišnim svetom se lahko dajejo samo za novogradnje, dograditve in nadzidave.
č) Posojila gospodarskim organizacijam in ustanovam
36.
Gospodarskim organizacijam se dajejo posojila iz Sklada pod naslednjimi pogoji:
Str. 48
a)	da imajo urejeno in ažurno knjigovodstvo. urejeno finančno poslovanje. da ne poslujejo z izgubo in izpolnjujejo obveznosti nasproti družbi,
b)	da delavski svet gospodarske organizacije predhodno odobri najetje posojila.
37.
Za zavarovanje posojila, danega gospodarski organizaciji, služijo:
a)	skladi, s katerimi gospodarska organizacija samostojno razpolaga,
b)	stanovanjski objekti, ki Jih je gospodarska organizacija zgradila.
38.
Posojila gospodarskim organizacijam se obrestujejo z obrestno mero 1 cc S odstotkov Najdaljša odplačilna doba je 10 let.
Odstotek določa upravni odbor Sklada z ozirom na ustvarjena sredstva v sk'aoih, s katenmi gospodarska organizacija samostojno razpolaga in z ozirom na opremo stanovanjske hiše, ki se gradi s pomočjo posojila.
39.
Zaradi hitrejšega obračanja sredstev in likvidnosti sklada se krediti dovoljujejo po tranšah na podlagi predračunov, ki jih morajo gospodarske organizacije predlagati Komunalni banki v določenih rokih.
V	kolikor transa za preteklo obdobje ni izčrpana, se neizkoriščeni znesek prenese na naslednjo tranšo. Nova tranša se določi tako, da se neizkoriščeni del iz preteklega obdobja odbije od predloženega predračuna.
Izplačila iz odobrenega kredita se vrše na osnovi izplačilnih dokumentov, vendar le v okviru predračuna.
V	izjemnih primerih (nabava kritičnega materiala, podražitev materiala, višja sila itd.) se sme odstopiti od predračuna, v skladu s predpisi. Upravni odbor mora individualno proučiti vsak tak primer na osnovi poročila uprave odnosno Komunalne banke.
d)	Posojila federaciji, ljudski republiki in politično teritorialnim enotam
40.
Federaciji, ljudski republiki in politično teritorialnim enotam odobri sklad posojila največ za dobo 10 let z najmanj 1-odstotno obrestno mero in na podlagi garancijske izjave pristojnega organa.
IV.
UPRAVLJANJE S SKLADOM
41.
Vse posle v zvezi z upravljanjem Sklada vrši Upravni odbor sklada sam ali po svojih komisijah, v kolikor ni v teh pravilih drugače določeno.
Upravni odbor sklada opravlja predvsem sledeče posle:
a)	sprejema pravila sklada in jih predlaga v potrditev okrajnemu ljudskemu odboru,
b)	skrbi za pravočasno zbiranje sredstev sklada,
c)	sestavlja plan dohodkov in izdatkov sklada in plan uporabe sredstev sklada, ki jih mora potrditi OLO,
URADNI VESTNIK
č) sklepa pogodbe o vplačilih v sklad in o posojilih sklada,
d)	določa in objavlja pogoje za dajanje posojil posameznim kategorijam investitorjev v soglasju z načeli teh pravil, kakor tudi način in rok za vlaganje prošenj za posojila,
e)	objavlja plan uporabe sredstev sklada,
f)	predpisuje obrazce za delo sklada
g)	izdaja sklepe o odobrenih posojilih in zavrnjenih posojilih,
h)	nadzoruje poslovanje sklada, zbira podatke in analize pri banki v zvezi s poslovanjem sklada in dostavlja OLO poročila o svojem delu in o stanju sklada,
i)	predlaga OLO analize in ukrepe, ki so v skladu s poslovanjem m upravljanjem sklada,
j)	sestavlja in predlaga OLO v odobritev zaključni račun sklada in končni obračun izdatkov sklaoa za preteklo leto, najkasneje do 1. marca prihodnjega leta,
k)	upravlja vse druge posle, ki so v zvezi z upravljanjem sklada,
l)	določa komisijo upravnega odbo ra, ki vrši tehnične preglede na terenu in ugotavlja sredstva prosilcev za kritje obvezne 25-odstot-ne participacije pri finansiranju gradnje.
42.
Izplačilno in vplačilno službo sklada opravlja Komunalna banka v Kopru po določilih teh pravil in posebne pogodbe, ki jo skleneta sklad in banka v okviru bančno-tchničnih predpisov Narodne banke FLRJ.
Upravni odbor sklada sklene s Komunalno banko v Kopru pogodbo o tarifi bančne provizije in stroškov, ki nastanejo za banko tako pri vodenju sklada kakor tudi pri odobravanju posojil, kontroli namenske uporabe uporabe posojil in odplačilni (anuitet-ni) službi.
Pogodba se sklene za vsako leto posebej. V kolikor je pogodbene stranke ne odpovedo do konca leta, velja tudi v prihodnjem letu.
Banka ni dolžna skleniti posojilne pogodbe s posojilojemalcem, čeprav je Upravni odbor sprejel ustrezni sklep:
a)	v primeru, če so sredstva sklada že izčrpana. V tem primeru sklene banka posojilno pogodbo, ko se naberejo v skladu potrebna sredstva, in sicer po vrstnem redu sklepov Upravnega odbora.
b)	Ce Upravni odbor sklada odobri posojilo, ne da bi upošteval kreditno sposobnost prosilca,
c)	če prosilec ni v stanju nuditi zavarovanja za posojilo, ki ga določa sklep Upravnega odbora.
Posojilna pogodba, ki jo banka sklene mimo ali pa proti sklepu, ki ga je izdal Upravni odbor sklada, ne obvezuje Sklada.
44.
Upravni odbor sklada sestavljajo predsednik in 8 članov.
Predsednika in člane Upravnega odbora imenuje OLO.
Predsednik se imenuje iz vrst odbornikov ljudskega odbora, člani pa iz vrst predstavnikov gospodarskih,
Št. 8 — 80. decembra
iz vrst državljanov, ki s svojo strokovno sposobnostjo lahko pripomorejo, da se uresničijo naloge Sklada.
Poleg predsednika in imenovanih članov Upravnega odbora so po svoji službeni dolžnosti odnosno položaju člani Upravnega odbora zastopnik Sveta za urbanizem in direktor banke ali njegov namestnik.
45.
Predsednik in člani Upravnega odbora so imenovani za dobo dveh let. Prejšnji člani Upravnega odbora so lahko ponovno imenovani.
Po izteku mandatne dobe OLO se imenuje novi predsednik Upravnega odbora sklada, v kolikor je prenehal družbenih organizacij in zavodov ter biti član OLO.
OLO lahko razreši vse ali pa samo poedine člane Upravnega odbora sklada tudi pred potekom roka, za katerega so bili imenovani.
Predsednik in člani Upravnega odbora vrše funkcije tudi po izteku roka, za katerega so bili imenovani vse dotlej, da se imenujejo novi predsednik in člani novega Upravnega odbora.	.
Na izpraznjena mesta predsednika in imenovanih članov Upravnega odbora se imenujejo novi člani.
46.
Ce se izprazni mesto predsednika ali imenovanega člana Upravnega odbora sklada, Upravni odbor takoj o tem obvesti OLO, da ta na novo imenuje predsednika ali imenovanega člana.
47.
Predsednik in člani Upravnega odbora imajo enake pravice in dolžnosti, razen pravic in dolžnosti, ki so bile s temi pravili danes predsedniku.
48.
Upravni odbor sklada posluje na osnovi zakonov, predpisov in določd teh pravil. Člani Upravnega odbora sklada odgovarjajo za svoje delo Okrajnemu ljudskemu odboru.
49.
Upravni odbor sklada dela in sklepa na sejah, ki se vrše po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno.
50.
Predsednik Upravnega odbora določi dnevni red seje, jo sklicuje in vodi.
Seja se sklicuje pismeno, najkasneje dva dni pred zasedanjem. Vabilu za sejo se priloži dnevni red.
Prdsednik je dolžan sklicati sejo tudi na zahtevo ene tretjine članov Upravnega odbora, ki morajo v tem primeru predložiti dnevni red seje.
Na sejah se lahko rešujejo tudi vprašanja, ki niso na dnevnem redu, če o tem odloči večina prisotnih članov.
51.
Seje Upravnega odbora sklada se vrše v prostorih, ki jih določi Upravni odbor. Udeležba na sejah je obvezna. Upravni odbor je sklepčen, če prisostvuje seji vsaj polovica članov. Sklepe sprejema odbor z nadpolovič-no večino navzočih Članov. Za izvršitev sklepov Upravnega odbora skrbi predsednik.
52.
Člani Upravnega odbora sklada ne morejo glasovati, kadar se rešuje vprašanje njihovega posojila ali pa
St. 8 — 30. decembra 1955
URADNI VESTNIK
Str. 49
posojila prosilca, pri katerem so zaposleni.
53.
Upravni odbor sklada lahko skliče na svoje seje zaradi pomoči pri delu tudi predstavnike in strokovnjake gospodarskih in drugih organizacij, državnih organov, uradov in banke.
54.
Na sejah Upravnega odbora sklada se vodi zapisnik, ki mora vsebovati: kraj in datum seje, dnevni red, imena prisotnih članov UO, imena pohabljenih oseb na sejo, imena odsotnih članov UO, sklepe po posameznih točkah dnevnega reda in čas začetka in konca seje.
Na zahtevo člana UO se mora v zapisnik vnesti tudi njegovo ločeno mnenje.
55.
Tajnika sklada imenuje OLO. Tajnik sklada zbira in pripravlja material za sejo po navodilih predsednika Upravnega odbora in vodi administracijo sklada.
56.
Zapisnik seje vodi tajnik sklada. Zapisnik seje podpisujejo predsednik,
prisotni člani Upravnega odbora ter tajnik sklada. Zapisniki se redno dostavljajo OLO Koper. Sejni zapisniki se zbirajo in ob koncu vsakega leta povežejo v knjigo.
57.
Članom upravnega odbora sklada kakor tudi osebam, vabljenim na sejo odbora, se za delo v odboru poleg povračila stroškov in odškodnine za iz-gubljeni zaslužek priznava sejnina v isti višini kot odbornikom OLO Koper. Ti izdatki bremenijo sklad in se izplačujejo po nalogu predsednika UO sklada.
58.
Člani Upravnega odbora sklada odgovarjajo za škodo, ki jo napravijo v skladu s svojim delom, tako kot člani svetov OLO.
59.
Ta pravila postanejo veljavna, ko jih odobri OLO Koper.
Okrajni kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš, Koper.
Komisija za piace pojasnjuje...
. . . nekatera stališča, ki so jih sprejeli organi za plače v gospodarstvu:
Po čl. 31 Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 54/54), se priznajo kot plače tudi honorarji zunanjih sodelavcev. Pri tem se vsiljuje vprašanje, ali morejo biti plačani kot zunanji sodelavci tudi uslužbenci podjetja, ki v prostem času opravijo delo na konstrukciji ali dokumentaciji kakšnega stroja, naprav in podobno. Tudi stalno zaposleni uslužbenci se lahko smatrajo za zunanje sodelavce, vendar samo takrat, če opravljajo za podjetje dela, ki niso v zvezi z dejavnostjo podjetja in ki niso obsežena v njihovi redni delovni dolžnosti. Ne morejo pa se smatrati za zunanje sodelavce uslužbenci, če v prostem času opravljajo dela, ki spadajo v redno poslovanje podjetja.
Na vprašanje, aii pripada plača za dan državnega praznika delavcu, ki je v mesecu, v katerem je državni praznik, neopravičeno izostal, pravi zvezna komisija, da ta plača ne pripada delavcu, ki je neopravičeno izostal z dela dan pred državnim praznikom ali takoj naslednji dan po prazniku. Pravico do plače na dan
državnega praznika ima namreč tisti delavec, ki bi sicer delal, če ne bi bilo praznika. Neopravičeni izostanek na dan pred ali po prazniku dovoljuje domnevo, da bi delavec izostal tudi na d?n državnega praznika.
Stroški za ekskurzije, ki jih organizirajo vajenske šole v okviru rednega strokovnega poučevanja in izpopolnjevanja, da pri tem vajenci vidijo proces deia ludi v drugih podjetjih.
bremenijo skiad za samostojno razpolaganje podjetja.
Terenski dodatek v znesku 90 dinarjev dnevno se lahko prizna v materialne stroške samo za vajence, k! jih gradbena podjetja pošljejo s svojimi kvalificiranimi delavci na terensko delo in sicer v smislu odloka o pogojih, s katerimi se dodatki za terensko delo v gradbeništvu priznavajo v materialne stroške.
Pavšalni prispevek za socialno zavarovanje delavcev in uslužbencev za čas, ko so na neplačanem Izrednem dopustu, se mora izplačati iz tistega dela podjetju preostalega dobička, ki je namenjen za plače. Neplačani izredni dopust namreč ni pravica delavcev in uslužbencev, ampak je stvar proste presoje in odločanja dospodar-ske organizacije. Ce je tak dopust delavcu ali uslužbencu priznan, potem mora gospodarska organizacija sama nositi stroške. Le-ti pa bremenijo del dobička, ki je namenjen za plače in ne sklad za samostojno razpolaganje.
Ce je provizija trgovskega potnika edina oblika plače, potem jo je treba smatrati kot plačo po učinku. Kadar pa se potniku prizna provizija zraven plače po tarifnem pravilniku, potem je provizija samo posebna oblika premije in jo potemtakem ne smemo kriti iz materialnih stroškov.
POROČILA NA »N* OBRAZCIH
Poročila na *N* obrazcih morajo pošiljati vse gospodarske organizacije, izjema so lahko samo trgovska, gostinska in obrtna podjetja ln sicer
v smislu VI. razdelka navodila v Uradnem listu FLRJ štev. 21/55. Trgovske (izvzemši zunanjo trgovino) ln gostinske gospodarske organizacije, obrtne delavnice ln obrtna podjetja, ki plačujejo delež okraja pri dobičku v pavšalnem znesku, pošiljajo podatke po tem navodilu z obrazci *N* samo, če to zahteva Komisija za plače v gospodarstvu. Komisija pa je sklenila, da trgovske, gostinske in obrtne organizacije, ki zaposlujejo do pet oseb, ne pošiljajo teh poročil, medtem ko so vsa ostala podjetja dolžna poslati poročila.
SPREMEMBE
TARIFNEGA PRAVILNIKA
Podjetja se precej poslužujejo možnosti, ki jih nudi 30. člen Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij in čestokrat predlagajo spremembe tarifnih pravilnikov. Med temi spremembami so tudi predlogi za zvišanje nekaterih tarifnih postavk. Zato smatramo za potrebno opozoriti na naslednje:
Za spremembo tarifnega pravilnika mora biti izveden postopek, ki je predpisan v določilih 13. do 21. člena navedene uredbe. Upoštevati je treba, da je tarifni pravilnik sporazumen akt treh za sprejem enakopravnih organov: gospodarske organizacije, ljudskega odbora in sindikata in ga je zato mogoče spremeniti, če je za spremembo dosežena soglasnost teh organov.
Z načrtom sprememb tarifnega pravilnika, mora biti seznanjen delovni kolektiv najmanj 15 dni pred potrditvijo. Spremembe, ki niso bile uveljavljene po takem postopku, so pravno neveljavne. Okrajna komisija za plače v gospodarstvu nima nobenih pooblastil, da bi odobravala spremembe, razen če je vprašanje o zmanjšanju tarifne postavke. Pripomniti moramo, da po 22. členu navedene uredbe uvajanje novih mest ni spreminjanje tarifnega pravilnika, če so postavke za nova delovna mesta enake tarifnim postavkam ustreznih delovnih mest v tarifnem pravilniku. Uvajanje novih delovnih mest, za katera so predvidene tudi nove višje tarifne postavke, pa je nedopustna sprememba. Zvišanje tarifnih postavk namreč zahteva spremembo ravni tarifnih postavk,v okviru katere so bile določene višine postavk. Revizija te ravni je pridržana izključno zveznemu in republiškim Izvršnim svetom, torej Je zvišanje možno samo, če je poprej dovoljena revizija in je samovoljno zviševanje brez dovoljene revizije nezakonito.
Št. 8 — 30. decembra 1955
URADNI VESTNIK
Novoizvoljeni krajevni odbori
Krajevni odbor Bač:
Franc Tomšič, Aleksander žužek, Mihael Maslo, Anton Tomšič, Franc Lazar, Alojz Sabec, Anton Nuncija, Avguštin Šajn in Viktor Česnik.
Krajevni odbor Buje:
Anton Morel, Jože Kmet, Leopold Dekleva, Franc Biščak in Jože Volk.
Krajevni odbor čepno:
Franc Krajnc, Leopold Volk, Karel Premrl, Leopold Požar in Alojz Željan.
Krajevni odbor Dol Košana:
Anton Mavtinger, Franc Pozin, Franc Zaplata. Anton Kaluža, Anton Pupis.
Krajevni odbor Drskovče:
Jakob Frank, Lovrenc Cesnik, Maks Škrl, Pavel Fatur in Matija Čopič.
Krajevni odbor Gor. Košana:
Jože Rundič, Franc Železnik, Ivan Prelc, Jože Srebot in Anton Sušelj.
Krajevni odbor Jurišče:
Franc Zadelj, Anton Sedmak, Franc Žužek, Anton Zadcij, Alojz Žužek, Franc Grželj in Emil Ludvik.
Krajevni odbor Kal:
Andrej Dolgan, Srečko Volk, Andrej Sabec, Ivan Kapel, Franc Zig-man, Alojz Smrdel. Ivan Jankovič in Jože Avsec.
Krajevni odbor Koče:
Ivan Kastelic, Anton Svet, Franc Bole, Anton Abram in Janez Penko.
Krajevni odbor Klenih:
Anton Rotar, Anton Polh, Ivan Vodopivec, Franc Žele in Anton Polh.
Krajevni odbor Narin:
Anton Sušel, Franc Avčin, Ivan Žitko, Rudolf Kaluža, Karel Rebec in Lado Kaluža.
Krajevni odbor Neverke:
Friderik Kramžar, Milan Morel,
Matija Maver, Anton Piščak in Anton Kaluža.
Krajevni odbor Nova Sušica:
Anton Požar, Ivan Prelc, Anton Hreščak, Ivan Fidelj in Franc Fi-delj.
Krajevni odbor Ostrožno Brdo:
Ivan Počkaj, Ivan Krebelj, Pavel Guštin, Anton Maslo, Anton Kaluža, Franc Trebeč in Jože Medved.
Krajevni odbor Palčje:
Franc Mezgec, Rafael Kovač, Matilda Lipec, Ivan Pavlovič, Ivan Ce-
Krajevni odbor Parje:
Anton in Jožef Čeligoj, Jernej Za-ligoj, Anton Rebec in Anton Špilar. delj, Alojz Novak in Jakob Penko.
Krajevni odbor Petelinje:
Anton Dekleva, Ivan Zorman, Janez Čelhar, Franc Penko, Janez Kavčič, Branko Smrdelj in Jakob Čeligoj.
Krajevni odbor Pivka:
Stanko Kristan, Oliv j ero Kon ta-rurttu, Stanko Žele, Mihael Kavčič, Ivan Čelhar, Franc Marinčič, Andrej Volk, Jože Kovačič, Jožef Česnik, Franc Trenta in Andrej Žele.
Krajevni odbor Selce:
Janez Staver, Milan Perenič, Ja-nec Možina, Franc čelhar in Filip Dekleva.
Krajevni odbor Suhorje:
Jože Malovec, Rudolf Čeh, Jožef Gustinčič, Janez in Alojz Volk.
Krajevni odbor Slavina:
Franc Glažar, Anton Fičur, Franc
Krnel, Janez Gržina in Pavel Kovačič.
Krajevni odbor Stara Sušica:
Anton in Andrej Zafred, Jakob Žnidaršič, Ivan Dolgan in Franc Prelc.
Krajevni odbor Trnje:
Anton in Alojz Smrdelj, Štefan Volk, Jožef Žele, Ivan Turšič, Franc Avčin in Ivana Strie.
Krajevni odbor Velika Pristava:
Ignac Vaienčič, Franc Spetič in Anton Vidigoj.
Krajevni odbor Volče:
Anton Dolgan, Anton Guštinčič in Anton Grželj.
Krajevni odbor Zagorje:
Stane Kruh, Viktor Sabec, Jože Volk, Jakob Hafner in Jože Sedmak.
POOBLASTILA ZA ODKUPOVALCE KMETIJSKIH PRIDELKOV
Trgovska podjetja, trgovine in podjetja, ki se ukvarjajo samo z izvozom in uvozom, in proizvajalne gospodarske organizacije, ki predelujejo surovine kmetijskega izvora, opozarjamo na 6. točko Odloka o posebnih pogojih, ob katerih lahko kupujejo gospodarske organizacije kmetijske proizvode neposredno pri proizvajalcih.
Po tej točki Odloka morajo imeti osebe, ki kupujejo kmetijske proizvode na trgih na debelo ali na sejmih, pooblastilo podjetja, za katerega kupujejo proizvode, to pooblastilo pa mora potrditi Trgovinska zbornica okraja, v katerem ima podjetje svoj sedež.
Ker nam podjetja že pošiljajo takšna pooblastila, vendar brez dokumentov, ki bi dokazovali strokovno usposobljenost prizadetih *oseb, opozarjamo podjetja, da priložijo za uslužbenca, za katerega želijo, da jim pgtrdimo pooblastilo, tudi dokumente o njegovi usposobljenosti. Posamezna pooblastila bo namreč obravnaval stalni odbor za odkup živine in kmetijskih pridelkov pri Trgovinski zbornici Koper, ki bo na osnovi priloženih dokumentov pooblastilo potrdil ali odklonil.
Iz Trgovinske zbornice
za okraj Koper