stev. D8. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 170 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. V Ljubljani, g ponedeljek, dne 5. aususta 1901 Leto xxxv. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. DolizizmlillMšlianilolou! Napad na duhovnika s sveto popotnico. Salezijanci v Varazzu nedolžni. — Kako so se liberalci v zavodu Fumagalli zabavali. — »Avanti« zasačen na laži glede na zavod sv. Hieronima v Rimu. — Najeti obrekovalci. Milan, 3. avgusta. Geslu lista »Corriere d' Italia« — Abasso i fabbricatori dello scan-dalo! Doli z izmišljevavci škandalov! — se je pridružil tudi liberalni »Corriere della Sera«, gotovo eden najuglednejših listov v Italiji in tudi v inozemstvu. Veliki izgredi v Sezziji so odprli vsem razsodnim elementom v Italiji oči. da izpoznajo, kaj je združeno fra-masonstvo in soc. demokraška organizacija nameravala, ko je v svojih listih začela sistematično gonjo proti duhovskim zavodom v Italiji. Slučaj Fumagalli je sedaj pojasnjen. (Mi smo v našem sobotnem listu po listinah milanskih, turinskih in rimskih ordinarijatov pojasnili, kako je cerkvena oblast Iažiredov-nico 17 let disciplinirala, jo tožila, eskomuni-cirala, in kako je nasprotno posvetna oblast protežirala lažiredovnico, katera je bila ljubljenka liberalnih listov). V zavodih od cerkve ckskomunicirane Fumagalli so uprizarjali liberalci in vladni uradniki najhujše orgije — dekliški vzgojevalni zavodi lažiredovnice so bili lolerančne hiše za policijske višje in nižje uradnike. Ko je nedavno neka mati v Milanu zapazila, da je njena deklica, ki ie bila v zavodu Fumagalli. otrovana od neozdravljive bolezni m sc je to razneslo po mestu in po listih, so se liberalni gospodiči. ki so toliko let zlorabljali nedolžne žrtve, spomnili na dva duhovnika, ki sta pred tolikimi leti baje občevala z lažiredovnico. da bi jima naprtili lastne grehe. Eden izmed teh duhovnikov je v Ameriki, drugi pa spada baje med tiste duhovnike, ki jih imajo liberalci drugače radi, to je, bil je od škofa že neštetokrat discipliniran. Že zdaj je dokazano, da so bili redni obiskovavci zavoda Fumagalli uradniki kvesture, policijskega ravnateljstva ter liberalna elegantna mladina. Zato je zdaj tudi razjasnjena zago-netka. zakaj so liberalni listi dozdaj lažiredovnico vedno branili proti cerkveni oblasti ter io povzdigovali v nebesa, imenujoč jo »žrtev klerikalnih intrig in farške jeze.« S a v o n a , 4. avgusta. Obtožbe proti sa-lezijancem v Varazzu so se izkazale kot nesramno obrekovanje. (V našem sobotnem listu smo v posebnem članku dokazali, kako so vsi slučaji bili zgolj obrekovanje, samo o slučaju v Varazzu nismo izrekli nobene obsodbe) Fant Bresson je bi! od urednikov soc. demo-kraškega lista ter od voditeljev njihove organizacije najet, da širi o salezijancih infamujoče vesti. Nahujskala ga je tudi njegova mati. Podprefekt v Varazzu, ki je hud framason, je fanta pozval v urad, kjer mu je zanemarjeni m pokvarjeni mulo natvezel. da salezijanci v svojem zavodu v Varazzu obhajajo takozvane »črne maše« — messe nere — katere obhajajo nagi in v navzočnosti nun. Po maši da uprizarjajo v cerkvi orgije, katerih se udeležujejo tudi gojenci! Povedal je o Salezijancih tako gorostasne laži, da jih ni niti zmožen nori podkralj v Annamu. Podprefekt je vse verjel. Ko so nato izpraševali sina grofa Naselli v Savoni, ki je tudi gojenec salezijanskega zavoda, je pošteni fant popolnoma zanikal, kar je povedal Bresson. Nato so policaji fanta, ki m hotel potrditi laži Bressonovili, klofutali! Grof Naselli, ki biva na počitnicah v Car-care, .ie takoj prihitel v Varazze in naperil proti policajem tožbo. Nato ie policija pozvala v urad neko nuno, ki biva v Varezzu, o kateri je fant Bresson dejal, da se je od januarja do aprila udeleževala »črnih maš« — na policiji pa se je izkazalo, da je dotična nuna vprvič v svojem življenju prišla v Varazze šele julija meseca v svrho kopanja zaradi bolehnosti! Fant je bil tudi, takoj ko jo je v uradu videl, strašno prepaden. Nuna je tudi takoj proti ob-rekovavcem naperila tožbo. Salezijanci so naperili tožbo proti listom »Cittadino«. »Se-colo«, »Lavoro«. Državni pravnik — procu-ratore del re — v Savoni je izjavil, da on iz-povedbam Bressona ne veruje, ker je fant docela pokvarjen lažnjivec, potepuh in tudi boleha na podedovanem slaboutnju. Vsega škandala pa je v prvi vrsti kriv podprefekt. R i m, 4. avgusta. Soc. demokraški »Avanti« je nedavno poročal, da jc 171etna Ida Sprodi v zavodu »S. Gerolamo«, katerega vodi gospa Capozzi. od bogsigavedi katerih »klerikalcev« in »duhovnih očetov« bila otrovana od neozdravljive bolezni. Sedaj se jc pa izkazalo, da je 171etno Ido, ki je že davno zapustila zavod in postala čisto navadna »mula«, otroval njen ljubimec, ki pa še nikdar v svojem življenju ni bil klerikalen. Neki rimski list je povrh tega konstatiral, da je do-tično vest v »Avanti« fabriciral neki »profe-ssore« Gennaro Pucci, ki je od gospe Capozzi zahteval visoko vsoto denarja in ji pretil. da jo bo očrnil po listih, ako mu denarja ne da. »Avanti« od 3. t. ni. je bil prisiljen de-savuirati Puccija ter je prinesel popravek, kjer izvaja, da Pucci že davnej ni več »stalen« so-trudnik listov, ker ga je soc. demokraška organizacija v Rimu že pred precejšnjim časom zalotila pri kompromitujočih dejanjih. Ri m , 4. avgusta. Tu jc drulial napadla duhovnika, ki je nesel sveto popotnico nekemu bolniku. Duhovnika so pobili na tla in tako ranili, da so ga morali odnesti v bolnišnico. Ri m , 4. avgusta. Tu prilepljajo na vogalih liste z geslom: Abasso i fabbricatori dello scandalo! — Doli z izmišljevavci škandalov! Protest vrhovnega predstojnika oo. Salezi-jancev, don Mihaela Rue. Tu r i n , 3. avgusta. Posnemamo iz »Mo-mento« 2. avgusta: Vrhovni predstojnik sa- lezijancev, užaljen radi postopanja nekaterih listov, ki namenoma razširjajo tendenciozne in neresnične resnice ter krive obtožbe proti salezijanskim zavodom, je vložil pri turin-skem kraljevem prefektu energičen protest, v katerem izjavlja, da v varstvo časti in dobrega glasu svojih zavodov, zahteva vladno poizvedovalno komisijo, ki naj vse preišče ter se prepriča o higijeničnem in nravnem stanju zavodov, katere vodijo salezijanci. Plemeniti čin bo gotovo dokazal čisto, vest mnogoza-služnih vzgo.ievavcev naroda, ki žrvujejo svoje življenje ravno za obrambo nravnosti. S a v o n a . 4. avgusta. »Cittadino«, glasilo prostozidarjev, ki izhaja v Savoni in ki je priobčil škandalozne podrobnosti, se v številki 2. avgusta velepomenljivo umika. Ko je namreč priobčil izjavo gospoda ravnatelja iz Varazze, piše: »Želimo, da se predstojnikom in uslužbencem zavoda posreči dokazati, da so neutemeljene in krivične vse obtožbe, ki so bile proti njim naperjene. To pa zaradi časti in dobrega glasu, na katerem so vzgo-jevališča naše Ligurije, ne izvzemši onih, katere vodijo redovniki in ki dosedaj še niso bile nikdar šole neuravnosti in prostitucije«. Že dosti jasen dokaz, da je bi! preje obre-koval. Opomnimo tudi, da je eden izmed treh tožnikov, ki je tožil salezijance zaradi neuravnosti, umaknil tožbo, češ, da ni govoril resnice. * * * Požigi in napadi hrezverske druhali v Italiji. S a n P i e r o d' A r e n a, 5. avgusta. Od socialnih demokratov in framasonskih liberalcev nahujskana drulial ie naskočila tukajšnji salezijanski zavod in ga zažgala. S p e z z i a, 5. avgusta. Tu vlada prava revolucija. Drulial je zažgala inašne plašče in druge dragocenosti, katere ie pokradla po cerkvah in jih onečaščala. R i m, 5. avgusta. Sv. oče se je včeraj v posebni konferenci s kardinali Samniatelli, Vanutelli in Cagliano posvetoval o tem, kako postopati v očigled protiverski gonji. Baje papež obletnice svojega kronanja za papeža (9. avgusta) ne bo slovesno obhajal v znak protesta. Tudi vlada je zaradi protiverske gonje zelo vznemirjena, ker so se pri demonstracijah pojavili anarhistični elementi. Napad na skladatelja Perosifa. R i m, 5. avgusta. Drulial je na kolodvoru pljuvala na slavnega skladatelja, don Perosija. Metala je za njim kamenje. Občni zbor »Slovenske dijaške zveze t« Soboto dopoldne sc je vršil v dvorani Rokodelskega doma občni zbor »Slovenske dijaške zveze«. Vlado zastopa g. Gutnik, navzočih veliko gg. bogoslovcev, Poljak gosp. Adam Laeh-Szymanski, ki se mudi ravno v Ljubljani. Predsednik otvori zborovanje s pozdravom vsem navzočim, konštatira sklepčnost in preide po odobrenju zadnjega zapisnika k poročilu odbora. Korespondenca je bila zelo živahna. odposlalo se je 280, prejelo 112 pisem, knjižnica se je lepo razširila in ugodno izposojala. Poslalo se je tudi več knjig v obmejne kraje, beneškim Slovencem 700 knjig; zasnovalo se je več knjižnic po deželi, kar so omogočili zlasti gg. bogoslovci, za kar se jim odbor toplo zahvali. V blagajni, ki je imela 396 K 85 v dohodkov in 315 K 95 v izdatkov, je ostalo 80 K 90 v prebitka, od katerega se naloži polovica h glavnici. Članov šteje društvo sedaj 4S. Odbor jc iintl med letom malo sej, ker je težko dosegel sklepčnost; vodil je društvo predsednik, oziroma t. č. tajnik, ki se je mudil stalno v Ljubljani. Pokazala se je potreba, da mora biti vsaj eden odbornik vedno v Ljubljani, da vodi vse delovanje in urejuje knjižnico. Predavali so tovariši zelo pridno in delovali sicer v smislu društvenih pravil. V Tržiču .ie priredil A. Demšar socialni kurz. Zastopano je bilo društvo pri blagoslovljenju društvene zastave tamošnjega društva, v Idriji in pri desetletnici društva sv. Jožefa v Tržiču. Podružnica S. K. Z. v Vipavi je sklenila, da imata dva člana našega društva pri njenih odborovili sejali posvetovalno pravico, te pravice se bo tudi dijaška zveza z veseljem posluževala. Doseglo se je za hrvaške bogo-slovce, da sc morejo priti učit k nam in študirat naše lepo urejene Raiffeisnove posojilnice po posredovanju Zadružne zveze, za kar so nas sami prosili. Poročilo odborovo se odobri z aplavzom, na kar poročata revizorja, da je blagajna v jako lepem redu. knjižnica tudi, da se je vezalo že posebno veliko število knjig in predlagata odboru absolutorij s pohvalo. Sprejeto. — Nato se preide po kratkem odmoru k volitvi novega odbora. Per acclaniationem se volijo vsi odborniki in sicer: za predsednika ju l ist Cesnik, za podpredsednika phil. Puntar, za tajnika jur. Kovač, za blagajnika jur. Logar, za knjižničarja phil. Tome, za odbornika brez mandata theol. Cankar in phil. Malnerič, za revizorja pa jur. Keniperle in phil. Dolenec. Novi predsednik se zahvali za izkazano zaupanje in obljubi, da bo skušal posvetiti vse moči procvitu Zveze ter da bo pazil na to, da se bo delalo bolj podrobno in temeljito in ne v tako širokem obsegu. Non multa sed multum! In to delo se bo dalo doseči zlasti lepo s pododbori, ki jih dosedaj še nismo imeli. Kjer je kaj več somišljenikov blizu skupaj, osnujejo naj društveni pododbor in de- LIK6K. Pod tatarskim jarmom. Iz spisov H. Sienkievvicza. — Poslovenil J. A. Glonar. (Dalje.) Tatarji živijo kakor živina in vsled svojega gospodarjenja ali pravzaprav praznovanja bi morali gladu umreti, ako bi si z ropom ne pridobili bogastva. Odtod jc tudi vse bogastvo, ki sem ga videl pri njih, kakor: neštevilne črede goveda, plahih koz, hitrih konj, zadovoljnih veljblodov m tolstih ovac. Drugi pa hrani pod šotori ali v kakšni kam-neni podrtiji baršun, pase, konjsko opravo, kelilie. preproge, orožje, dišave in kadila, a vse brez reda zmetano na jeden kup. Od teh zakladov nimajo nobenega dobička, ker se boje, da bi jih morali dati liaiiu ali Turkom, kateri so njihovi gospodje. Sami pa hodijo v volčjih kožuhih, volno obrnjeno ven. Kar pa kdo Ima, to dobro hrani in pravi, da je bogat, ker ga zato drugi spoštujejo. Da so Turki katero mesto sami sezidali, mi ni znano. Kar ie tam mest, ta so šc iz prejšnjih časov; Her-zonez jc namreč prej bil jako obljuden, dokler niso razni pogani uničili tamošnjih naselbin. Vendar jc še ostalo nekaj dovolj velikih in jako lepih mest, ali oni živijo v njih svoje barbarsko življenje kakor v kakšnih brlogih. Mene so peljali z mnogimi drugimi v na- selbino, zvano Kizlih, ki leži tik ob bregu morja, ker se izliva slani in mali potok vanj. Hiše so tam postavljene iz razvalin nekega mesta, katero so. kakor pravijo, že Sauro-mati razdejali. Ali nekaj stavb jc jako lepih, četudi precej porušenih. Bila so prej svetišča, a danes prenočujejo tam tatarski konji in ovce, samo eno so spremenili v minaret. Tudi izkopljejo večkrat iz zemlje podobe, ki so tako mojstrsko rezane, kakor bi bile žive. Tem posedajo tatarski otroci po glavah ali pa jih razbijajo s kamenjem. Za menoj jc tatarska deca večkrat metala kamenje m blato in kričala: Gjatir! gjaur! A to sem prenašal potrpežljivo, ker jc Aga Sukiman, po naše Salomon, mestni prefekt, ki me je našel v omed-levici in me odpeljal v ujetništvo, izkraja lepo z menoj ravnal. Delal je to zato, ker je vzel od mene krasno orožje in lepo sabljo; mislil jc, da sem iz bogatega plemiškega rodu in se je nadejal velike odkupnine. Jaz pa sem vedel, da plemič nc sme niti v sužnosti in niti proti svojemu sovražniku lagati in sem mu to vedno zanikal. Rekel sem mu torej, da sem sicer plemiškega rodu a da nimam nobenega premoženja in da nc bo nihče prišel po mene z odkupnino. Tega ni verjel in mi jc rekel po rusko: »Ej vi Lahi! Vsak izmed vas pravi, da je siromak in ne obljubi odkupnine; hočete namreč, da bi vas mi mučili, za kar pričakujete od svojega Boga veliko veselje v nebesih ! Zato me tudi ni prodal v Azijo, kakor druge, ampak me pustil v popolni prostosti. Zato sem hodil vsak dan na morski breg, tam scuel, glndal čez morje, modro kakor Tir-kiz in sc vdajal svojim mislim. Večkrat sem tudi gorko plakal, ker sem dobro vedel, da je moje sreče konec in da je prišla nadme nesreča; sedaj nisem mogel več misliti na vitežke usluge domovini, niti na slavo, niti na Marijo. Zato me jc ogrnila velika tuga, trpljenje mi jc stiskalo srce in moja bol jc pohitela k l.iudovladi in vsemu, kar sem tam izgubil. Rajši bi se sploh ne narodil, rajši bi v vojni padci, bolje bi bilo, da bi me Sukiman takoj dal mučiti, ker bi tedaj vsaj dobil palmo zmage in bi z duševnimi očmi zagledal to. po čemer so telesne težile. V svojem trpljenju nisem videl konca trpljenja. Zato smo vsak petek, ki je pri Tatarjih nedelja, ko so drugi jetniki počivali, sedeli pri potokih, jokali m večkrat peli psalm: Nad vodami babilonskimi. Tako nam je dan imnil ob spominih in razgovoru o domovini, kar je tudi naše duše zelo potolažilo. Slučajno sem bij jaz med jetniki, ki so v Kizlihu ječali pod tatarskim jarmom, edini plemič; zato sem bil med njimi nekak poveljnik in sem krepil njihove duše, da sc nc bi mogoče skušal kateri rešiti s tem, da bi zatajil svojo, pravo vero. Tega pa Bog ui dopustil. Ker sem imel med Tatari zaradi pričakovane odkupnine ugled, sem se potrudil, da oblažim in olajšam ostalim ujetnikom njihov položaj. Tako sem lahko včasih dal del svoje jedi najbolj lačnim, včasih sem pomagal pri delu, donašal žejnim vodo in sem mislil, da s tem nc izgubim ničesar na svoji plemiški časti. Četudi je namreč gospod Bog navadne ljudi zanemaril glede pokolenja in krvi, vendar jim ie obljubil Krono v nebesih in jih zato ustvaril kot naše mlajše brate, katere moramo mi plemiči braniti in ščititi. Oni so tudi s spoštovanjem po- ljubljali moje roke, dasi sem jim pravil, da sem iim sedaj kot jetnik popolnoma enak iu da lahko pride čas, ko boni v večjem uboš-tvu in sramoti, kakor so oni sedaj. Tega niso hoteli verjeti in so pravili: Za Boga! To ni mogoče! Jaz pa sem vedel, da se to zgodi, kakor hitro Sukunano ne bo več hotel zaman čakati odkupnine; zato sem se pripravil na najhujše, kar se mi je moglo zgoditi, ko je moja duša že izgubila srečo in bila polna muk in bolesti. In tako je prišel nekega dne Sukiman k meni in rekel: »Slabo delaš, ker mojo ljubav in gostoljubnost plačuješ ;z nehvaležnostjo; kakor se mi zdi, si še vedno trmast. Glej torej. da te ne vržem pred svoje noge!« Povedal je torej, kar je želel, namreč naj pišetn v ljudovlado po tisoč cekinov, za katere nu da prostost. 1'cga pa nisem mogel storiti iz dvcli vzrokov. Prvič, sem imel samo tristo zlatov, h katerim je prirastki še mogoče kaj, a malo obresti, drugič pa sem se bal, da bi mogoče plačal g. T\vorzyanski v svojci velikodušnosti za mene iz svojega, kar se ne bi strinjalo z mojo častjo. Ker pa me je bilo pred Siikimaiioin groza, sem hotel preprečiti takojšnjo muko in sem rekel, da to storim. Dal sem mu torej pismo, a do nekega znanega prosta, ki je bival bli/u Kamenca. Temu sem opisal svojo su/nost in sem ga prosil, naj moli za mojo rešitev, ki mi je mogla priti edino le iz nebes. To jc razveselilo Sukimana v njegovi po-žcljivosti in poslal jc pismo s Tatarji, ki so šli v Sučavo na sejem, kamor tudi hodijo dvorjani naših magnatov po slaščice. Sam pa lajo podrobno delo, ker najbolj sami poznajo svoje ožje rojake, poznajo njihove težnje, poznajo njihove rane. Na tem polju se bo doseglo več uspehov, kot pa s takim delom, ki smo ga delali dosedaj. Pozdravi ob svojem nastopu vse člane in jih prosi nesebične požrtvovalnosti in opore. Pozdravlja zastopnika koroških bogoslovcev, č. g. Šenka, gg. sta-rejšine prof. Remca in dr. Pogačnika in druge navzoče. Nato predava A. Puntar o nalogah in delokrogu »Slovenske dijaške zveze«. Temeljito predavanje je razdelil v tri glavne dele: Ustanovitev in zgodovina društva do danes, načrt organizacije in dela ter podrobne opombe o delu sploh. Predavanje je bilo zelo lepo sistematično urejeno in globoko zamišljeno. Tovariši so mu sledili s posebno intenzivnostjo in pozornostjo. Ker izide gotovo celo predavanje v »Zori«, ne bomo omenjali tukaj jedrnatih besed in krepkih misli, omenimo le, da je bilo predavanje velik korak naprej, odkrita beseda prijatelja v oči, bodrilna za bodočnost, tolažilna za sedanjost. Predavanju je sledila še debata, ki so se je udeležili gg. Malnerič, Dolenec in Kem-perle. Tov. Malnerič je povdarjal, naj bi si zasnovalo društvo lepo sistematično urejeno knjigo, takorekoč katekizem, kjer naj bi bila vsa zgodovina dijaštva, ves njegov razvoj, napake in hibe sedanjih dijaških struj, različne praktične stvari za dijake sploh in morda kratki načrti uspešnih študij vestno zabeleženi. Veliko misli, veliko lepih idej rodimo, vržemo jih med-se na shodih, sestankih in zborovanjih, a te misli sc izgube. Trebalo bi te misli zbirati — jih zapisavati v skupno knjigo, ki bi jo imeli vedno in vedno pri rokah, ki bi nam služila kot trdna opora, kot neizpremen-ljivo merilo. Tov. g. Dolenec poroča o reviziji društvenih pravil; več točk je v pravilih, ki so se pokazale sedaj v teku dveh let nepraktične, te lahko črtamo, druge pa bo treba izpreme-niti in razmeram prilagoditi. Ker pa danes občni zbor ni za to sklepčen, ker nista dve tretjini članov navzoči, danes ne moremo ničesar sklepati. Pri slučajnostih se sprejme predlog A. Supina za znižanje članarine na 1 K soglasno. G. L.enard nasvetuje, naj se organizira razpošiljanje knjig v obmejne in druge kraje, in skupni izleti. Skušaia naj bi se ustanoviti zveza vseh enakomislečih slovanskih dijakov, morda okolu poljskega akademičnega društva »Ognjisko« na Dunaju, Naše dijake pa je treba navduševati za študije na slovanskih univerzah, zlasti v Krakovu, kjer bi se nam bolje godilo. Veliko tamošnjih odličnjakov se za nas živo zanima in obljubili so nam izdatne podpore, ako pridemo tja. Sklepno sc zahvali tačasni predsednik vsem tovarišem in gostom za vstrajnost in paznost, pozdravi vse navzoče in zaključi zborovanje z bodrilninu besedami na delo! Deželna kultura. i. Po državnem zakonu iz leta 1884. št. 116 itna poljedelsko ministrstvo zadnja leta na razpolago štiri milijone kron za povzdigo deželne kulture, to je, za uravnave voda, osuševanje močvirij, namakanje travnikov, večje vodovode itd. Poleg tega pa ima poljedelsko ministrstvo na razpolago še poseben zaklad za manjše vodovode, vodnjake, kapnice, na-pajališča. Ta mali zaklad je 1. 1905 znašal 1,117.600 K, za letos pa se je povišal na dva milijona kron. Oba ta zaklada, ki znašata za letos šest milijonov kron, pa nikakor ne zadoščata več stoterim prošnjam in potrebam v raznih avstrijskih deželah. Zato so takoj za- je postal šc bolj prijazen z menoj in me jc povabil na svoj dom, ki je bil najlepši v celem mestu. Bil je jako premožen pogan in imel med narodom velik ugled, ne le zaradi poguma, ampak tudi zaradi sreče, ki mu samo v tem ni bila mila, ker je imel od mnogih žen sicer pet hčerk, a nobenega sina. Najstarejšo hčerko, llo, je zavoljo njene lepoto jako ljubil. Večkrat sem jo videl, ker Tatarji ne zapirajo tako svojih žensk kakor Turki in si tatarske ženske tudi ne zakrivajo obličja. Prihajala je k meni in gledala na mene z radovednostjo in strahom, kakor bi bil kakšno strašilo. Ko pa jc premagala svojo prirojeno sramežljivost, mi je večkrat molče dvignila posodo s kislini mlekom k mojim ustnicam ali pa naredila kepo iz riža in ovčjega loja ter mi jo v znak svoje naklonjenosti porinila v usta. Temu se Sukiman ni protivil, ampak je tudi sam tako delal, ker me jc vsled veduega občevanja začel rad imeti in mi vedno pravil, naj ne žalujem več. Po mojem posredovanju sc je olajšal tudi drugim jetnikom položaj, ker jim jc I la vedno dovolj hrane priskrbela. Zato so jo začeli kmalu ljubiti in čc jc prišla k studencu, so ji poljubljali obleko in jo imenovali svojo priprošnjico. Ona pa ni bila samo lepa. ampak jc bila tudi zelo milosrčna, tako, da se mi je večkrat milo storilo ob misli, da mora biti zavoljo svoje krive vere pogubljena. Meni ic postajala vedno bolj naklonjena, Večkrat jc sedela sključena v kotu sobe. si ovila s preprogo glavo in gledala po cele ure molče v mene, pri čemur so ji oči žarele, kakor kakšni mački. Vprašal sem jo enkrat, zakaj me tako gleda, ona pa jc položila roko na čelo, ustnice in prsi. sklonila se do mojih nog in rekla: »Gospod, rada bi bila tvoja sužnja«. Nato jc takoj utekla, meni pa jc prišlo grešno poželjenje, kateremu sem se z gorečo ■molitvijo komaj ubranil, istega dne je prišel k četkom novega zasedanja poslanci Povše in tovariši predlagali v državnem zboru, naj se te državne podpore zvišajo na 10 milijonov. Nekaj tednov pozneje, to je 16. julija, pa so češki poslanci Udržal in tovariši isto predlagali. V razpravi, ki jc pričela 16. julija, se je izmed slovenskih poslancev oglasil za besedo poslanec Povše, ki je v deželnem odboru kranjskem poročevalec za deželno kulturo. Povšetov govor. se glasi: Ze v prvi redni seji nove zbornice sem predlagal v imenu »Slovenskega kluba«, naj se zviša melioračni zaklad, iz katerega država dovoljuje podpore za deželno kulturo. Doslej smo v naših južnih pokrajinah, ki jih mi tukaj zastopamo, dobivali podpore večinoma le za dobavo vode, za vodovode, kapnice in napajališča. Toda pomislite gospodje, da mi zastopamo obširno kraško ozemlje, koder ljudstvo ob suši nima nobene vode in mora daleč hoditi po njo. V mnogih krajih ljudem in živini dovaža vodo Južna železnica. Zato je pač naša dolžnost, da zahtevamo pomoči od države za dobavo vode, ki je prvi pogoj za zdravje ljudi in povzdigo živinoreje. Možje, ki poznajo našo deželo, morejo mi pritrditi, da imamo na Kranjskem v tem oziru še mnogo dela. Izvršenih nimamo še nobenih pravih del (melioracij), ki bi mogla izboljšati naša polja, travnike in pašnike. Ako se peljete po Južni železnici, vidite že na Spodnjem Štajerskem ob levi in desni na tisoče hektarov zemlje, ki je močvirna in daje le kislo seno. Po vseh dolinah na Kranjskem treba je osušiti premokre, močvirne travnike. Zato bode kranjski deželni zbor v bodoče zahteval višje podpore od države. Kot prijatelji in zastopniki ljudstva moramo to zahtevati. Mi hočemo doseči, da bode domača zemlja preživljala naš narod, kaj pa je sedaj nemogoče. Zato ljudje vedno boli zapuščajo domačijo. Cele vasi najdete, kjer so doma le starčki, žene in otroci.« Za uravnavo rek in hudournikov se je storilo še jako malo. Sedai delamo priprave za osuševanje ljubljanskega barja. Ze 30 let se delajo priprave, in že pred 18 leti sem priporočal to nujno delo. Sedaj upam, da se delo prične z državno pomočjo. Pri tej priliki moram odgovoriti poslancu Irotu, ki Dalmaciji ne privošči državne podpore. Berite nemške liste, ki niso prijazni Slovanom. Ti časniki priznajo, da je tudi Dalmacija zanemarjena, kakor sploh naše južne dežele. (Res je!) Zato je dolžnost države, da stori svojo dolžnost in zamudo popravi. Da je to nujna potreba, dokazuje nam vsem tudi draginja mesa. Živinorejcem očitajo, da je živina predraga in da meščanom kmetje ne privoščijo mesa po primerni ceni. To očitanje pa ni upravičeno. Podpirajmo živinorejo, in mesa bode dovolj za vso državo. (Tako je!) Včasih so mislili — to tukaj naravnost povem da je mogoče deželno kulturo podpirati z 2000, 400 in 6000 goldinarji. Pomagajte nam, da osušimo travnike in zagradimo hudournike, da izboljšamo planine, potem bode mogoče povzdigniti živinorejo in klavne živine bode dovolj za vso našo državo. Judi izvoz živine bode mogoče povzdigniti. Ze sedaj izvažamo za 200 milijonov kron živine na leto.. Ako pa je meso razmerno drago, niso temu vzrok kmečki živinorejci, ampak pre-kupci. (Tako je!) Ako bodo bolje izhajali naši kmetje povsod v državi, mogoče bode tudi za delavce več koristnega storiti v socialnem oziru. Ako najdemo milijone za <•■ potem moramo dobiti tudi za povzdigo živinoreje potrebni denar. Avstrija bode le tedaj izvrševala svojo nalogo, ako bode trden in srečen kmečki stan. Poslanec Iro pa je zahteval, naj bi se podpore za deželno kulturo delile posameznim deželam po razmerju davkov. Kaj pa je namen teh podpor? Da država pomaga tam, meni Sukiman in rekel: »S svojim pismom si me speljal na led, za kar bi te moral kaznovati; ker pa me Alah ni blagoslovil s sinovi, mi ie žal tvoje mladosti in tvojega rodu. Zato ti povem sledeče: Ce opustiš svojo krivo vero in priznaš našega preroka, ti dam llo, ki jo ljubim^ vzamem tc za sina in vse kar je moje, bode tvoje«. To me ie tako osupnilo, da nisem mogel takoj niti govoriti; ko pa sem se zavedel, sem mu rekel, da jc tudi Krista satan skušal iu niii pokazal z gore razna kraljestva. To ga jc tako razjezilo, da je zatulil, kakor divja zver; takoj mi jc ukazal sleči obleko, ki sem jo imel in je odšel. Ko sem to storil, mi je prinesel ujeti Kaltnuk umazano haljo in rekel, naj nosim čredam vodo. Spominjam se, da je bilo v ponedeljek, ko sem se moral oprijeti tega dela. Hodil sem z usnjatimi vrečami v goro k potoku, ki je pri morju bil slan, jih napolnil z vodo in izlival potem v kamenit studenec. Tatarke, ki so hodile k potoku prat, se ščuvale na mene svoje pse. Zvečer nisem šel spat v dom, ampak sem se vlegel k vcl-blodoni in ker sem bil zmučen, mi je Bog kmalu spanec poslal. Naglo sem se prebudil in sem zagledal vitko postavo, ki je šla v mesečini k meni. Prekrižal sem se, ker sem mislil, da je kak duh, a bila jc lla, ki je nosila posodo z vodo in olivami. Umila in namazala jc moje noge; pokleknila poleg mene in me začela po stari navadi gledati; iz očes pa so ji tekle debele solze. Vprašal sem jo: »lla, čemu si prišla?« Ona pa je obrnila svoje mokre oči proti mesecu in začela tiho tožiti: »Gospod, zakaj si me zavrgel?« In tedaj sc mi je močno zganilo srce in hotel sem jo vzeti v svoje naročje, a takoj je stala pred menoj moja Marija in grešne misli so odletele. Rekel sem ji tedaj, da zaradi njene vere ne morem biti njnn mož, ker jc njena vera po mojih mislih za ljudsko dušo to, kar je rja za železo; kjer je največja potreba. (Pritrjevanje.) Ako pogori posestniku v vasi, potem se ga usmilijo njegovi sosedje, pripeljejo m lesa in drugih stvari. Tako mora tudi država podpirati tam, kjer je največja potreba. Desetletja je država jjodpirala bogatejše dežele, za mas na jugu se je malo storilo. In ravno naše južne dežele so najbolj zapuščene. Zato moramo zahtevati, da se zvišajo državne podpore in da se ne dele po razmerju davkov, ker bi bogate dežele razmerno mnogo dobivale, revne pa malo. Gospod minister je preje rekel, da oba nielioračna zaklada zadostujeta potrebam. Toda, gospod minister, tudi kmečki stan hoče napredovati in si pomagati, kakor industrija, trgovina in obrt. Zato bode treba tudi v deželnih zborih več storiti za poljedelstvo. Bojevati se hočemo in ne odjenjati, dokler ne spravimo našega kmeta na ono stališče, da bode zadovoljen, kar bode tudi na srečo države. V prvi vrsti pa je treba, da so zviša zaklad za državne podpore. Sedsj se navadno zgodi, da se tudi male podpore razdele na več let. Ce hoče torej občina dobiti vodovod, mora založiti državni prispevek ter obresti plačevati za najeto posojilo. ?alo upam, da bo gospod ooljedelski minister premagal ovire ter :u.-gel podpore za manjšo naprave ta-koi izplačevati. Vsem strankam v zbornici pa polagam na srce: Glasujte ^a predlog, ki je na korist kmečkemu, pa tudi drugim stanovom in držav;, l/.i^afina pohvalah II. Žitnikov govor. Dne 23. julija je govoril poslanec Žitnik o predlogu, na.' se zvišajo državne podpore za dež(.'t;o iculturo. Pričel ie v slovenskem jeziku: Yi?oka zbornica, častiti tovariši! Kdor pozna naše južne dežele in potrebi ljudstva, mora priznati, i'a so vse dosečani', vlade več ali manj v vsakem oziru zanemarjale naše pokrajine. Zato i-mo zaostali v kulturnem in gospodarskem < žiru. Dolžnost naša pa je, da kot zastopniki ljudstva tukaj pri vsaki priliki opozarjamo vlado na njeno dolžnost, katero je zanemarjala nasproti našim deželam. Vlada mora v bližnji bodočnosti to nadomestiti, kar so prejšnje vlade zamudile in opustile. (Pritrjevanje slovenskih in hrvaških poslancev.) Nato nadaljuje v nemškem jeziku: Ze moj prijatelj in tovariš g. Povše je v prvi razpravi o tem predlogu obširneje dokazoval potrebo .da se zvišata, povečata oba zaklada, iz katerih se dovoljujejo državne podpore za deželno kulturo. Kot zastopnik kranjskega Krasa na Notranjskem bi ne storil svoje dolžnosti, ko bi tudi s svoje strani naj-topleje ne priporočal predloga. Najprvo nekaj besed o zakonu. Imamo zakon z dne 30. junija 1884 drž. zak. št. 116. Ta zakon ima namen, da država podpira deželno kulturo. V ta namen se je tedaj ustanovil melioračni zaklad, in sicer 500 tisoč goldinarjev na leto. Pred tem zakonom je država le tedaj podpirala vodne zgradbe, ako so se uravnale reke ob meji in se je zavarovalo državno ozemlje ali če je bilo treba ohraniti plovbo na rekah. Ako pa so tudi zasebniki od takih del imeli kaj dobička, mogla je država od njih po zakonu z dne 30. maja 1869 št. 93 zahtevati primerna plačila. Ce pa je bilo treba zavarovati zasebna zemljišča proti povodniim ali če je dežela ali občina hotela osuševati in izboljšati zemljišča, tedaj je država prepustila to delo občinam in deželi. Toda pojm in naloga države, ki je zadružno telo prve vrste, pa tudi gospodarski pomen melioificij (izboljševanj zemljišč) zahtevajo, da tudi država izvršuje taka kulturna dela. To nalogo države so tudi vlada in poslanci spoznali kot potrebno. Te državne podpore pa so hoteli spraviti v določen sistem vendar ii hočem dati več, kakor bi mogla dobiti od ljudij, namreč sveti krst, ki ji izmijc podedovani greh in ji zagotovi večno zveli-čanje. Ona na v svoji slepoti ni mogla izpre-gledati, prijela se je obupno z obema rokama za glavo in odšla, kakor je prišla. Drugi dan sem se vrnil k svojemu delu. ki mi je bilo tem težje, ker so mi dajali malo jedi. Srečal sem tudi Sukimana, ki mi je rekel: »Upogncm te!« Nato sem mu odgovoril: »Samo moje telo lahko upogneš, moja duša pa ie neupogljiva, ker sem plemič«. Zaškripal je z zobmi in odšel. Tako me je Bog kaznoval za ono pismo, ker čc bi ga nc bil pisal, ne bi mi Sukiman ponudil svoje hčerke in jaz ga nc bi tako strašno razjaril. V petek so prišli jetniki, kakor navadno, da bi razmišljali, peli otožne pesmi in si izmi-vali rane. Videč, kako sem ponižen, so padli z jokom pred moje noge in kričali: »Gospodova čast jc osramočena!« Ali jaz nisem mislil tako. ker je Krist, četudi iz kraljevega rodu, trpel še hujše ponižanje in hotel s tem plemiškemu stanu pokazati, da sc plemiška kri ne osramoti s trpljenjem, pač pa s strahom pred trpljenjem. Ko so izvedeli jetniki pogoje, ki mi jih je stavil Sukiman, so pravili: Delaj se, gospod, da priznavaš proroka, četudi lc na videz, ker s tem ne izgubiš svoje duše, pač pa postaneš Sukimanov sin in olajšaš sebi in nam trpljenje, ker hnH—^o potem tvoji ujetniki. Tedaj sem jim rekel, da so psom enaki, če tako svetujejo, ker z lajanjem proti Bogu gnusijo svoja usta in ne razumejo, da se niti na videz ne smemo klanjati krivim prorokom. Na to so rekli: »Vsi umrjemo tukaj« — in ostali obupani, ker Bog navadnim ijudem ni dal toliko čuta za čast in jih je storil bolj občutljive za časne dobičke--- (Dalje.) ter določiti tudi gotovo svoto, s katero naj bi se pospeševala deželna kultura. In kako so to storili ? Vlada je 25. maja 1881 predložila zbornici načrt takozvanega melioračnega zakona. V paragrafu prvem je razdelila dela v »prvo, drugo in tretjo vrsto«. Izboljševalna dela na zemljiščih »prve vrste« naj bi bila: »Uravnave voda v velikih daljavah; osuševanja in namakanja večjih pokrajin, ki zahtevajo znatne stroške.« Dela druge vrste: »Naprave ob virih voda, ki bi preprečile povodnji, trganje in na-sipanje zemljišč; pogozdovanje ob vodi in sploh utrjevanje sveta; dalje manjše naprave ob vodah, uravnave manjših voda, osuševanja in namakanja manjših pokrajin.« Dela tretje vrste bi bila, kadar ne gre naravnost za javno korist, torej mala dela ob vodah na korist posameznih vasi ali zasebnikov. In v paragrafu drugem je vlada postavila načelo, da podpira država velika dela prve vrste le od slučaja do slučaja po posebnih zakonih za vsak slučaj; da iz melioračnega zaklada država sploh ne podpira malih naprav »tretje vrste«, ampak samo dela »druge vrste.« Odkrito povem, da je bila ta razdelitev vodnih naprav in zgradb prvič popolnoma nejasna, drugič pa brez potrebe. Kdo pa naj razsodi, katera uravnava vode spada v prvo ali drugo vrsto, katera dela so druge ali tretje vrste. In če je vlada rekla, da iz melioračnega zaklada podpira le druge vrste dela, je ta razdelitev v zakonu tudi odveč. Vladni načrt pa ie ležal tri leta v odseku. In kaj je storil odsek leta 1884? Prečitajte paragraf prvi veljavnega zakona in prepričate se, da je še mnogo boli nejasen, kakor vladni načrt. V paragrafu prvem, odstavek drugi, se glasi: »Ako je tako podjetje v javno korist in znradi večje dalekosežnosti ali stroškov ne soglaša z določbami tega zakona ali pa potrebuje tako velike podpore, da bi se izrabil melioračni zaklad na škodo podpor za druga podjetja, tedaj se državna podpora določi za to podjetje v posebnem zakonu.« Sedaj pa vas vprašam gospodje, kdo naj to razume? Kdo naj določi, katero podjetje je v javno korist, kedaj veliki stroški podjetja ne soglašajo z zakonom in kedaj je velika podpora na škodo drugemu enakemu podjetju. Ze to je važen vzrok, da sc zakon mora tako izpremeniti, da ga bode razumel tudi navaden človek. Res je siccr, da se je po državnem zakonu z dne 30. junija 1884 v Avstriji precej storilo za deželno kulturo. Toda zakon velja in melioračni zaklad sc uporablja le za dela »druge vrste«, ki itak niso jasno označena in našteta v zakonu. In, česar ne smemo prezreti, za vsako tako podjetje je potreben deželni zakon, siccr država nc dovoli niti posojila niti podpore. Posledica pa je, da se je vlada odrekla vsaki inicijativi. To pa je storila z namenom, da bi se dežele preveč ne zanašale na državno podporo. Po zakonu ima vlada sicer pravico do inicijative. To se pravi: Vlada more vsak čas v vsakem deželnem zboru predložiti zakon, da se izvrši večje podjetje, n. pr. uravnava večje reke. To pravico ima vlada, žal, da sc te pravice ne poslužuje. Gotovo je le redek slučaj, da vlada sama predloži deželnemu zboru načrt za kako tako delo. Vlado je treba vedno prositi, siliti, načrte jej prinašati. Ker pa imamo toliko takih nujnih potreb in ker so dežele revne ali pa z drugimi stroški preobložene, zato vidimo, da se ali prav nič nc stori ali pa le krpa, brez gotovega sistema in načela. Ze tedanji poljedelski minister grof Fal-kenhayn je rekel 1. 1884 v razpravi, da bode treba za velika podjetja vedno sklepati posebne zakone. Zato fie pridemo naprej z uravnavami hudournikov, z osuševanjem večjih zemljišč. Ali pa leže dragi načrti neizvršeni. Navedem le en slučaj, ki je znan tudi navzočemu tovarišu g. Hraskemu. Za osuševanje ljubljanskega barja se delajo priprave že okolu 30 let, toda samo priprave. Ko bi za denar, ki so ga izdali za načrte in komisije, kupili po-pivnega popirja, bilo bi barje že osušeno. (Veselost.) Toliko sem hotel reči o podjetjih prve vrste, za katera izrečno ne velja meliornačni zakon. Nič bolje ni s podjetji druge in tretje vrste. Iz melioračnega zaklada, ki sedaj znaša letno štiri milijone kron, se podpirajo dela druge vrste, to so uravnave manjših voda, osuševanja manjših pokrajin in večji vodovodi, za katere je treba sklepati dež. zakone. Ta zaklad pa jc mnogo preslab, da bi bilo mogoče hitrejše v raznih deželah izvrševati nujno potrebna dela. Razni govorniki pred menoj so že naglašali, da tudi v drugih deželah s sedanjimi prepičlimi podporami ne morejo ustrezati potrebam prebivalstva. Mi na Kranjskem smo dobivali podpore le za dobavo vode, vodovode, kapnicc in napajališča . Edino lc potok Mirno smo za silo uredili, vsi drugi hudourniki pa prosto divjajo po travnikih in njivah. Drugega šc nismo rrav nič izvršili. Navajam samo nujno potrebno uravnavo Vipavščicc. Pivke, Krke, Bistrice, Sorc in drugih potokov. Cele občine na Krasu in drugod, Suha Krajina in drugi kraji nimajo pitne in porabile vode za ljudi in živino. Misliti morate, gospodje, revščino prebivalstva, katero mora zaradi pomanjkanja vode zanemarjati celo živinorejo, ki je skoraj šc edini, gotovo pa glavni dohodek, in ravno tc kraje zadevajo vsako leto šl druge nesreče. toča. mraz, črv, trtna uš itd. Tako je zadnje tedne toča napravila po Notranjskem iu Dolenjskem na stotisoče škode, ker jc opusto-šila njive, travnike in vinograde. Ker morda v razpravi o ^ritwah vsled uim ne pridem na vrsto, zat< ej priliki prosim visoko vlado, naj upošteva naše že vložene predloge ter dovoli po toči oškodovanim posestnikom izdatno podporo. (Pohvala.) Visoka zbornica! Z ozirom na te žalostne razmere pač ni čudno, ako naše revno prebivalstvo trumoma pa s krvavečim srcem zapušča domovino in si išče v tujih deželah, največ v Ameriki, dela in žaslužka. Od samega zraka in davkov tudi naši ljudje nc morejo, živeti. (Pritrjevanje.) Zalo po.trebujemo državne pomoči tudi za izboljšanje zemljišč, povzdigo živinoreje itd. Za najmanjše vodne zgradbe, uravnave voda, osuševanja, vodovode itd., potrebuj .uno že sedaj okroglo 15 milijonov kron. Kje pa naj dobimo toliko denarja, ko dežela in občine — če smem tako reči — že srčno kri pretakajo za najnujnejše tekoče potrebe? Nič boljše ni na Spodnjem Štajerskem, Tu je treba uravnavati Sotlo, Mislinjo, Savinjo in druge vode. Obširna zemljišča so močvirna ali pa plazovi zasipljejo rodovitno zemljo. Dokazov dovolj, da moramo vsaj podvojiti melioračni zaklad, torej zvišati na osem ali deset milijonov. Imamo pa še dela tretje vrste, to so male vodne zgradbe, mali vodovodi, kapnice, napu-jališča itd. Za ta dela pa daje poljedelsko ministrstvo podpore iz posebnega kredita, tako-zvanega malega melioračnega zaklada, ki znaša letos dva milijona kron. Pred desetletji vlada sploh ni dajala podpor za taka manjša dela. Prepustila je to nalogo deželam ali pa raznim denarnim zavodom. Toda mnoge dežele nimajo nobenih takih kreditnih cavodov, če pa jih imajo, je njih denar za revne kmete iu občine predrag, obresti so previsoke. (Kes je! lstina!) Zato pa morata država in dežela kot oče in mati podpirati revne občine in vasi. Mi poslanci pa moramo zahtevati, da se pomnoži ali podvoji tudi ta mali zaklad vsaj na štiri milijone. (Pritrjevanje.) Gospod poljedelski minister je rekel dne K), t. 111., da zadostujeta oba zaklada za tekoče potrebe. Seveda zadostujeta, pa kako in zakaj? Mnogi načrti leže neizvršeni ali pa vlada razdeli podpore na tri, pet, tudi več let. Zato pa ljudstvo nestrpno prosi, naj bi se dela hitreje vršila. Ce pa sc delo prične, morajo ljudje na račun državnih podpor iskati posojila ter plačevati obresti. Tako se zavlačuje stvar in podjetja so še dražja vsled dolgov. (Pritrjevanje.) Zato trdim, da to ni pravi način, nc z gospodarskega, ne s finančnega stališča. »Bis dat, qui cito dat,« to je, kdor hitro da, dvakrat da. Zato naj tudi vlada daje hitreje brez letnih obrokov, ako niso večja dela, ki se izvršujejo več let. (Prav dobro!) Ker naše vode niso uravnane, jc posledica, da hudourniki pustošijo in odnašajo rodovitno zemljo, podirajo mostove ter sploh napravijajo ogromno škodo, ki jo trpč tudi meščani in tržani. (Pritrjevanje.) Iu posledica? Državo prosimo za podpore vsled povodnji, država odpisuje davke m deli denar, na . » sto da bi z uravnavami p-cpivč » ■■Ki de Gospodje! Me J •• lavami smo tudi mi klicali na shodih: Kmetje, združite se ne proti državi, ne proti drugim stanovom, ampak za svoje življenjske koristi, za obrambo svojih pravic. Zato tudi jaz kličt-m vsem strankam v zbornici: Združimo se v obrambo našega kmeta, ki nam prideluje živež! Pomagajmo mu s podporami in koristnimi zakoni v blagor kmeta, vseh narodov in državi. (Živahna po hvala. SESTANEK MED CESARJEM FRANCOM JOŽEFOM IN ANGLEŠKIM KRALJEM. D u 11 a j, 4. avgusta. Sestanek med cesarjem Francom Jožefom in kraljem Edvar-dom angl. ima namen, natančno domeniti se glede na reformno akcijo^ Makedoniji. Angleška, ki dozdaj ni Jbogvekaj podpirala av-strijsko-ruske reformne "akcije) bo zdaj postopala solidarno s tema velesilama po vzgledu Italije, ki se je na sestanku v Desiu tudi pridružila avstrijski makedonski akciii. ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj, 4. avgusta. Mladočeško strankarsko vodstvo jc glede na volivno reformo izdalo komunike, kjer povdarja, da bodo mla-dočehi nastopili složno &a splošno volivno pravico, če se pa ta ne bo dala doseči, se bodo zadovoljili s četrto kurijo. VOLIVNA REFORMA ZA NIŽJEAVSTRIJ SKI IN MORAVSKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj, 4. avgusta. Nižjeavstrijski deželni zbor sc skliče 5. septembra. Na dnevnem redu je tudi volivna reforma. Brno, 4. avgusta. Češki in nemški socialni demokrati so tu sklenili začeti odločno akcijo za volivno reformo za moravski deželni zbor. RAVNATELJ LISTA »GROSS-OESTER-RE1CH« IZGNAN. Budimpešta, 3. avg. »Magyar Hirlap« poroča z Dunaja, da je avstrijska vlada izgnala Sclnvennhagena, ravnatelja lista »Gross-Oesterreich«, organizatorja iu ravnatelja panavstrijske agitacije. OBSODBA POLJSKE SOCIALNO-DEMO-KRATICNE BOJNE ZVEZE. B e ro I i n , 3. avg. »Lokal-Anzeiger« poroča iz Varšave: Danes je vojno sodišče izreklo obsodbo nad 07 obtoženci, ki pripadajo neki poljski socialuodemokratični bojni zvezi. Od obtožencev, ki so obdolženi, da so izveli več terorističnih činov, je bil eden obsojen na smrt na vešalih, dva na 15-letno prisilno delo, eden na 10, šest na 8, eden na 6. enajst na 5 let iu štiri mesece, ena ženska na 5-letno prisilno delo, 44 obtožencev je bilo oproščenih. ANGLEŠKO-RUSKA POGODBA. B e r o 1 i n, 4. avgusta. Pogodba med Angleško in Rusijo, ki sc nanaša na azijska obmejna vprašanja, je že sklenjena iu se je o tem obvestila tudi nemška vlada. Sestanek v Svinemiinde ima namen dokazati, da nova angleško-ruska pogodba ni naperjena proti Nemčiji. FRANCOSKO-ŠPANSKA AKCIJA PROTI MAROKU. Pariz, 4. avgusta. Francoska in španska vlada sc pogajata, koliko vojakov bi skupno izkrcali v Casablanci. Francoska ima v ta namen pripravljena dv>i bataljona alžirske garnizije. Madrid, 4. avgusta. Vsi liberalni listi svarijo vlado, naj ne pošlje v Maroko ekspe-dicije, ki bi le koristila Francoski. Španska vlada odpošlie pred Casablanco tri križarke in 1000 mož pehote. RUSINI. Lvov, 4. avgusta. Starorusinski poslanec Kurylowicz je moral izstopiti iz staro-rusinske stranke, ravnotako bo najbrž moral odstopiti dr. Korol. Tudi za dr. Davydiaka položaj ni ugoden. — Rusini so izrekli nezaupnico starorusinu Markovcu, ker se je v zbornici poslužil ruskega jezika. BOLGARSKA BANDA V MAKEDONIJI RANILA ANGLEŠKEGA POLKOVNIKA. Solun, 4. avgusta. Bolgari so v vasi G p rž i k napadli angleškega polkovnika makedonskega orožništva Elliota. Turško vojaštvo je polkovnika rešilo in pri tem ubilo več članov bande. Elliot ima prestreljeni obe nogi. RUSIJA. Veliki knez Ciril se je pomiril z ruskim dvorom. »Daily Telegraph« poroča iz Petrograda: V dobro obveščenih krogih se govori, da vs-prejmejo velikega kneza Cirila zopet v milost na ruskem dvoru ter da zadobi zopet vojaške časti. Njegova soproga princesinja Melita Saško-Koburška bo imela naslov carska visokost in njegovi otroci bodo priznani kakor carski princi. Veliki knez se po svojem iz-tnirjenju povrne v Peterburg. NAJNOVEJŠE. Konec rudarskega štrajka v Moravski Ostravi. Moravska O s t r a v a, 5. avgusta. Danes se je začelo delo po vseli rovih, ker so vsled osemtedenskega štrajka čisto zanemarjeni Terezijin rov zopet popravili. Uprava nc bo odpustila nobenega delavca. Orožništvo je odšlo. Toplice, 5. avgusta. Delegati delavcev v severozahodnih čeških premogokopih so sprejeli 25 odstotno zvišanje plače in so sklenili nameravani štrajk opustiti. Češki deželni zbor. Praga, 5. avgusta. Češki listi soglasno zahtevajo, naj se skliče češki deželni zbor na jesensko zasedanje in sc spravi na dnevni red volivna reforma. »Nar. Politika« predlaga, naj se vse češke stranke snidejo ter skupno posvetujejo o akciji za volivno reformo. Cesar Viljem — car Nikolaj. M a g d e b u r g. 5. avgusta. »Magdebur-ger Zeitung« poroča, da je pruska politična policija v Svinemiinde zaprla več sumljivih oseb. L o n d o n, 5. avgusta. »Times« poročajo, da je car, predno je zapustil krov »Standar-ta«, prisrčno molil. Bero lin, 5. avgusta. »Berliner Tage-blatt« poroča, da bo car iz Svinemiinde od-plul torek zjutraj. Francoski glas o sestanku v Svinemiinde. Bero lin, 5. avgusta. Francoska vlada dozdaj ni ničesar objavila, kaj misli o sestanku nemškega cesarja in ruskega carja v Svinemiinde. Minister za zunanje zadeve Pichon povdarja zgolj sledeče: Francoske zveze v zadnjem času niso v nevarnosti. Sicer se bo v Svinemiinde gotovo mnogo govorilo o fran-cosko-angleško-španski zvezi, toda nihče ne namerava te zveze razdreti. Morda se bo v Svinemiinde sklenila tudi kaka pogodba, toda gotovo ne brez vednosti Francije. »Tribuna« o sestanku. R i m, 5. avgusta. »Tribuna«, glasilo italijanske vlade, izvaja v uvodnem članku, da sestanek v Svinemiinde in sestanek med nemškim cesarjem in angleškim kraljem, ki se bo v kratkem vršil tia Wilhelmshohe, pomenjata, da je nemška politika čisto miroljubna ter sc hoče sporazumeti z vsemi velcvlastmi, od katerih jc dozdaj bila nekoliko ločena. Ljudski shod proti naraščanju zločinov. Newyork, 5. avgusta. Tu se je vršil velik ljudski shod, ki se je bavil s strahovitim naraščanjem zločinov v Ne\vyorku. V zadnjih 14 dneh se jc izvršilo 12 umorov in 117 napadov na ženske. Govorniki so poživljali vlado, naj omeji naseljevanje in če vse nič ne bo pomagalo, naj sc uvede preki sod. Ce vlada tega noče storili, bodo meščani organizirali linčanje hudodelcev. Vojaški sod v Rusiji. Pete r b u r g, 5. avgusta. Vojaško sodišče je obsodilo 20 članov vojaške revolucionarne organizacije v Kronštatu na 4 do 8-letno ječo, enega dijaka na dveletno ječo, nekega mornariškega zdravnika pa na odgon v Sibirijo. Vediie nezgode na francoskih bojnih ladjah. To ulo n, 5. avgusta. Na krovu križarke Bouvct je izbruhnil v bližini smodnikovega skladišča ogenj, katerega so k sreči hitro pogasili. Ogenj sta povzročili dve veliki s petro-lnjem namočeni cunji, kateri je neznanec za-žgal. Uvedla se je preiskava. Nemiri v Maroku. To u Ion, 5. avgusta. Včeraj ponoči sta odpluli proti Maroku križarki »Gloire« iu »Jeanne d'Arc« ter transportna ladja »Nive« pod poveljstvom admirala Philiberta. T a u g e r, 5. avgusta. V Casablanci je položaj še vedno opasen. Paša je brez moči. 200 Špancev je zbežalo v španski konzulat. Govori se, da so Maročani razdejali krščansko pokopališče. Poveljnik križarke »Galilče«, ki se že nahaja pred Casablanco, jc hotel mesto bombardirati, pa so ga konzuli pregovorili, naj sc ne prenagli. Odločna turška akcija proti makedonskim baudam. L o n d o n, 5. avgusta. »Times« odobru-jejo korak Turčije, ki jo začela na prigovarjanje velesil odločno akcijo proti makedonskim četam, v prvi vrsti proti grškim ban-dam. katere grško ministrstvo podpira. C a r i g r a d, 5. avgusta. Boja proti grški bandi pri Serresu sta sc udeležila tudi angleški podkonzul in en francoski častnik orožništva. Avtomobilska vožnja Peking-Pariz. K skupaj stanovali v mali sobici, umrli za je tiko, dočim je edini preostali otrok tudi žc okužen, kaže, kako potrebno jc domovno odvračanje jetike, kakor ga neguje oskrbovalnica. Drug slučaj pa v katerem sta tekom kratkega časa umrla oba roditelja za jetiko, dočim so preostali štiri zdravi a zapuščeni otroci, kaže kako potrebno bi bilo otroško zavetišče. — Predsednik poroča dalje, da je kranjska hranilnica tudi za to leto dovolila subvencijo 500 kron. Zdravstveno okrožje v Postojni pa je podarilo 50 kron. Za medna rodni kongres za tuberkulozo, ki se bode od 19. do 21. septembra t. I. vršil na Dunaju se stavilo je deželno pomožno društvo natančno poročilo svojega dosedanjega delovanja. Na to predloži glavni tajnik po skicah c. kr. stavbenega svetnika Fran Pavlina izdelani načrt otroškega zavetišča ter proračun za stavbo in notranjo upravo in predlaga da naj se v ta namen potrebna vsota naprosi kot subvencija iz fonda za odvračanje jetike. Po daljši zanimivi debati, katere so se udeležili skoraj vsi odborniki, sklene se iz fonda naprositi za let no subvencijo 20.000 K, ker bi z manjšo vsoto nc bilo mogoče zgraditi in vzdrževati zavetišča v projektovanem obsegu. Nadejati se je, da bo c. kr. deželna vlada prošnjo toplo podpirala, ker jc na Kranjskem jetika posebno razširjena. Slednjič dovolil sc je društvenemu zdravniku gospodu dr. A. Levičniku v pri znanje njegovega marljivega delovanja 1 oskrbovalniei za jetičnike za tekoče leto honorar 400 K. Dnevne novice. Na Jesenice! Opozarjamo društva *J™?ena v »Slovenski krščansko-socialni , tak>oj ?.K'ase svojo udeležbo pri jeseniških slavnbstih. K velevažnemu jeseniškemu sestanku naj pohiti kolikor mogoče veliko število članov vseh naših društev. Oglj- ,h "m''a!T ,imeti d0 Prihodnje sobote v ro-ali, Na delo! -t Kak Avstrijanec je Hribar v Ljubljani, IztaS" dr V«Zrcbu- Iva"" Hribarju ni Ha S ^ Susterš.čeva glede na hrvaško- D StTrtVAg[a,ner ZeitunK<( "lirno spati. . ^e je tudi intervievati, pa je med drugim dop.sn.ku »Agramer Zeitung« dejal tudi k? h >>,e dva tisoč. —- Gledališče v Varaždinu. Varaždinsko i u osješko dramatsko društvo sta se domenili, da pride osješko gledališko osobje vsako leto za dva meseca v Varaždin, kier bode predstavljalo drame ter pelo operete in manjše opere. — Nesreča pri vojaški vaji. Pri vajah top-ničarjev poleg Gjurgjevca se je v trenutku, ko je bilo dano povelje, naj se baterija razvije v bojno vrsto in nabijejo topovi, razpo-čila patrona, ki jc nekaj vojakov lahko, enega pa tako težko ranila, da je takoj umrl. Uvedena je stroga preiskava. — Stavka v Sarajevu. Da morejo mali mojstri brez večje škode odpustiti delavce, so jim dali veliki mojstri na razpolago precejšnjo svoto. Oblast spor med delodajavci in delojemavci le šc poostruje, ker je razglasila, da pomočnike takoj izžene, ako ne začno delati. — Unijatskega škofa Drohobeckega ie izredni občni zbor križevške »Narodne čitao-onicc« na predlog 42 članov izključil iz društva. — Bojkot tuažarskega blaga. »Pokret« v sobotni številki navaja celo vrsto čeških tvrdk, ki so vrlo sposobne za konkurenco z ogrskimi. — Nov hrvaški časnik začel jc izhajati v Brodu pod naslovom »Materinska riječ«. Izdajali ga bodo vsak teden pristaši hrvaško-srbske koalicije. — Slovenska dramatična šola se otvori v Trstu dne 15. avgusta. — Močan potres so imeli v Mostam i. t. m. Potres je trajal nad devet sekund. Podrlo sc je mnogo dimnikov, v mnogih hišah so pa počile stene. — Zopet roparski napad v Trstu. Šoferja Josipa Doma sta predminolo noč, in sicer malo po polttnoči, v ulici del Monte napadla dva neznana človeka. Prijela sta ga za roke in ker je hotel vpiti, sta mu velela: »Ne vpiti, če ne vas ubijeva!« Na to sta mu vzela iz no-"" tranjega jopičevega žepa listnico, v kateri je imel 50 kron denarja, a potem da sta pobegnila po ulici Tommaso Grossi. — Zopet blagajna v Trstu oropana. Včeraj v jutro je neki redar našel vrata hiše št. 2 v ulici Giochino Rossini odprta že ob 4. uri zjutraj. Ker se mu je to z"delo čudno, je vprašal onega redarja, ki je bil tam pred njim, če je tudi on videl odprta ista vrata. A oni redar je izjavil, da je bil tam ob 3. uri in četrt in da so bila vrata tedaj zaprta. Slednjič so zapazili, da so odprta tudi v veži se nahajajoča vrata zaloge olja tvrdke Cosulich. Pozvan je bil torej g. Cosulich, ki je konštatoval, da so neznani tatovi s pomočjo dlet, železnih drogov in klešč razruvali blagajno na vrhu ter vzeli iz nje kakih 1221 kron denarja. V zalogi so našli na tleh dva vetriha. — Karola Deltir.a, ki je bil na sumu, da je umoril v Trstu kočijaža Praznika in Mo-horoviča, so izpustili, ker se jn izkazalo, da je nedolžen. »Piccolo« poroča, da je baje policija v Celovcu zaprla morilca kočijažev. Najbrž je to zopet le raca. — Posebni vlak na Sv. Goro za romarje iz starološke dekanije je dovolila c. kr. drž. železnica. Odhajal bo na Vel. Šmaren pop. ob 1. uri in prišel v Gorico ob 5. uri 40 minut. Odhod iz Gorice dru^i dan ob 4. uri 55 111 popoldne in prihod v ^kofjo Loko ob 9 uri 38 m zvečer. Romarjev sc je zglasilo 470. —Vozarina na državnih železnicah je za učence znatno znižana. Dijaki nad 10 let stari plačajo pol vozarine, dva otroka stara do 10 let plačata pol vozarine. Razun tega se vozi lahko na 10 dijakov cn dijak siromašnih stari-šev zastonj. — Čuden naravni pojav. Iz Štange nam poročajo: 1. t. m. sc je zvečer ob 8. uri pojavilo nebroj majhnih hroščev, ki so z velikim šumom letali po zraku; podnevi jih ni bilo nikjer opaziti. — Nalivi so nam poškodovali pota, vendar se ne stori od poklicane strani zadosti, da bi se popravila. Strašno škodo dela črv; na solnčnih straneh ne bo ostalo sko.ro ničesar. Ženske kaznilnfške čuvajke. Naša pravosodna uprava je za poizkus nastavila nekaj žensk kot čuvajke za kaznjenke pri dunajskem deželnem kazenskem sodišču in pri kazenskem sodišču v Josefstadtu. Dobivajo plačo, kot jo vlečejo njihovi moški tovariši ter imajo službeno obleko. — Mednarodni shod za odpravo veneri-čnih bolezni se bode vršil jeseni na Dunaju. — 115 let star delavec živi v Vitnici pri Zvoriiiku. Piše se Radojevan Spasovič. Hodi brez palice ter ima izvrsten tek. V celem živ-1." on ju ni bil nikoli bolan razen enkrat, ko ga je tresla mrzlica. — »Nada Albanije«, arbanaško politično glasilo se preseli v Trst. — Mesto mestnega zdravnika za siromašne otroke in nadzornika dojencev je razpisal magistrat v Zagrebu. Oglasilo se je veliko število prosilcev. Mestna uprava upa s tem zmanjšati veliko število smrtnih slučajev med nežno mladino. — Zagrebški socialni demokratje na delu. Zagrebška socialnodemokratiška poiitiška organizacija bode prirejala vsako soboto predavanja in sestanke, katerih se bodo smeli udeleževati le plačujoči člani organizacije. — »Napad« na vlak na Sušaku. Ko je v petek vozil vlak preko Sušaka, razpočila se je pred hišo sušaškega župana na tiru dinamitna patrona. Vlak so takoj ustavili; ranjen ni bil nihče. Pozneje so našli tam še tri dinarnitne patrone, ki pa se niso užgale. Ta »napad« hočejo naprtiti Hrvatom. — Ustanove za invalide. Za leto 1907 so razpisane od umrlega barona Karola \Vurz-bacha napravljene »cesarice Elizabete ustanove za invalide«, in sicer: a) tri ustanove po 120 kron za Ljubljančane; b) tri ustanove po 00 kron za rojake iz Kamnika, Jarš in Homca; c) tri ustanove po 60 kron za rojake iz Ventarjevea v občini šmartinski pri Litiji. . — Poročil se je gosp. Stanko Vižintin iz Renč z gdčtio Felicito Vertovec iz Doline pri Trstu. — Zgradba novega mostu čez Savo v Kranju se razpiše v par tednih. — Poleg sadu cvetje. Jabolčno cvetje je prinesel prijatelj »Slovenčev« z Račne v naše uredništvo. Na jablani, raz katere je utrgal cvet, visi poleg sadov vse polno cvetov. — Dobavni razpis. Vsled v »Osservatore Triestino« dne 14. avgusta 1907 nahajajočega se razglasa, razpiše se za uradno okrožje c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu, za dobo let 1908 in 1909 koiifekcijoniranje uniform iu dobava krznarskega blaga. Ponudbe (ceniki) se do najdalje 10. septembra 1907 do 12. ure opoldne pri vložnem zapisniku c. kr. ravnateljstvu drž. železnic sprejemajo. Pogoji in drugi pripomočki se pri omenjenem c. kr. ravnateljstvu, oddelek 2 lahko upogle-dajo. prevzamejo ali proti pošiljatvi poštnine kupijo. — Znamke za pojasnila pri po-streščkih. O tej napravi pri dunajskih po-streščkih sino že poročali. Kdor bi zahteval od postreščka kako pojasnilo, moral bi mu dati za to posebno znamko, ki bi se dobivale po trafikah. Nižjeavstrijsko namestništvo je to potrdilo, a občni zbor postreščkov te naprave ni odobril, češ, da postreščki no čejo beračiti. — Čudni »katoliški« Italijani. Istrski rodoljub nam piše: Čudne so razmere med istrskimi italijanskimi katoličani. Krščansko-so-cialna organizacija med njimi ravno tako počasno in slabo napreduje, kakor v italijanskem kraljestvu. Edini podjetni mož med njimi je puljski prošt Zanetti, toda ravno škofijska kurija v Poreču mu meče polena pod noge, da ne more izvršiti, kar bi rad in kakor bi rad in zdaj je prenehal izhajati tudi njegov »Avvenire«. Razun drugih globljih razlogov je temu predvsem tudi kriv šovinizem italijanskih katoličanov. V Nerezinah na lošinj-skem otoku biva ljudski učitelj Rok Tonolli. To je tip neke vrste italijanskih »katoličanov«. Bil je svojčas nekje v južnih Tirolah cerkovnik in je potem prišel na priporočilo rajnega poreškega kanonika Pesantc, ki je bil osebno neomadeževan značaj, v narodnem oziru zagrizen nasprotnik Slovanov, za učitelja na Kvarnerske otoke. Zdaj se Tonolli odlikuje po tem, da poučuje v Nerezinah hrvaško deco krščanski nauk v italijanskem jeziku, dasi mu škof dr. Mahnič ni dal zato pooblastila in mu je to celo prepovedal. Tonolli vzlic temu trdi, da je navdušen »cattolico». Ta »katoličan« je pri državnozborskih volitvah glasoval za libe-ralno-socialnodemokraškega Rizzija, dasi so krščanski socialci postavili za kandidata pro-šta Zanettiia iz Pulja. Ta slavni Tonolli pa je kljub temu stalni dopisnik »krščanskosocial-nega« »Amico« v Trstu in glasila krščansko-socialne »Unione popolare«, dnevnika »Tren-tino«, ki izhaja v Tridentu. V teh dveh listih je tudi pridno intrigiral proti glasilu puljskcga prošta »Avvenire«. V »Trentino« od 28. junija t. 1. jc Tonolli pisal o hrvaških »nasiljih« pri občinskih volitvah v Pulju. Nekaj pa je v »Trentinu« od 28. junija vendarle malce pogodil, ko se norčuje iz Hrvatov v Istri, ki so glaso.vali za Laginjo, Spinčiča in Mandiča, češ, to so katoličani, Rizzi, Bartoli itd. so pa liberalci. Sedaj so se pa Laginja, Mandič in Spinčič na Dunaju združili s slovenskimi liberalci. Nam jc žal, da se more Italijan tako iz nas norčevati. — Hrvaška ljudska opereta. Glavni skladatelj Ivan pl. Zaje izročil jc upravi hrvaškega deželnega gledališča svojo najnovejšo opereto »Selški plemič«. Libreto je napisal St.i Širola ter vzel snov iz življenja v Turopolju leta 1809. Milieu in stil sta popolnoma narodna. — Za skladatelja g. Ivana Muhviča piše gospod Širola libreto »Gardisti«, sliko zagrebškega življenja leta 1848. -— Za hrvaško Clril-Metodovo družbo — kinematograf. V Zagrebu je na inicijativo klu- ba »Cirilo-Metodijskih zidarjev« v soboto priredil »Union bioskop« od 5. ure popoldne do 10. ure zvečer vsako uro po eno predstavo, kojili čisti dobiček v znesku'703 kron je podjetje podarilo Ciril-Mctodovej družbi za Istro. V Zagrebu so daleč pred Ljubljano, kjer imamo tudi nekaj takih in podobnih podjetij. Treba bi bilo podrezati! — Dramaturg hrvaškega narodnega gledališča je postal Ivan Vojnovič. — Krasno sliko so našli v frančiškanske) cerkvi v Zadru. Naslikal jo je slavni italijanski slikar Carpanio, rodom iz Istre. »Ob-zor« pripominja, da je bil sin slovenske matere. Slika kaže mater Božjo v sredi okoli sto oseb. — Nesreča na postaji v Zidanem mostu. Predvčerajšnjim zjutraj je privozil romarski vlak iz Brežic na postajo Zidani most. Z vlaka je stopila neka romarica tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Prepeljali so jo nazaj v Brežice. —- Planinska koča na Poreznu sc, kakor je naznanjeno, slavnostno otvori dne 11. avgusta t. 1. Koča je popolnoma dograjena in tudi prav udobno opremljena; obiskovalci se prav pohvalno izražajo o nji. Vsled nove Bohinjske železnice ima sedaj Porezen tako ugodno pozicijo, da gotovo postane v kratkem času ena izmed najbolj priljubljenih in obisko-vanih naših gora. Lahek dostop od treh strani, znamenita flora, dobra studenčnica in pred vsem nepričakovano obsežen in diven razgled, so prednosti Porczna, da ga je že pred gradnjo železnice in vzlic zelo neugodnih komunikacij obiskovalo mnogo planincev. Cerkljanska podružnica S. P. D. je takoj ob času stavbe nove železnice uvidela potrebo po koči na Poreznu in po vzpodbudi poznavalcev tega hriba odločila se je staviti to kočo, ki stoji sedaj zidana iz kamenja in cementa ter krita z eternitom prav na vrhu Porezna in čaka 11. avgusta slovenskih planincev, da .io slavnostno otvorijo. Neometane, kamenite zunanje stene koče napravijo na gledalca vtis silnosti in mogočnosti, ki se popolnoma vje-ma z mogočnimi pečinami v ozadju stoječih triglavskih skal in gora. Zanimanje za to otvoritev narašča od dne do dne in ta dan postane na Poreznu glavni sestanek slovenskih planincev v letošnji sezoni. Osrednji odbor S. P. D. v Ljubljani napravi oficijelni izlet k otvoritvi te koče in tudi druge podružnice se oglašajo druga za drugo, tako da bode na dan otvoritve gotovo lepo število planincev na vrhu. Dne 11. avgusta gori na vrh zelenega Porezna, kjer se odpre slovenskim planincem nov dom, nova trdnjava na našem zapadli! — Dohod vlakov k otvoritvi koče na Poreznu: Izstopna postaja za obisk Porezna je Podbrdo ob južnem vhodu bohinjskega predora. Kdor ima čas in noče izgubiti najboljšega dela noči, naj se pripelje že v soboto v Podbrdo, oziroma Hudo južno. Oglasiti se je v Štravsovi restavraciji, kjer se bodo dobila tudi vsa nadaljna pojasnila in navodila. Zadnji vlaki, s katerimi je še mogoče dospeti k slavnostni otvoritvi, so: Iz Ljubljane odhod ob 4. uri 58 minut zjutraj, dohod v Podbrdo ob 9. uri 8 minut zjutraj. Gostje, ki ne pridejo v Podbrdo, se zbirajo v Cerknem, kjer bode zadnji odhod ob 8. uri zjutraj. Zbirališče gostov iz Železnikov in sploh iz selške doline je v gostilni gospoda Demšarja v Zalem logu. — Utonila sta pri kopanju v Kolpi pri Otočcu hčerka mestnega tehničnega uradnika Poici in njena prijateljica. — Izpremcmbe v vojaški službi. Divizio-nar vitez Auffeuberg v Zagrebu je prideljen vojnemu ministrstvu, na njegovo mesto pride generalni major Viktor Danki, brigadir v Tri-, dentii. Auffeuberg prevzame nadzorstvo zbornih častniških šol. Brigadirjem v Petro-varadinu je imenovan polkovnik 85. pešpolka Friderik Schneller. Štajerske novice. š Sv. Ilj V Slov. goricah. Župnik Kelemi-na je nevarno obolel. Zadela ga je kap. Priporoča se sobratom v memento. š V Studenicah je umrla v petek, 2. avgusta gospa Majhen, soproga dolgoletnega mnogozaslužnega tukajšnjega nadučitelja v pokoju, g. Jožefa Majhen. š Sv. Anton v Slovenskih Goricah. Po dolgi, mučni bolezni, je umrl dne 2. avgusta veleposestnik in gostilničar g. Ignacij Alt. š Okrožni zdravnik v Vitanju je postal dr. Karol Weitenstein. š Smrtna vožnja. Posestnik Štefan Go-rinšek iz Tepine je vozil 29. t. m. zvečer bombaževimi. Med potom ga preseneti nevihta. Voznik se je skril pred dežjem pod plahto. Ko je pa peljal voz po bregu navzdol, se je voz prekucnil in pokopal neprevidnega voznika. Šele drugi dan ga je našel poštar z razbito č repi n jo. š Umrl je v Mariboru 22-letni učitelj Martin Koren. š Zaradi kride so prisodili v Mariboru 63-letnemu ptujskemu urarju Jožefu Gspaltu en tedenski strogi zapor. š 70-letnico bo praznoval meseca septembra g. Miliael Vošnjak. Koroike novice. k Cesar pride v Celovec dne 4. septembra. Po dvornem dineju bo slavnostni sprevod veteranskih društev in velika bakljada. k Pekovska stavka v Celovcu. Izmed 65 pekovskih pomočnikov v 22 celovških pekari-jali jih stavka 54. Vajencev je 19, stavka jih pa 6. V Oraschevi okoličanski pekariji stavkajo štirje peki. Brez dela je bilo ob pričetku stavke 13 pomočnikov. k Ker se je dvakrat upiral aretaciji^ ko jc bil pijan, so prisodili beljaškemu tvorniškemu dninarju Franc Zupanu štirimesečno ječo. k Zaradi tepeža so prisodili prevaljskemu posestnikovemu sinu Frančišku Telcerju dva-tnesečno ječo. Ker sc je tepci in strgal policistu P" aretaciji bluzo ,so prisodili delavcu Jožefu Hohenwasser, ki je bil desetkrat kaznovan, šestmesečno ječo. k Zaprli so v Iršenu Vincenca Brandstat-terja zaradi tatvine. Dne 13. junija je stražil Jožefu Klammerju mrtvega otroka. Ko so mrliča pokopali, ic ostal v hiši sam. To priliko je porabil, da je Klammerja obkradel in pobegnil. V Duleh je pa obkradel 7. m. m. ccr-kev in sicer je oropal stranski oltar. k Poštna uprava in motorni vozovi. Več motornih vozov namerava mesto bicikljev poštna uprava uvesti v Celovcu. LjuMInnsKe novice. Grobokop ljubljanskega liberalizma. K prisegi Ivana Hribarja, ki se je vršila v tako nenavadnih okoliščinah in ki je bila pravzaprav pogrebna slovesnost liberalne stranke, pri kateri je njen načelnik dejansko zatajil ves program svoje stranke, moramo pripomniti nekaj besed, da ne izgine brez sledu najnovejša velika državna akcija Hribarjeva. Hribar je govoril o »socialnem delu« občinskega sveta, a ni vedel drugega našteti, kakor da so se plače zvišale magistratnim uslužbencem, da sc podpirajo reveži in ubogi učenci in da se je — čujte! stavil predlog, da se zgrade delavska stanovanja. Hribar ne pozna sploh nobenega socialnega komunalnega programa, tc malenkosti so minimalno, kar mora storiti itak vsak občinski svet. A eno glavno točko je pa Hribar molče preskočil: Deželni predsednik jc resno opomnil sledeče: »Nepretrganemu razvoju mesta, njegovi ureditvi kot moderni občinski ustroj je neizogibna posledica, da se morajo od prebivalcev zahtevati precejšnje žrtve, ker dotični stroški ne morejo biti vedno direktno produktivni. ali jaz sem prepričan, da se bode občinskemu zastopstvu posrečilo, oziraje se sicer na zahteve našega časa, prilagoditi svoj program gmotni zmožnosti prebivalstva. V tem oziru ie največjega pomena, kako je občinsko zastopstvo sestavljeno, ker samo potem, ko se čuti edinega z vsemi sloji prebivalstva, more postopati z ono odločnostjo, katera je neobhodno potrebna za uspešno delovanje.« S tetn je vlada Hribarja opomnila, da je skrajni čas, da se izvede času primerna reforma občinskega sveta, ki v svoji sestavi ni kos socialnim nalogam modernega občinskega zastopa. To jc bil Memento! da tudi Hribar ne sme snesti danih besed, in da obljuba, da se reformira občinski svet, upije po izpolnitvi. Hribar je na to molčal, kajti on ta opomin posluša vedno s samo tistim ušesom, na katero slabo sliši. A za vlado stoji ljudstvo, ki kliče Hribarju, da mora volivna reforma za občinski svet na dan! Hribar naj nc misli, da so Ljubljančani Hrvatje, katerim sc lahko vse podpiše in obljubi! Vladni opomin bi bil moral Hribarja izzvati k odločni besedi, a ta je-guljasti Hribar je kar preslišal to, česar 110 mara slišati. Zaprisega županova se je torej vršila v znamenju snedene besede. Dalje ie Hribar zatajil načelo svobodne šole, ki ga je bil pred kratkim proglasil kot svoj program. Vodja Gabrščckk se jc moral zgražati v dno duše, ko ga je Hribar korigiral, da šola naj ne vzgajaj samo dobrih državljanov, ampak verne Slovence. Posebno odločno pa je pobil Hribar glavno liberalno načelo: Ločitev cerkve od države. Proglasil je kot eno prvih skrbi občinskega sveta skrb za cerkcv, in tako daleč gre njegov najnovejši klerikalizem, da se smatra po besedah Vrhov-nikovih zaprisega župana kot cerkvena slovesnost, pri kateri morajo biti cerkve slavnostno ozaljšanc in vsi duhovniki morajo priti, da povzdignejo religiozni značaj tega občinskega akta. To je višek klerikalizma, do katerega se niti srednji vek ni povzpel. Dr. Lueger jc odslej pravi nevernik v primeri s Hribarjem! Hribar je, dobro umevajoč svojo vlogo, povzdignil oči k nebu in je molil, da bi Bog izpreobrnil slabe duhovnike, pred vsem ljubljanske gospode župnike. Sebe je primerjal samemu Izveličarju na križu in je molil za gospode župnike, ki »ne vedo, kaj delajo«! S tem je Hribar dejansko pobil liberalizem. Liberalizem je bil dne 3. avgusta 1907 od načelnika liberalne stranke, Ivana Hribarja, slovesno pokopan v »Mestnem domu« ob navzočnosti vseh občinskih svetnikov; zemeljske ostanke njegove pa jc blagoslovil trnovski župnik Ivan Vrhovnik, za pričo je bil izpre-obrnjeni dr. Triller. Liberalne stranke ni več, opraviti imamo zgolj še s samimi večjimi in manjšimi — Hribarji. lj Poroka. Danes ob 11. uri dopoldne se ie poročil v cerkvi Srca Jezusovega urednik »Gorice« g. Fran Kremžar z dražestno gospi-co Gizclo Rozman, hčerko vpokojenega nad-učitelia v Ljubljani. Mladi dvojici naše iskrene čestitke! Ij Deželni predsednik g. Teodor Schwar/, je za dalj časa odpotoval na Koroško. Ij Srebrno poroko praznujeta danes v ožjem rodbinskem krogu velespoštovani strojevodja Južne železnice gospod Ignacij Ažnoli in njegova občečislana soproga gospa Ana. Imenom mnogoštevilnih znancev in prijateljev kličemo jima: Na mnoga šc srečna in zadovoljna leta! lj Prvi slučaj smrti ined vojaštvom vsled legarja. V soboto, 3. t. m., malo pred polnočjo umrl ie v vojaški bolnišnici vsled legarja desetnik Jaklič, 3. stotnije 17. pešpolka. — Tudi oboleli stotnik Brcindl je neki zelo slab. Vsak dan pošljejo najmanj pet novih bolnikov iz šentpeterske vojašnice v bolnišnico. — Do včeraj (nedelja) je bilo oddanih že 43; — ozdravljen se doslej še ni vrnil nobeden. Pol-kovni zdravnik g. dr. Trenkler je neumorno na delu in neprestano v službi. — Pri domobranskem polku št. 27 tifus pojenjuje. lj Lov v Mestnem logu. Razne okoliščine so dale povod, da je mestna policija priredila včeraj popoldne svoj lov v Mestnem logu, ki ni bil brezuspešen. Medtem ko je imela razna divjačina mir pred temi lovci, so se morale pred njimi skrivati razne kapacitete, kakor »Mali in Veliki«, »Komar in Muha«, »Bradasti in Golobradi«, »Žalosten in Veseli«, »Škrbasti in Šifkapitan« itd. Policija je aretovala skupno z orožništvom kar deset takih vagabundov, med njimi tudi dve vlačugi. Banda si je bila napravila daleč v logu na dveh krajih svoj »logar«, kradla poljske pridelke in se od njih živila. Ko je policija obkolila neki oddelek, ki se je bil ravno najedel krompirja, riža in prešičeve glave, katero je bil kupil baje »Šifkapitan«, se je posrečilo »Komarju«, ki se tudi tako piše, pobegniti, med tem ko je bil pravi Muha prijet. Le-ta je tudi sumljiv, da je v družbi nekega drugega postopača ukradel učiteljici gdč. Levčevi, stanujoči na Cesti v Mestni log, kovčeg s perilom in vsemi dokumenti. Perilo sta prodala na Viču, kaj se je zgodilo pa z dokumenti, se še ne ve. Ko je policija obkolila drugi oddelek, jih je bilo nekaj pri ognju, drugi so pa prali svoje srajce. Preskrbeli so se tudi s pivom in žganjem, ker, kakor pravijo, jim voda posebno ne diši. Cela »banda« je bila zelo dobro organizirana in niso med seboj trpeli nobenega »tujca«, priseljenca. Vsled tega je bila napovedana cela vojska viškim barabam, tako sc med seboj imenujejo, ki niso trpeli, da bi ljubljanska fa-kinaža taborila na periferiji mesta. Predno se je pa to zgodilo, je posegla vmes druga sila, policija. Aretovanci so večinoma že vsi pred-kaznovani vlačuga (Julijana Treo) pa že 32-krat in ji je znana tudi prisilna delavnica. Proti vsem se bode postopalo po obstoječih zakonih. lj 310 uniformiranih gojencev dunajskega zavetišča za dečke se jutri dopoldne ob 10. uri 16 minut s 37 spremljevalci, lastno godbo in zastavo pripelje v Ljubljano. Z Južnega kolodvora gredo z godbo pred deželnega predsednika, opoldne bodo igrali pred magistratom. Kosilo imajo v ljudski kuhinji. Popoldne si ogledajo z Grada mesto in okolico, ob petih popoldne bode pa koncertrirala godba gojenccv v Švicariji. Stanovali nc bodo v šo-terih, kakor je bilo prvotno poročano, ampak v vojašnici c. in kr. 27. pešpolka. Ij Za načelnika zadruge kovinarjev je bil včeraj zopet skoro soglasno izvoljen svetnik trgovske in obrtne zbornice, pasarski mojster gosp. Ivan Kregar. Ij Kipar g. Zajec še ni odpotoval v Ame-riku. Kakor čujemo, odpotuje v Ameriko dne 15. avgusta. lj Umrl termin. - - - - Več se izve v Vrhovčevih ulicah 9, I, nadstrop.. Lepo posestvo na deželi blizu Ljubljane je na prodaj. V hiši je večletna, dobro-obiskana trgovina mešanega blaga. Več se poizve pri gospe Virk, posestnici, Ravnikarjeve ulice 3. 1712 3—2 Prostorno stanovanje na ulico, obstoječe iz dveh sobr predsobe, kuhinje itd. se odda z nouembrom 1709 3-2 Letna najemščina z vsemi do-kladami znaša K 480. Pojasnila : Florijanske ulice 23, II. nadstr. Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, - priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino po petdeset kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec po 55—65 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja:, na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K. Prevara izključena, ker je klel pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. C. kr. pnv. 240 12—2 občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu ustanovljena 1831. 1. Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje: Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto lzgotovljenih je bilo polic za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo meseca julija 1907 od I. jan. 1907 1445 K 11,261.27091 1221 K 9,287.377-63 K 771.775 82 11392 K 97,178.302-83 9908 K 86,778.937-95 K 5,222 918 97 1641 11 bel in svetlo rdeč poJ25 27 kr. I. ima naprodaj vinska zadruga v Loskovcu pri Krškem, postaja Videm-KrSko. Podružnica s v Spljetu* s Uubljonslia Kreditna banka v Ljubljani,mmm mite -.: obrestuje IP&" 9MT vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do 0 = dnevzdiga po * 18 O. Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—. Podružnica s v Celovcu, a Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i ■ i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i