sto" lali / f t £ s« 4 4 lis^j M > !> n P1 / 4 ti V P« 4 fi S I« tj i t PRIMORSKI DNEVNIK % n*,p}a6ana v gotovini PtoteJe I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVII. St. 192 (7980) ^LOČILNI SESTANEK DANES V BRUSLJU GLEDE KRIZE DOLARJA Francija ne namerava ovrednotiti franka Bonn je predlagal nihajoči tečaj valut EGS TRST, četrtek, 19. avgusta 1971 Sestanek zakladnih ministrov gospodarske skupnosti se ho torej začel v ozračju naspro-ujočih si stališč posameznih članic - Tudi Velika Britanija na konferenci v Bruslju ** iutPa'*' — ,^U *° se danes nadaljevali pripravljalni sestan- l ** iutru • — u se aanes nadaljevali pripravljalni sestan- 1 Wo bIn1* s.režan*e skladnih ministrov EGS in Velike Britanije, Hlml 0c|ločali o ukrepih zahodnoevropskih držav v zvezi z Nixo-"'•trov ®osP°darskimi in valutnimi ukrepi. Konference zakladnih mi-jj 0 bodo udeležili tudi ravnatelji osrednjih bank iesterlce. biki P° dn® "KI Bo * 50 se sestali veleposla-p ‘farske skupnosti v Brus 'bij . “ne pa se je ponovno se-NduH.lna komisija EGS pod h,ltlili j"1 Malfattija. Na seji so "•»kj da se 150 M^njega se-P*rsk* lakiadnih ministrov gospo-t*n,ki kupnost' udeležil tudi bri-r»dnj ,Jakiadni minister Barber. U-i*ll EGS v Bruslju niso ho- kl j|^?!ar Povedati o predlogih, v||l 1 ** 'zvrina komisija pripravi1 konferenco zaklad- ih .'"'Ust ki":«0*. Bojijo se, da bi vsa-N.Hi.*kr*ciia lahko imela resne '» sprožila prepir med Q|w<, kljub tck Izvršne komisije pa je Nap;: mu Pojasnil, da so vsi do-^ estavljeni predlogi »izključ- ..... no obrambnega in ne povračilnega značaja*. Iz tega je razvidno, komentirajo dobro obveščeni krogi v Bruslju, da se gospodarska skupnost pripravlja za enotno obramoo p-oti tistim ameriškim pobudam, ki lahko najbolj prizadenejo gospodarstvo EGS. Kljub strogemu zadržanju predstavnikov gospodarske skupnosti v Bruslju, je italijanska vlada (o čemer pišemo v posebnem članku) na današnji seji sklenila, da bi bilo najbolj koristno ovrednotenje zahodnoevropskih valut. Popolnoma drugačno stališče je sprejela danes francoska vlada. Po končani seji je minister za finance D’Estaing izjavil, da je izključena kakršna koli uvedba nihajočega te- ^dzamrznjenjem plač in cen NIX0N NAMERAVA Prepovedati stavke čaja francoskega franka. Ta izjava je nekoliko presenetila pariške opazovalce, kj niso pričakovali, da bo vlada povedala svoje stališče pred jutrišnjim sestankom zakladnih ministrov v Bruslju. To izjavo D'Estainga potrjuje v bistvu tudi u-radno sporočilo, ki je bilo obavlje-no nocoj v Parizu po medministrski seji, ki ji je predsedoval Pompidou. Sporočilo pravi, da bo Pompidou v primernem času predlagal državnim glavarjem in vladam Evropske gospodarske skupnosti ter držav, ki se pripravljajo da vstopijo v skupnost. sklicanje konference, na ka teri naj bi razpravljali o monetarnih in gospodarskih vprašanjih. Sporočilo poudarja, da je f.ranco V-a vlada naklonjena uvedbi dvoj nega menjalnega tržišča: enega, ki naj bi deloval po pravilih mednarodnega monetarnega sklada in bi bil namenjen za trgovinske izmenjave, drugega pa, ki bi urejeval finančne poravnave s tujino. Glede paritete franka pa sporo čilo poudarja, da bo ostaia na sedanji ravni. Poleg tega francoska vlada meni, da mora gospodarska skupnost najprej določiti skupno politiko na monetarnem področju. ^ koncu tedna v Washingtonu sesta-**ek zakladnih ministrov desetih držav S^T°N, 18. - VVashing-l- a Je danes pozvala de-l5 ilo i stavkaJo. naJ se vrnejo 9ti, jh taste, ki nameravajo stav-drJu* h« stavka.io v prihodnjih L* 0^1 prepričal, da zahod-Sfesaiji države ne bodo izvajale 1 proti Nixonovim ukre- V** bori'n^t0nU pa s0 sporočili. 4?*stnl50.°b k°ncu tedna sestali ?Hih na'.oi ZDA zakladni ministri j “loolj industrializiranih dr-ibedna. j .’ *d bodo razpravljali 1 Vai„,r?dnih riosledicah Nixono- fvV*iubn'jhn? ?*l®5Ca,l-h i- in to gospodarskih ukre- — Danes so se po- k Jlke vrtali poslaniki Francije, SVavp vje' ZI>A in SZ. da Ib, Jan o berlinskem vpra-. ui,!^un pj^uvuiu. 01 Pogovorov niso znani, i zaprosil sovjetski diplomat. kot ni znano, kdaj se bodo predstavniki štirih velesil ponovno sestali. Čuenlaj je dal intervju časnikarju «Vjesnika» PEKING, 18. — Sinoči je sprejel predsednik kitajske vlade Čuenlaj urednika «Vjesnika» Daria Janeko vica in mu odgovoril na razna vprašanja. Čuenlaj je posebno podrobno obrazložil položaj na Daljnem vzhodu, pozitivno je ocenil razvoj jugoslovansko - kitajskih odnosov in izrazil prepričanje, da je mogoče te odnose še okrepiti. Sovjetski pomorski manevri na Pacifiku TOKIO, 18. — Japonsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v zadnjih dveh dneh odplulo 15 sovjetskih vojnih ladij v severni Pacifik in med njimi tudi križarka vrste «sverdlov» na kateri je visela admiralska zastava s štirimi zvezdicami, kar razlagajo, da naj bi šlo za manevre celotne sovjetske vojne flote na Pacifiku. Ceausescu sprejel sovjetskega veleposlanika Francoski zakladni minister D’E-staing je danes po televiziji zagovarjal francosko stališče glede položaja svetovnega gospodarstva. Potem ko je dejal, da Francija ostaja zvesta obstoječim mednarodnim monetarnim pravilom, ni hotel pojasniti, ali je to francosko stališče v nasprotju z ostalimi državami gospodarske skupnosti. Francoski minister je ob zaključku poudaril, da si Francija hkrati prizadeva tako za mednarodno solidarnost, kot tudi za lastne upravičene koristi. Britansko zakladno ministrstvo je danes odločno zanikalo vest japonskega časnika «Nihon Keizai», ld je t-dila, da je londonska vlada naklonjena ovrednotenju šterlinga za 5 odst. Predsednik britanske vlade Heath je danes popoldne ponovno obravnaval z zakladnim ministrom Barberjem vprašanje razvoja krize dolarja, pred odhodom Barberja v Bruseij na jutrišnjo konferenco zakladnih ministrov gosjoodarske skup nosti. Dobro obveščena krogi v Bonnu pa pravijo, da je uvedba nihajočega tečaja vseh valut EGS do dolarja edini ukrep, ki ga namerava predlagati zvezna vlada jutri v Bruslju. Po drugi strani pa vladni uradni krogi poudarjajo, da je treba na jutrišnji konferenci najti skupno rešitev na evropski ravni, ki bi bila edino sredstvo za, omilitev negativnih posledic ameriških ukrepov. Hkrati pa v Bonnu poudarjajo, da je zahodnonemški minister za gospodarstvo Schiller že večkrat predlagal svojim kolegom gospodarske skupnosti uvedbo nihajočega tečaja valut EGS. V bonskih uradnih krogih ugotavljajo, da bi uvedba nihajočega tečaja blagodejno vplivala na razčiščenje položaja, hkrati pa bi postavila trdno osnovo za gospodarsko in monetarno združitev gospodarske skupnosti. BUKAREŠTA, 18. — Generalni tajnik KPR in predsednik republike Nicolae Ceausescu je davi sprejel sovjetskega veleposlanika v Romuniji Vasilija Ivanoviča Droz-denka, s katerim se je zadržal v dolgem pogovoru. Za srečanje je Glede notranje gospodarske politike v Zahodni Nemčiji pa se stališči vlade in narodne banke nekoliko razlikujeta. Medtem ko je predsednik Bundesbank Klasen po današnji seji upravnega sveta zahteval «strogo nadzorstvo nad cenami in plačami* in poudaril, da so nedavni ameriški ukrepi globoko spremenili konjunkturno ozračje v Zahodni Nemčiji, je kancler Brandt v intervjuju nekemu tedniku izklju- čil, da namerava vlada «zamrzniti cene in plače*. Japonci se odločno upirajo ameriški zahtevi po ovrednotenju jena. Guverner japonske banke je izjavil, da kljub močnim pritiskom ne bodo ovrednotili jena Kljub tem zagotovilom pa je danes nastal v to-kijstoi borzi vrednostnih papirjev precejšen preplah, ker so se razširili glasovi, da nameravajo tudi nekatere zahodnoevropske države u-vesti dodatni davek na uvoz kot protiukrep na ameriško odločitev, da bi preprečile poplavo japonskih proizvodov na svojih tržiščih. Ferrari Aggradi v Bruslju RIM, 18. — Zakladni minister Ferrari - Aggradi je popoldne odpotoval v Bruselj, kjer bo jutri dopoldne kot predsednik po vrstnem redu vodil ministrski svet finančnih ministrov EGS. Spremljajo ga generalni ravnatelj za zaklad prof. Mi-coni, guverner Banca dltalia dr. Carli in pomočnik generalnega ravnatelja dr. Ossola. Podtajnik za zunanje zadeve Pedini je prav tako odpotoval zvečer v Bruselj. Ferrari - Aggradi je zvečer na letališču dejal časnikarjem, da so očitni razlogi, zaradi katerih je sklical ministrski svet finančnih ministrov skupnosti. Gre za vprašinja, ki so zelo zapletena in katera ne bo mogoče takoj in na lahek način rešiti. Pomembno pa je, da je prišlo do evropske pobude in da bodo vsi sklepi sprejeti upoštevajoč evropsko združevanje ter v tesnem sodelovanju z Veliko Britanijo, tako da bodo lahko sprejeli jasne in nedvoumne sklepe, ki jih bodo predlagali na seji svetovnega monetarnega sklada in na drugih zasedanjih, ki bodo med tem časom postala potrebna. ZAOSTRITEV POLOŽAJA V SEVERNI IRSKI Med včerajšnjimi spopadi ubita v Londonderryju še dva katoličana Padla sta v spopadih oh barikadah v katoliški četrti London-derryja in po zborovanju ulstrske poslanke Bernardette Devlin BELFAST, 18. — Navideznega miru, ki je vladal v preteklih dneh v Ulstru, je konec: razvneli so se novi sjiopadi, med katerimi sta izgubila življenje dva domačina. Razširile so se tudi vesti o dveh žrtvah med angleškimi zasedbenimi četami, vendar je njihovo poveljstvo vest kasneje demantiralo. Spopade so povzročili britanski vojaki, ki so skušali odstraniti barikade v katoliški četrti Londonderry-ja. Z odstranjevanjem barikad so začeli že prejšnjega dne in nihče jih ni motil. Nadaljevala se je »civilna stavka*, za prihodnje popoldne pa je bil napovedan shod bojevite ulstrske poslanke Bernardette Devlin. Prvi streli so padli, ko so britanski vojaki skušali napasti barikado sredi četrti. Oboroženi domačini so jih zavrnili, pri tem pa se je vnelo srdito streljanje in eden izmed branilcev barikade je padel zadet, člani organizacije IRA so ga nemudoma naložili na avtomobil, da bi ga odpeljali, a jih je kmalu nato ustavila policija. Gverilce IRA so aretirali. Drugega domačina pa je popoldne ubil neki britanski vojak po shodu odbora za državljanske pravice, na katerem je nastopila poslanka Bernardette Devlin. Shoda se je udeležilo veliko število ljudi. Devlinova pa jih je jx>zvala, naj nadaljujejo s »civilno neposlušnostjo*. Po zborovanju, ko so se ljudje razhajali, je nenadoma odjeknil strel. Pozneje so iz britanskih krogov zatrjevali, da je neki vojak videl domačina, ki je vihtel samokres. Ko je spoznal, da ga ne namerava oddati, je izstrelil vanj in ga na mestu ubil. Komaj se je raznesla vest o tem novem umoru so domačini znova postavili barikade. Boji se še nadaljujejo. Tudi v Belfastu in drugih mestih ni več mimo, kar dopušča verjetnost, da je prejšnje dni bila »Irska republikanska armada* brez nabojev, katere so dobili prejšnje noči. Zanimivo je tudi, da so spopadi nastali na predvečer odhoda predsednika Briana Faulknerja v London, kjer se bo srečal z britanskim pred- ...................................im................i.........................■•■■■■ SKLEPI MINISTROV PRED SESTANKOM V BRUSLJU Italija predlaga ovrednotenje nekaterih evropskih valut in jena V ne povsem jasnem uradnem poročilu je tudi govor o večji vlogi zlata in o nujnosti evropskega monetarnega združevanja RIM, 18. — V palači Chigi j« tri ure trajal medministrski sestanek, na katerem so se dogovorili o italijanskem staliiču za jutriinje zasedanje medministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju glede ukrepov finančnega In gospodarskega značaja po krizi dolarja. Na sestanku so bili prisotni: podpredsednik vlade De Martino, zunanji minister Moro, mini-ster za proračun Giolltti, minister za zaklad Ferrari - Aggradi, za fi- So Pomazali slovenski napis na dvojezični tabli pri Korošcih v miijski občini. (1’oročilo berite na Z. strani) nance Preti, za zunanjo trgovino Zagari, guverner Banca dTtalia Carli, generalni ravnatelj za gospodarska vpraianja ministrstva za zunanje zadeve veleposlanik Soro, generalni ravnatelj za zaklad Miconi, pomočnik generalnega ravnatelja Banca d'ltalia Ossola, gospodarski svetovalec predsednika vlade prof. Ventriglia in diplomatski svetovalec Bottai. Po sestanku so potrdili, da mora biti zunanja italijanska politika še vedno usmerjena, da pride do reforme svetovnega monetarnega sistema, v kateri naj se ustvarjanje likvidnosti doseže predvsem na o-snovi sklepov ustreznih mednarodnih ustanov in to je svetovnega monetarnega sklada in Evropske gospodarske skupnosti. Na sestanku so tudi ugotovili, da je še vedno nujna vloga dolarja kot valute za posre dovanje pri izmenjavi ter trgovskih in finančnih mednarodnih operacijah in to vse dotlej, dokler ne bo v dovoljni meri napredovalo evropsko gospodarsko in monetarno združevanje. Strinjali so se tudi glede nujnosti učinkovitosti reforme mednarodnega monetarnega sistema, v katerem bo zlato imelo večjo vlogo. V tej zvezi so tudi govorili o primernosti, da se ustvarijo stvarne jši odnosi med raznimi valutami. Nova dodatna carina 10 odst. za uvoz v ZDA predstavlja prepreko za take nove valutne odnose, zaradi tega bodo italijanske oblasti napravile vse napore, da se carina oimprej ukine. Uradno poročilo italijanske vlade ni povsem jasno, vendar pa vse kaže, da se pristaja na ameriško zahtevo, da bi devalvirali evropske valute in jen v določenem vrstnem redu, v zamenjavo pa naj bi ZDA ukinile svojo višjo carino. Po sestanku ministri niso hoteli ničesar drugega povedati. Ferrari Aggradi je dejal, da so njegove izjave že napačno interpretirali, končno pa je na vztrajanje časnikarjev odgovoril, da bo v Bruslju praktično prišlo do sestanka v sedmih, ker bo prisoten tudi britanski finančni minister. V Rim pa predvideva, da se bo vrnil v petek. Minister za proračun Giolitti pa je dejal, da gre za zelo resne ukrepe predsednika Nixona, ki temelje na kroničnem neravnovesju svetovnega monetarnega sistema. Nadaljuje se polemika glede posledic za Italijo kot tudi glede poti, ki bi jo Italija morala ubrati, -e včeraj precej pozno v noč so demokristjani odgovorili na socialistične obtožbe, češ da ima Banca dTtalia preveč dolarjev v svojih rezervah, da je dolarskih rezerv 36 odst., medtem ko jih je na Japonskem 75,1, v Nemčiji 61 in v Franciji 35,3. Italija je imela 13. avgusta 2.337 milijonov dolarjev, istočasno pa tudi okrog 2 milijardi dolarskih dolgov. Levica vztraja pri zahtevi, da je treba čimprej skdcati finančne komisije poslanske zbornice, saj ne gre za tehnična vprašanja, temveč za obravnavo vprašanj načelne gospodarske politike in je pri tem nujno potrebno sodelovanje parlamenta. Kot je znano, je včeraj vlada odgovorila, da je sicer pripravlje- ' ” arlamentu, toda šele po 31. avgustu. V Rimu in v drugih mestih se nadaljujejo težave v zvezi z zamenjavo dolarjev in drugih konvertibilnih valut tujih turistov. V Rimu samo ameriška agencija »American Express» menjuje dolarje po 617,80 lire ter sprejema čeke in druga kreditna pisma v neomejenih količinah. Od ponedeljka je ta agencija zamenjala 800.000 dolarjev. Opolno- močeni delegat agencije pravi, da bodo imeli resne izgube, saj se predvideva da bo dolar izgubil 10-15 odst i rja svoji vrednosti, da pa so pomagali p-eprečiti zaskrbljenost med ameriškimi turisti. V Vatikanu pa normalno menjajo dolarje po 620 lir številnim duhovnikom in drugim cerkvenim predstavnikom pri vatikanski banki »LTstituto per le opere di religio-ne» kjer pa ni bilo večjega navala. sednikom vlade Heathom. Sestanek se v preteklih dneh ni zdel prav nujen. čeprav je bil važen. Faulkner in Heath sta se nameravala srečati, da bi izmenjala nekaj misli o položaju v Severni Irski, ni pa šlo za kake važnejše ukrepe. Po današnjih dogodkih bo značaj srečanja precej različen. Sicer je tudi odvisno, kako se bodo dogodki razvijali v prihodnjih urah in dneh. ni pa izključeno, da ne bo nova napetost prisilila britansko vlado, da skliče parlament, kot je zahteval voditelj laburistično skupine Wilson. Kraj in ura Faulk-nerjevega odhoda sta za sedaj strogo tajna, da bi ne prišlo do lraHh novih incidentov. Pri današnjih spopadih je bilo mogoče tudi zabeležiti pojav, ki ni popolnoma nov v Ulstru. Spopadi so sicer nastali med katoličani in britanskimi vojaki, prebivalcem katoliških četrti pa so priskočili na pomoč tudi nekateri protestanti. Kljub stoletnim bojem in diskriminaciji, zaradi katere so katoličani zatirani, protestanti pa priviligirani, predstavljajo britanski vojaki za oboje samo okupatorje. Trenutno je v Severni Irski preko 25.000 britanskih vojakov, vsaj po uradnih podatkih, ki jih je posredovalo britansko vojaško povelj-ništvo v Ulstru. V Londonderryjskih katoliških četrtih je bilo zaposlenih davi preko 1.300 izbranih vojakov. Vojaški glasnik je sicer po spopadih poudaril, da ni bilo njihovo delo — odstranitev barikad — »represivno*, temveč da je bilo potrebno zaradi rednega odvijanja prometa in življenja v nekaterih četrtih. Na napad pa so vojaki odgovorili zelo ostro, kar je povzročilo, da so se spopadi razširili in ojačili. Pristaniški delavci v Londonderry-ju so »iz protesta proti okupacijskim vojaškim silam* takoj po spopadih proglasili stavko, ki baje zelo dobro uspeva. To je že druga stav-ka v nekaj dneh in ni znano koliko bo trajala. Zunanji minister Moro in predsednik vlade Colombo ob prihodu v palačo Chigi na o i krizi dolarja medministrsko (Telefoto ANSA) Ozračje postaja nekoliko napeto tudi v Irski republiki, kjer precejšnje število vojakov baje grozi z dezerta-cijo, če dublinska vlada ne bo ukrepala in ne bo pomagala severnoirskim gverilcem. Na meji med Irsko republiko in Ulstrom je prišlo v preteklih dneh tudi do lažjih spopa-dov. V tej zvezi se zdi, da je glavni štab varnostnih sil v Ulstru sporočil Londonu, da bi položaj postal izredno težaven, če bi dublinska vlada sprejela zahtevo vojakov. Z današnjo žrtvijo je v Ultsru od avgusta leta 1968, ko se je hladna vojna med katoličani in protestanti spremenila v krvave spopade, izgubilo življenje 85 oseb: 14 vojakov, 5 policistov in 66 civilistov. V. Britanija zavrnila predlog SZ o konferenci držav z atomsko bombo LONDON, 18. — Po vesteh ii diplomatskih krogov, je danes Velika Britanija zavrnila sovjetski piedlog od 15. junija, da bi sklica-;V.Jconferenco Petih nuklearnih sil (2DA, SZ, Velika Britanija, Francija in LR Kitajska) o atomski razorožitvi. Že prej je dala Velika Britanija vedeti, da je pripravijo na sodelovati pod pogojem, da tudi drugi zainteresirani sprejmejo va-bilo. LR Kitajska pa je vabilo zavrnila že 30. julija. ZDA še niso uradno odgovorile. Na konferenci o razorožitvi v Ženevi je njih predstavnik dejal, da so načeloma za razgovore, na katerih so prisotni vsi oni, ki imajo atomsko oborožitev. RIM, 18. — Predsednik republike Saragat je danes sprejel odvetnika Giovannija Agnellija. ..............................................................................m,...,....,,,.,,.,,..,,.,,..,,,,,,,,,,,,,,,,..................................................................................................................................... ..........................H«iimilHiimmm»m»|»»ini»|||||»||i||ni,|,|,|„,„ni|||,u||it|i 1. septembra proglasitev zveze ZAR-Sirija-Libija DAMASK. 18. — Eaiutovski i minief*.. in _____ DAMASK, 18. - Egiptovski pred- ] ministru željo LR Kitajske po go-sednik Sadat je danes prispel v sir- spodarskem razvoju in kooperaciji sko glavno mesto, da se udeleži se- med obema državama in predlagal Stanka poglavarjev držav zveze ZAR-1 podvojitev trgovinskih izmenjav s pod- Sirija-Libija. Na tem sestanku bodo trije državni glavarji ratificirali dokončni osnutek ustanovitve federacije, ki jo bodo uradno proglasili 1. septembra. Pričakujejo, da se bodo ob tej priložnosti Sadat, Hasad in Gedafi pogovarjali tudi o splošnem položaju na Bližnjem vzhodu, še posebno pa o krizi, ki je v zadnjih dneh nastala med Sirijo in Jordanijo. V bejrutskih uradnih krogih se je danes zvedelo, da bo egiptovski predsednik Sadat takoj po končanem sestanku v Damasku odpotoval v Sau-dovo Arabijo. Med obiskom se bo Sadat sestal s kraljem Feisalom in z njim obravnaval vprašanja arabskega sveta. V Kartumu so danes sporočili, da se je sudanski minister za trgovino srečal z veleposlanikom LR Kitajske. Kitajski veleposlanik, pravi sudanska tiskovna agencija, je izrazil pisom nove jjogodbe Sudanska agencija je sporočila, da se je minister za gospodarstvo srečal tudi z britanskim trgovinskim atašejem v Kartumu. Britanski predstavnik je prav tako izrazil željo po okrepitvi britansko-sudanskih gospodarskih odnosov. Dom Mintoff se je vrnil iz Libije LA VALLETTA, 18. — Predsednik malteške vlade Dom Mintoff se je zjutraj z letalom vrnil iz Tripolisa, kjer je bil na obisku devet ur. Izdano ni bilo nobeno uradne jx>ro-čilo. opazovalci pa menijo, da se je z Libijci razgovarjal o sporazumu o finančni pomoči Libije Malti. Prav tako tudi ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo, ko se je pred kratkim Dom Mintoff sestal v La Valletti z libijskim podpredsednikom vlade ter ministrom za industrijo in gospodarstvo Abdelom Salamom Jaloudom. Razgovori so se pričeli na Malti v ponedeljek, včeraj pa so se nadaljevali v Libiji, Malteškega predsednika je spremljal tudi glavni računovodja osrednje malteške banke Henry Dega briele. V ponedeljek .je novi malteški parlament razpravljal o kritičnem finančnem stanju, tako da imajo gotovine komaj toliko, da bodo lahko izplačali plače državnih uradnikov in pokojnine. Britanski predsednik Heath je danes razpravljal o Malti z obrambnim ministrom lordom Carringto-nem. Neuradni so sporočili, da je Velika Britanija še vedno pripravljena nadaljevati razgovore, da pa ne bo ponudila ničesar, več kot je že in da torei vztrajala na ponudbi v višini 8.5 milijona funtov šter-lingov za nadaljnje izkoriščanje vo- jaških naprav na Malti. Govori se tudi, da je Velika Britanija ponudila Malti takojšnjo pomoč v gotovini, na kar pa malteška vlada ni odgovorila, ker se očitno noče vezati. Sovjetske polemike s Kitajsko MOSKVA, 18. — V Sovjetski zvezi je prišlo do zelo ostrega napada na kitajska stališča. Moskovski list »Sovjetskaja Rusija* je objavil recenzijo ostro polemičnih člankov, ki so bili objavljeni v knjigi s skupnim naslovom »Maoizem brez maske*. Ta list trdi. da je značilnost mao-izma napad na Sovjetsko zvezo, da je propadla njegova gospodarska politika ter da sedaj skušajo izkoriščati nekatere voditelje kapitalističnih držav, zaradi česar niso slučajne pohvale ameriškega tiska. Do podobnega napada je prišlo tudi v »Literaturniji gazeti* TRŽAŠKI DNEVNIK 19. avgusta V DNEH 24. IN 25. OKTOBRA Enajsto splošno ljudsko štetje in peti popis gospodarskih dejavnosti Na popisnih polah bo posebno vprašanje: kateri jezikovni skupini pripadaš?» - Občine zbirajo popisovalce V nedeljo, 24. in v ponedeljek 25. oktobra, bo po vsej Italiji XI. splošno ljudsko štetje, hkrati s tem pa tudi V. splošni popis industrijskih in trgovskih »operativnih e-not». V okviru splošnega ljudskega štetja bodo popisovalci posebej obravnavali razne »skupnosti*, kot so vojaške, verske in podobne združbe državljanov. Pristojni organi se že dalj časa pripravljajo na štetje (to se, kakor znano, opravlja vsakih 10 let), prav te dni pa je dejavnost prešla v živahnejšo fazo. Da se omejimo na naše ožje področje, to je na tržaško pokrajino, lahko zabeležimo, da prejemajo prizadete občine prav te dni iz tiskarne popisne pole, ki so troje vrst: posebej za splošno ljudsko štetje, posebej za industrijsko -trgovsko štetje in posebej za popis omenjenih skupnosti. Načelnik pokrajinskega statističnega urada in nadzornik skorajšnjega štetja dr. Illini nam je včeraj v tej zvezi dejal, da so pole sestavljene v italijanščini, da pa je tržaška občina poskrbela za njihov prevod v slovenščino, tako dia bo vsak Slovenec poleg originala lahko prejel vprašanja tudi v svojem jeziku. Pole, potrebne za štetje v naši pokrajini, se tiskajo v Trstu, in sicer po nalogu Osrednjega zavoda za statistiko ISTAT. V Trstu se tiskajo tudi lepaki, v italijanščini in slovenščini, s katerimi bodo občinske u-prave iz naše pokrajine opozorile prebivalstvo na skorajšnje štetje in jih povabile k sodelovanju. Na lepakih bo posebej poudarjeno, da bodo zbrani podatki služili le sestavi verne, demografske in gospodarske slike celotne državne stvarnosti in stvarnosti manjših teritorialno upravnih enot kot so občine, pokrajine in dežela. Vsaka drugačna uporaba (na primer v davčne namene), je po zakonu prepovedana. Rubrika na vprašalnih polah za ljudsko štetje in za štetje skupnosti, ki posebej zanima nas Slovence, namreč rubrika o narodni pripad nosti, se bo to pot glasila: tka ten jezikovni skupini pripadaš?* (grup-po linguistico di appartenenza), medtem ko se je pred 10 leti glasila: tkateri jezik govorite v dru žini?» (lingua usata in famiglia) Formularji za popis industrijskih in trgovskih operativnih enot bodo brez te rubrike. Kako bo potekal popis? Pri prefekturi bodo do 15. septembra mestili posebno komisijo, ki se bo ukvarjala z vsemi vprašanji, ki za devajo štetje in ustrezno propagando. V komisiji bodo predstavniki stanovskih organizacij, delodalajcev in delojemalcev tar drugih kategorij prebivalstva, predstavniki trgovinske zbornice, itd. Do istega datuma bodo umestili podobne komisije tudi v vseh šestih občinah tržaške pokrajine. Posamezne ob čine bodo med tem časom poskrbe le za primemo število popisovalcev. Vsaka občina je namreč razdelila območje svoje pristojnosti na topo grafske odseke, za vsak odsek pa bo določen po en popisovalec. 1. oktobra bodo občine dale na lepiti popisne lepake, popisovalci pa bodo obiskovali družine, podjetja in skupnosti v času od 14. do 23. oktobra. Na posebnem priprav ljalnem tečaju jih bodo poprej pou' čili kako ie treba izpolnjevati posamezne rubrike, tako da bodo ob popisu lahko konkretno pomagali izpolnjevalcem s strokovnimi nasve ti. Popisovalci bodo sicer puščali popisne pole družinam, podjetjem in skupnostim, da jih v miri. izpolnijo, ter se bodo vračali ponje času od 27. oktobra do 10. novembra. Podatki na polah se bedo morali seveda nanašati na stanje z dne 24. oziroma 25. oktobra Tudi po 10. novembru bodo še možni morebitni popravki in dopolnila. Zbrane podatke bodo pristojni organi nato posredovali elektronskim središčem, ki jih je ISTAT v ta namen organiziral po Italiji. Ta del popisa bo namreč letos decentra liziran in podatke iz naše dežele bo predelalo elektronsko središče IBM v Milanu. Elektronska predelava podatkov bo omogočila ISTAT, da bo zaključil štetje in objavil u-strezne izsledke v razmeroma kratkem času. Iz skorajšnjega gospodarskega štetja odpadejo kmetijska posestva, ker so jih že popisali lani. Pač pa bodo poleg industrijskih in trgovskih operativnih enot popisali tudi ..............■iiiiiiium.. Tržaška občina išče osebje za izvedbo ljudskega štetja Za bližnje XI. ljudsko štetje ter V. trgovsko in industrijsko štetje, ki ju bodo izvedli v obdobju od 14. oktobra do 10. novembra letos, bo tržaška občinska uprava sprejela v službo okrog 400 popisovalcev. Med prijavljenimi bo občinska u-prava izbrala tiste, ki so že dopolnili 18. leto in niso še presegli 50. leta starosti. Nadalje vse tiste, ki. so dovršili vsaj nižjo srednjo šolo in imajo ustrezno diplomo. Seveda bo pri tem dala prednost tistim, ki so dovršili višjo srednjo šolo. Prijavljenci, ki jih bo občinska uprava sprejela na podlagi zahtevanih pogojev, bodo morali nate o-praviti poseben pripravljalni tečaj, ki bo od 27. septembra do 6. oktobra. Tečaj bo obvezen, udeleženci pa ne bodo za to plačani. Ob zaključku tečaja bodo morali vsi kandidati opraviti izpit in na podlagi tega izpita bo posebna komisija določila lestvico imenovanja novega začasnega osebja. Vsi tisti, ki se nameravajo zaposliti za omenjeno obdobje in so pripravljeni obiskovati pripravljalni tečaj, morajo lastnoročno izpolniti posebno polo, ki jo lahko dvignejo brezplačno pri vratarju občinske palače (Trg Unita 4), vsak dan, od 8. do 12. ure. Izpolnjene pole je treba izročiti v protokolnem uradu t"žaške občine vključno do 15. ure, dne 15. septembra. Vsi tisti, ki so že pred {em poslali občinski upravi drugačno prošnjo, morajo prošnjo obnoviti na omenjeni poli. • * • Ob tem vabimo vse slovenske vi-sokoiolce, ki bodo imeli v omenjenem obdobju čas na razpolago in vse tiste, ki so trenutno brezposelni, da se prijavijo na natečaj za zapisovalce, ker bi s tem lahko izvedli ljudsko štetje po naših vaseh in pri slovenskih družinah v Trstu v slovenskem jeziku. Deitelno odposlanstvo na obisku v Avstraliji Predsednik deželnega odbora Ber-zanti, svetovalec Del Gobbo in predstavnik zavoda »Friuli nel Mondo* Boem, se te dni mudijo v Avstraliji, kjer obiskujejo furlanske, tržaške in istrske skupnosti. Doslej je deželno odposlanstvo obiskalo skupnosti v Perthu, Adelaidi in Melbournu, kjer je bilo povsod toplo sprejeto. Predsednik Berzanti je vsem skupnostim v Avstraliji podaril kopijo deželnega praporja, da bi »naglasil skupno željo po ohranitvi afektivnih vezi med izseljenci in domovino*. Na vsakem srečanju pa je svetovalec Del Gobbo orisal najnovejši razvoj v Furlaniji - Julijski krajini. V vseh obiskanih mestih se je deželno odposlanstvo še posebej zadržalo v prostorih krajevnih združenj »Fogolar Furlan*. Predviden je še obisk v Sidneyu, kjer bodo predsednik Berzanti m njegova spremljevalca obiskali tudi združenje »As-sociazione Trieste* in v mestu Bri-sbane, od koder bo odposlanstvo odletelo v Argentino, na »kongres furlanskih združenj*, ki bo v kratkem v Mendozi. ZADRUGA »NAŠ KRAS* vabi občane repentabrske občine na sestanek, ki bo danes, 19. avgusta ob 20.30 na dvorišču »Kraške hiše* v Repnu. Na sestanku se bomo pomenili o pripravah za »Kraško ohcet*. Odbor obrtniška podjetja, družbe, podjetja in druge organizacije, ki se ukvarjajo z raznimi terciarnimi dejavnostmi (banke, zavarovalnice, prevozna podjetja, itd.) ter kramarske dejavnosti. Danes dopoldne na univerzi Začetek XII. mednarodnega tečaja o prevozih v EGS Na tržaški univerzi se bo danes dopoldne pričel XII. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki bo trajal do 3. septembra. Današnje slovesnosti v glavni dvorani vseučilišča se bodo udeležili najvišji predstavniki krajevnih oblasti. Slavnostni govor bo imel rek tor univerze prof. Origone, uvodno predavanje pa glavni ravnatelj za promet pri EGS prof. P. Rho, ki bo spregovoril o skupni politiki prevozov v razvoju evropskega gospodarskega zbliževanja. PO KRAJŠEM POLETNEM PREMORU Kmalu nova posvetovanj« za deželni načrt 1971-7! V septembru posebni konferenci o kmetijstvu in trgovini - Cilji novega petletnega načrta Prihodnji teden bodo deželni organi po krajšem poletnem premoru ponovno začeli s posvetovanji na vseh ravneh za pripravo novega gospodarsko - socialnega načrta Furlanije - Julijske krajine za pet-letje 1971-75. Medtem ko bodo posvetovalni organi, ki delujejo v okviru posameznih socialno-gospodarskih področij naše dežele, nadaljevali z delom pri sestavi tako imenovanih mnenj o petletnem načrtu, bodo deželni organi organizirali vrsto novih predmet, jih konferenc. Doslej so priredili štiri take konference, in sicer o industriji (predavatelj Antonini, načelnik deželnega urada za načrtovanje), o obrtništvu (predavatelj Tringale, načelnik odsedi a za delo. socialno skrbstvo in obrtništvo), o turizmu (predavatelj dr. Piša. načelnik deželnega odbomištva za turizem) in o prometu (predavatelj dr. Zanmar-chi. funkcionar na odbomištvu za načrtovanje), v prvi polovici septembra pa bosta na vrsti še dve konferenci, in sicer o kmetijstvu (v Vidmu) in o trgovini (v Trstu). Na podlagi osnovnih smernic in nasvetov, zbranih na samih konferencah in iz raznih drugih virov. stavil dokončno besedilo novega petletnega načrta ter ga predal v pretres deželnemu odboru za gospo darska in socialna vprašanja CRES. Nato bo o dokumentu razpravljal deželni svet. Pred kratkim je ministrstvo za proračun in gospodarsko načrtovanje posredovalo deželnemu odbor-ništvu za načrtovanje osnovni dokument za nov petletni razvojni načrt 1971-75. ki ga deželni strokovnjaki sedaj proučujejo vzporedno z načrtom «80* o razvoju državnega gospodarstva na daljši rok. Glavni cilji novega deželnega načrta za razdobje 1971-75 so v gro bih potezah naslednji: polna zaposlitev razpoložljive delovne sile in delna zaposlitev izseljencev, odprava gospodarskih in socialnih razlik med našo deželo in drugimi razvitimi deželami severne Italije, valorizacija jadranskega območja zlasti z okrepitvijo pomorskih, pristaniških, železniških in cestnih zvez, vključitev v italijansko politiko postopnega »odpiranja* proti Vzhodu, priklic morebitnih novih pobud znanstvene in tehnološke narave ter okrepitev javnih infrastruktur, socialnih storitev in strokovnega u-sposabljanja deželnega delavstva. bo deželni urad za načrtovanje se- liliiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiifiiiuinimuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiniiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiimi NOV IZBRUH ŠOVINISTIČNE NESTRPNOSTI V MILJAH Fašisti so ponoči premazali slovenski napis pri Korošcih V bližini so še narisali kljukasti križ in napisali «Vi MSi» - Ogorčen protest miljskega občinskega odbora, ki se je sestal na izredni seji Slovenci smo bili včeraj priča novemu fašističnemu izzivanju, za katero je že spet značilno, kot vedno, podlost storilcev, ki so se skrili v nočni temi. Ko so se včeraj zjutraj zbudili, so prebivalci Korošcev (Sv. Barbare) nad Miljami zapazili, da na tabli z imenom kraja ob vhodu v vas ni več slovenskega napisa. Dvojezične table je miljska občinska u-prava dala namestiti pred kratkim, so očitno že bile tm v peti nestrpnežem, ki bi radi slovensko manjšino potisnili v čase ustrahovanja in diskriminacij. Neznani zlikovci sb namreč premazali slovensko ime vasi na tabli in (pod o-čitnim vplivom izobrazbe, ki ne gre dlje od kavbojskih slikanic) pripisali zraven besedo «CITY». Na a-sfaltni tlak in drugod okoli pa so napisali nekaj gesel, s katerimi so se tudi predstavili. Zraven gesla «W MSI* so namreč narisali hitlerjevski kljukasti križ in njegovo mrtvaško parodijo — «runski križ* organizacije mladih fašistov Avan-guardia nazionale. »Avanguardisti* so po vsej verjetnosti pred nekaj dnevi izvedeli, da je miljska občinska uprava sklenila namestiti dvojezične krajevne napise pred slovenskimi vasmi. Izkoristili so priložnost, ko pri Korošcih ni bilo razsvetljave zaradi dvodnevne prekinitve toka in organizirali pohod, verjetno med 1. in 5. uro zjutraj. Domačini, ki so se predvčerajšnjim dalj časa zadržali vaškem ljudskem domu, vedo povedati, da je bilo tudi po polnoči vse mimo. Napis je bil nedotaknjen. Za sedaj ne vemo, če je kdo izmed orožnikov, ki so v vasi, kaj videl. Tudi o preiskavah nam ni nič znanega, čeprav izražamo upanje, kot tolikokrat ob podobnih skru nitvah in izzivalnih mazaških akcijah, da bodo krivci čimprej izročeni pravici pod obtožbo sramotenja pripadnikov slovenske manjšine (za kar je predvidena ista zaporna kazen kot za sramotenje italijanskega naroda), apologije fašizma, mazanja javnih poslopij in poškodbe javne imovine. Domačini od Korošcev so o dogodku nemudoma obvestili miljsko občinsko upravo, ki se je sestala na izredni ■ seji in izdala sledečo izjavo: tMiljski občinski odbor se je sestal na izredni seji in ostro obsodil mazanje dvojezičnega napisa in pisanje nacijašističnih gesel pri Korošcih (Sv. Barbara), kjer živi skoraj popolnoma slovensko prebivalstvo. To so storili desničarski izzi-vači. Miljski občinski odbor izraža svo jo so iaam •i v rid tičem prizade tega kraja in potrjuje svojo obvezo za uresničenje neodtujljivih pravic slovenske narodne skupnosti». Obvestili so tudi tržaško federacijo KPI, katere tajništvo je ogorčeno protestiralo in zahtevalo, da storilce nemudoma izsledijo in kaz nujejo. Prj Korošcih je medtem razburjenje doseglo višek. Domačini niso hoteli trpeti v vasi heroja Božidarja Kolariča nacističnih simbolov. Še preden je v vas dospel naš fotoreporter so napise in kljukasti križ prepleskali. Še enkrat izražamo ne upanje, temveč zahtevo, naj organi javne varnosti izsledijo storilce in jih prijavijo sodnim oblastem. Indicij ne manjka. Naj bo dovolj samo podpis »Avanguardia nazionale*. Politični oddelek tržaške kvesture bi moral vedeti, da so to organizacijo ustanovili šele pred nekaj meseci (nekako maja-junija) in da ima vsega kakih deset članov. Med temi so tudi znani škvadristi, ki so se v Miljah že proslavili s skrunitvijo spomenika padlim, na katerem je bil dvojezični napis. IIIIIIIIIIHUII|||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||,lmil|U||||l Baletna skupina iz Ruande navdušila tržaško občinstvo Sinoči je rta Gradu sv. Justa nastopil narodni balet iz Ruande. Baletna skupina, ki jo sestavlja 70 članov, skupno seveda z godci in pevci, je navdušila tržaško občinstvo, ki je ob zaključku prireditve dolgo ploskalo in priklicalo nastopajoče večkrat m oder. V prvem delu sporeda so bili na vrsti ženski in moški plesi iz raznih predelov Ruande, dežele ob izviru Nila. Spored so začeli bobnarji iz dežele Kibuje, sledile so pesmi pesnika in godca Sebutunzija, nato pa plesi iz Kabkajija, Nijanze in iz osrednjih predelov države. Na vrsti so bili še nekateri plesi s slikovitimi imeni kot «Dober dan, sinovi Ruande» in «Pozdravljen naš glavar». Prvi del sporeda so zaključili spet bobnarji z ritmi iz dežele Kibuje. Devet belo oblečenih temnopoltih mladeničev je zadržalo občinstvo z najrazličnejšimi ritmi, različnimi med seboj in vendar čudovito melodičnimi. Zvrstili so se tudi solisti, ob spremljavi manjšega bobna, ki je skandiral ritem. Glasbo in ritem ter dogodke, ki naj bi ta predstavljala, so podčrtovali z gibi celega telesa in od časa do časa s petjem ali vzkliki. V drugem delu so bile samo štiri daljše točke. Prvi ples je prikazoval dogodke na trgu: «Kaj želiš ti?» in «Objemite se za ramena», nakar je stopil na oder Gabriel Ka-bengera, pevec iz Butare, ki je čudežno globokim in milim glasom zapel ljubezensko pesem in še «Mo-karukundo» (Nevesta ljubezni). Ob njem so bile med petjem strnjena dekleta, ki so s ploskanjem in rahlim teptanjem nog podčrtovala ritem. Nastopile so tudi plesalke - solistke, ki so prikazale plese iz severnih. južnih in osrednjih predelov. Zadnja točka sporeda je bila posrečena znanim vojščakom in plesalcem «N’Tore», po katerih se je tudi poimenovala baletna skupina. Petnajst vojščakov opasanih z leopardovimi kožami, s čudnimi pokrivali in zvonci okoli gležnjev so dolgo zadržali občinstvo in ga navdušili, da so navzoči večkrat s ploskanjem prekinili ples. Ob prisotnosti vojščakov in ob ritmu bobnov so se še enkrat zvrstili na odru vsi nastopajoči in pozdravili občinstvo, ki se je medtem zbralo pod odrom. Požar v dvigalu Nesreča ali nameren požig? To vprašanje so si zastavili gasilci, potem ko so pogasili požar v dvigalu poslopja številka 4 v Ul. Ve-spucci pri Sv. Jakobu. Bilo je včeraj popoldne okrog 17.30, ko je neki pešec zapazil gost, črn dim, ki je uhajal iz veže omenjenega poslopja. Radovedno je po gledal v vežo in presenečen spoznal, da gori dvigalo. Dim je bil tako gost, da se sploh ni mogel približati dvigalu in pogledati, če ni morda kdo zaprt v njem in se ne more iztrgati pobesnelim plamenom. Zato je nemudoma obvestil glavno gasilsko postajo in nekaj minutah je bila gasilska brizgalna na kraju. V dobrih desetih minutah so gasilci ukrotili plamene, nakar so skušali ugotoviti vzroke nenavadnega požara. Že na začetku je bilo jasno, da požara ni povzročil kratki stik in ravno to jim je vzbudilo sum, da je ogenj najbrž kdo podtaknil. To se da sklepati tudi iz dejstva, da je ogenj izbruhnil na mah, kot bi se vnel bencin ali kaj podobnega. Zadevo proučuje sedaj pristojni komisariat javne varnosti. škoda na dvigalu znaša po prvi ocenitvi okrog 200.000 lir. Tovarišu dr. Dariju Cupinu je žena Tamara povila sinčka Andreja. Prijatelji in znanci iskreno čestitajo in želijo novorojenčku dolgo in srečno življenje. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik iinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiinii,,,,m,,,!, ŽELVA ZOPET V GLOBINAH MORJA Tatovi «obiskali» nočnega čuvaja Ko se je včeraj okrog 7. ure zjutraj 53-letni nočni čuvaj Pierino Gol-lorati iz Ul. D. Civica 13 vrnil do mov, je takoj opazil, da so ga ta tovi med njegovo odsotnostjo obiskali. Vhodna vrata so bila namreč odprta s silo, v stanovanju pa je povsod vladal velik nered. Neznani vlomilci so mu iz spalnice izmaknili 70 tisoč lir in 6 tisoč dinarjev, iz neke druge sobe pa prepustnico in razne dragocenosti. O-kradenec je utrpel skupno okrog pol milijona lir škode. UPRAVA TRŽAŠKE KNJIGARNE obvešča cenjene odjemalce, da so do 22. avgusta njeni prostori zaprti zaradi počitnic. Razstave Razstava Silvestra Godine v prosvetnem domu na Opčinah je odprta ves ta teden vsak večer od 19.30 do 21.30. Prosvetno društvo »I. GRBEC* v škednju priredi 5. septembra izlet v Kamnik ob priliki revije narodnih noš. Vpisovanje na sedežu društva vsak večer od 18. do 20. ure. SPDT organizira v nedeljo, 29. avgusta avtobusni izlet na Vršič. Od tod možnost vzpona na Mojstrovko.^Prisojnik aii Sleme. Vpisovanje do srede, 25. avgusta. Ul. Geppa št- 9. Cerna izleta 1.600 člani, 1.900 nečlani. Včeraj-danes VRSTA NOVIH PODROBNOSTI V ZVEZI Z «AFER0 BIGHELLI* Rop pri Bledu - pravcati gaugsterski podvig Med drznim napadom sta mlada zahodnonemška turista pogumno priskočila na pomoč težko ranjenemu Kolariču Lov za izsleditev mladoletnega Lucijana Simonoviča iz okolice Poreča. ki .je v ponedeljek zgodaj zju traj ob glavni gorenjski cesti, kakšnih 800 metrov od Žirovnice v smeri proti Kranju (in ne na cesti z Jesenic proti Kranju pri Vrbi, kot smo doslej poročali) napadel s Tržačanom Guglielmom Biehellijem 30-letnega Erika Kolariča iz Maribora. ki je prišel pred dnevi domov v Slovenijo na dopust, se nadaljuje. vendar doslej brez uspehov. Preiskovalci domnevajo, da ie fant že zapustil Trst Navzlic temu pa so tudi včeraj ves dan krožile do mestnih ulicah avtomobilske patrulje letečega oddelka kvesture z agenti, ki so imeli pri sebi fotografijo z mladeničevim portretom. Medtem smo iz Ljubljane odnosno od kolegov pri ljubljanskem »Delu* izvedeli za vrsto podrobnosti v zvezi z drznim roparskim napadom, ki v marsičem osvetljuje ta hud dogodek. V ponedeljek ob pol petih, še v jutranjem somraku, nai bi se v volksvvagnu pripeljala po cesti od Jesenic proti Kranju študent iz študentka doma iz Nuerimberga v ZR Nemčija. Nenadoma, na že omenjenem kraju, je pritekel na cesto Erik Kolarič, ki je bil malo prej ustavil ob cesti svoj peugeot in počival pod orehom, ter začel kriliti z rokami, češ nai se ustavita. Ker sta stala ob cesti blizu oreha Kolaričev oranžni avto z nemško registracijo in fiat 124 tržaške registracije, sta fant in dekle menila, da se je pripetila prometna nesreča in takoj ustavila. Takrat sta planila na cesto še dva moška. Mlajši plavolasec (Simonovič) je s samokresom v roki planil k dekletu in jo poskušal zvleči iz avtomobila, starejši, temnolasec, (Bighelli) pa se je na drugi strani volkswagna hotel lotiti fanta za krmilom in Kolariča, ki ie pravkar hotel na hitro zlesti v vozilo. Po informacijah ljubljanskega «Dela*, naj bi prav takrat padel strel. Krogla je zadela Kolariča v desno stran prsi in obtičala pod levo ključnico. Pri tem se ie dekle iztrgalo plavolacsu, kd nai bi bil streljal, fant pa ie potegnil hudo ranjenega Kolariča k sebi v avto in pritisnil na plin. Avto je. kolikor je le zmogel motor, švignil z odprtimi vrati, skozi katere so še molele Kolaričeve noge. medtem ko je njegova glava počivala v dekletovem naročju. Tako so drveli približno tri kilometre in pol proti Jesenicam, ko sta jih napadalca s svojim avtomobilom prehitela in jim zaprla pot. Zdaj naj bi imel samokres v roki Bighelli in šel z njim proti dekletu, Simonovič pa se je bližal fantu in Kolariču. Vsi trije so prišli iz volkswagna z dvignjenimi rokami. Kolarič se .je komaj držal na nogah. Napadalca sta v italijanščini zahtevala denar, nemški študent pa je zavpil, naj nikar ne streljata, ker nima dosti denarja, lahko pa vzameta vse, kar hočeta. Medtem ko je Bighelli silil dekle, naj gre v njegov avto in je Simonovič skušal spraviti fanta in Kolariča v volksvvagen, se je prikazal na cesti iz ljubljanske smeri neki avtomobil. To je tako zmedlo oba napadalca, da ie dekletu uspelo iztrgati se in je začelo mahati. Avto mobdl je ustavil, napadalca sta sko- čila v svoje vozilo in pognala proti Bledu. V prihajajočem avtomobilu je bil neki Jugoslovan z družino, ki se je yračal na delo v Nemčijo. Na prošnjo nemškega študenta in študentke, češ da ie Kolarič ranjen in da potrebuje takojšnjo pomoč, je odpeljal dekle na Bled. medtem pa je fant položil Kolariča v svoj volksvvagen in ga prav tako odpeljal v zdravstveni dom na Bled. Ranjenca so potem z rešilnim avtom odpeljali najprej v jeseniško, od tam pa v ljubljansko bolnišnico Po prijavi dogodka nemških študentov blejski milici, se je lov na pobegla gangsterja začel na vso paro. Kriminalisti kranjske UJV so bili na kraju roparskega napada že ob šestih in pol zjutraj, preiskovalni sodnik pa pol ure kasneje. V najkrajšem času so o hudem dogodku obvestili vse mejne prehode, nekoliko pozneje pa tudi italijansko policijo. Kot smo že poročali, .je skoraj ob istem času prišlo sporočilo, da stoji na železniških tirih, kakih 200 metrov od postaje Bled-Jezero, temno moder fiat 124. Vlak, ki je bil pripeljal iz Gorice, se je ustavil le kakšnih pet metrov pred njim. Neka domačinka je povedala kriminalistom, da je slišala brnenje avtomobila, potem pa je zagledala človeka, ki je bežal nad železniškim predorom proti gozdu. Miličniki in kriminalisti so se s štirimi psi takoj pognali v gozd. V zgodnjih popoldanskih urah jim je, kot znano, uspelo ujeti enega od roparjev, Bighellija. ki si je bil med begom zlomil zapestje Preiskovalci so na kra.ru napada našli tudi tulec naboja, izstreljen iz samokresa kalibra 7,75. poleg avta pa so našli tok za revolver. V samem avtu fiat 124 so našli okrvavljen svetlosiv pulover, kr vari made ži pa so bili tudi na voznikovem sedežu. V ponedeljek popoldne se je na Bledu nenadoma ulil dež in to ie verjetno pomagalo drugemu napadalcu Lucijanu Simonoviču, da se je, vsaj za zdaj. izmuznil zasledovalcem. Zasledovalna akcija seveda še vedno traja, na takega človeka, ki ima baje pri sebi samokres in je zelo nevaren pa je obveščeno tudi okoliško prebivalstvo. Po pripovedovanju ujetega Bighellija, naj bi se s Simonovičem, oziroma Jurijem, kot ga je aretirani imenoval, seznanila v soboto pred železniško postajo v Trstu. Bighelli je ukradel avto in z veljavnimi potnimi listi sta se nameravala odpeljati v Avstrijo. Ker sta bila brez denarja, sta ga sklenila ukrasti, četudi s silo. Bighelli je sprva trdil, da je strel iz samokresa sprožil njegov pajdaš, zdaj pa naj {jj trdil, da se mu je pištola sprožila po nesreči. Kot smo že poročali, naj bi Simonovič, ki je visok okrog 165 cm, svetlolas, blede polti, oblečen pa v temnomodre kavbojke ter svetlejšo majico in suknjič drap barve, skušal v torek proti večeru zamenjati v Trstu 400 tisoč dinarjev. Ni znano, če mu ie to uspelo. Njegovi starši, skrušeni od žalosti, pravilo, da je bil fant vedno mirnega in dobrega značaja ter delavem. Pred tedni pa ie postajal vsak dan bolj in bolj nemiren ter zahajal domov pozno ponoči. Primer velike morske želve, ki jo je neki tržaški ribič zajel pred desetimi dnevi v dalmatinskih vodah in jo privezano na svojo jadrnico pripeljal v barkovljanski portič, se je spremenil v pravo afero. Nebogljena žival se je marsikomu zasmilila in marsikdo se je pri lastniku zavzel za njeno prostost. Nekateri, najbolj ogorčeni, so celo zavrteli telefonsko številko 113 ter zahtevali naj kar policija posreduje, da bi lastnik osvobodil želvo, ki se je trdovratno nategovala, da bi se rešila objema vrvi, ki jo je priklepal na jadrnico. Tržaški ribič pa je za želvino prostost zahteval denarno nagrado in človekova dobrosrčnost je tej zahtevi ugodila. Včeraj popoldne je posebni komisar ustanove za varstvo živali, na posredovanje številnih tržaških zoofi-lov, odkupil želvo. Sinoči ob 20.30 pa je velika petdesetkilska žival dokončno zapustila barkovljanski portič. S posebnim čolnom so jo odpeljali na odprto morje ter jo izročili morskim globinam, od koder jo je hudomušna usoda za nekaj dni privedla med ljudi. S tem se je zaključila želvina »Odiseja*, ki je vzbudila precej zanimanja in tudi precej ogorčenja. Sprva so jo ponudili tržaškemu akvariju, ki pa nima primernih prostorov za tako velike živali. Tako ni preostalo drugega, kot da želvo izročijo valovom, v katerih se najbolje počuti. Njeno ujetništvo je zaskrbelo zoofile tudi zato. kar je ta vrsta želve že zelo redka in bo v kratkem izumrla, če je ne bodo primerno zaščitili. ZAHVALA KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu se zahvaljuje vsem kmetovalcem in razstavljavcem še posebno Prosvetnemu društvu TABOR na nudeno pomoč k najuspešnejšemu izidu tako sijajnega KMEč KEGA TABORA. Odbor Danes, četrtek, 19. avgusta LJUDEVIT Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 20.06. Dolžina dneva 13.59. Luna vzide ob 4.18 in zatone ob 19.28. Jutri, petek, 20. avgusta SAMUEL Vreme včeraj: najvišja temperatura 30,5, najnižja 21,6, ob 19. uri 28,9 stopinje, zračni tlak 1018,7 stalen, veter 20 km severovzhodni, vlaga 33 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. avgusta 1971 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 12 ■ oseb. Umrli so: 11-letna Iolanda Muiesan, 77-letna Anna Viola por. Trevisan, 87-letni Mario Millo, 67-letni Eugenio Vi-scovich, 48-letna Anna Bossi por. Lore-dan, 99-letni Antonio Novel, 75-letna Anna Ianesiz vd. Franceschini, 72-letna Alda Vragnizan por. Tevini, 82-letna Agnese Pavanello vd. Poli, 54-letni Michele Loiacono, 82-letna Tere-sa Kalc vd. Rebec, 65-letni Giuseppe Conte. Gledališča GRAD SV. JUSTA V petek in soboto bo na Gral^** Justa gostovala rimska skupine* tro di Tradizione*, ki se bo Povila z Evripidovo «Medejo». meru slabega vremena bo Pre® v gledališču Rossetti. Na tej P1*® vi «poletne proze*, ki jo prireja1* žaška letoviščarska in turistična avt0bUd> nova in Teatro stabile, bo n8®1 v glavni vlogi Elena Zareschi- T ^ te odlične Medeje bodo nastop1" ^ Arnaldo Ninchi, Adriana InnoceP Adolfo Geri. Delo je režiral Pier tonio Barbieri. Rezervacije sedežev za obe j vi sprejema glavna blagajna v ”* Protti (tel. 36372 in 38547). GRAD SV. JUSTA. Danes z začejjj? ob 21. uri Narodni balet rePu Rvvanda. 60 nastopajočih Ple' f plesalcev, vojnikov, godbeni*0 ( bobnarjev. Predprodaja v5®?1 Pasaži Protti št. 2, tel. 3®372- MIRAMARSKI PARK. P*^ «Luči in zvoki*. . Danes ob 21. «Maximilian xico» v angleščini; ob 22.15 «Massimiliano e Carl v italijanščini. Prevozna sredstva proga »M* od Barkovelj mara. Nazionale 16.00 »Zia, vuoi far ^ della CIA?*. Rosalind Russell ren McGavin. Technicolor. ^ Fenlce 16.00 »I corvi si scaveraan° fossas, G. Hill, F. Sanca. £ast color. „ Eden 16.00 «11 rito*, Črnobeb Ingmarja Bergmana. Frepov mladini pod 18. letom. # Grattacielo 16.00 «L’assassino lington plače n. 10». Richard borough, Judy Geeson, J°hn yjji Technicolor. Prepovedano ^ pod 14. letom. , p Excelsior 16.30 «Arabesque», ren, Gregory Pečk. Technic°|0^( Ritz 16.30 »La dolce vita*, Mastroianni, Anita Ekberg- rij beli film F. Fellinija. PreP°ve“ mladini pod 16. letom. pj Alabarda 16.30 «Gli eredi di Kong*. Technicolor. ^ Filodrammatico 16.30 «L’ultim° L; cenario*. Technicolor. PreP«v mladini. pj, Aurora ob 16.30 «L’ uccello o(, piume di cristallo*. Tech111 p Toni Musante, Linda Kenda < ^ rico M. Salerno. Prepovedan0 dini pod 14 letom. linpero 16.00 «Questo pazzo. mondo*. Cristallo 16.30 «Non h P10 V d'eroi». M. Caine, H. Fonda-nicolor. .: Capitol 16.00 »La calata dej Ribari*. Silvia Koscina, Reber man. Technicolor. Moderno 16.30 «11 castello m-I. Posten, R. Marley. Tech1"’ jr Prepovedano mladini pod 1 ’ tom. Vittorio Veneto Revija filmov i ^ 17.00 «11 buio*. Technicolor-vedano mladini pod 14. le*° p|i Ideale 16.30 «Duffy, il re del gioco*, James Coburn, Jarne,, rn, ,.tl Techni«^ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner. Ul. Giulia 14; Man zoni, Largo Sonnino 4; INAM al Cedro, Trg Oberdan 2: Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/C. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro. Trg Goldoni 8; Cipolla. Ul. Belpoggio 4; Ai due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44: Miani. Mira-marski drevored 117 (Barkovlje). son, Susanna Jork. Astra 16.30 Tom in Jerry un formaggino a cena*. barvnih slikanic. $ Abbazia 16.30 «Radiografia d’ po d’oro». Gary Lockwood- f Sommer, Jack Palance. Tech Prepovedano mladini pod 1’- KINO «IRIS» p*°J? fe/M predvaja danes ob 19.30 color film: MIA NIPOTE, LA VERb“ Igra Edwige Fenech. J Vstop prepovedan mlaj« od 18. let. Mali oglasi slov* pl STROJEPISKO z znanjem ne in italijanščine iščemo-poslati na upravo lista, Ul-6, pod »STROJEPISKA*. V IŠČEMO raznašalko-ca za morski dnevnik. Interesent' se javijo na upravi lista-Montecchi 6. pri’ 0lic< 18. avgusta, s tolažbo svetih zapustil naš dragi zakramentov, nas je za vS' ,elei luksi LAURENTI (LAURENCICH) zlatar Žalostno vest sporočajo hči MARIUCCI, zet kap. STIGLIANI, njegovi preljubi jena vnuka LUIG1 s soprogo TRO in CARLO, pravnuka PAOLO in svakinja in drugo sorodstvo. CRISTINA, amat0 sestra, 'r ilid’ Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in osebju univerzitetne ^ dicmske klinike, posebna zahvala pa gre dr. Pezzoliju. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom, bolniškim sestram čarkam oddelka za oživljanje splošne bolnišnice. Pogreb bo v petek, 20. t.m. ob 10. uri, iz mrtvašnice sP: ne bolnišnice. Trst, 19. avgusta 1971 Žalovanju se pridružuje družina FERRARESSO Primaria Impresa Zimolo ^[Morski dnevnik VČERflj GORIŠKI DNEVNIK 19. avgusta 1971 PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Dve leti zapora priletnemu mizarju «i je izmaknil 15 zlatih prstanov Obtoženec se je izgovarjal, da ni napadel uslužbenca trgovine Cosj..^0 kazensko sodišče (preds. neo) ’ . B^racetti, zapis. Messi- stopkn6 J^čeraj sodilo po hitrem po-dfjavi- 72 ' ^etne8a jugoslovanskega nim u®na..Avana Stojanova s stal-Preitn •Vališčem v Parizu, ki je W! v ^ °b belem dnevu vsto-L„;'!nano zlatarno »Darvvil* v Ul. ložbe ™ u7 in P°tem- ko je iz iz-zlatih prstanov za beBrj,no. 150 tisoč lir vrednosti, po-sturp A®en*-* letečega oddelka kve-v n„. .s° 8a izsledili malo pozneje ga ‘ Sostilni v Ul. Valdirivo in javili oa tožbo roparske tatvine pri-. s°dnim oblastem. <,akar. mizar po poklicu, je 9. u v. omenjeno zlatarno okrog tet n, zjutraj. Tu so bili uslužbe-Ul, 's '‘eW Stanislao Marundch iz Vani •. zar« 15 ter štirje Jugoslo-Stoiar.so kupovali zlate obeske, rolto ,se.. Je približal izložbi, z ščad fmu'm>l na njeno leseno plo-tih DJ?r stiačil v žep petnajst zla-izh0da ,?°V’ nato pa se odpravil do bo ' verjetno je že mislil, da se Janj im00 izmuznil, ko je planil Vh, aruncich ’n 8a P° krajšem le u.nr,°aesposobil. Stojanovu pa je ^to ° *zmuzn‘ti se in zbežati na Pr ■ v tedaj je stopila v trgovino Spa l%ti,e'ef',on'ra'a agentom letečega . m;__________1 ___] lastnika zlatarne, Lea Spa-njo „ie na Maruncichevo stvo^‘a kvesture. ur- Petrosina pričeli z lovom Ti so pod vod- na i?)arja ki n a.mesta in ga izsledili v ne-tem Jtt1 v Ul. Valdirivo. Po bež-v hlač ,nem Pre8ledu so mu našli fiajst ?at" žepu plen ropa — pet-Z1atih prstanov. Cj^uji razpravi je Stoja-r.je aa ?rv° predsednikovo vpraša-e zeli kaj povedati, dejal, Nedelu”1-8 1)0 vsem terezijanskem steni. Ker je bil zelo steno n’ 8a je močno pritiskal ob Pusti}’ pa ®a za trenutek iz-fabjj nPri tem naj bi Stojanov iz-pdloč« ®°dno priložnost in zbežal. kopkoli Je zanikal, da bi ga ka-!Mary udaril ali brcnil v nogo. se je namreč med tepe-tf.), praskal po desni nogi, op. bal, da an's!a° Maruncich je pove Ppm se je nekaj minut pred ro-titn j g®!®' oziroma razkazoval štS gnsiovanskim kupcem zlate fare;U je nenadoma zagledal ^govj: ®a moškega, ki je planil v gnii ’ Z bliskovito naglico izte tam urejujejo promet...* je še zaključil Maruncich. Pri tem je javni tožilec dr. Bor-racetti želel izvedeti od obtoženca, če je morebiti poznal štiri jugo-goslovanske mladeniče, ki so prav tedaj nakupovali v zlatarni. Stojanov je to okoliščino odločno zanikal, Maruncich pa je dejal, da se je četverica takoj po izvršenem ropu oddaljila, češ da noče imeti nobenega opravka z vso zadevo. Pričala sta še podčastnik letečega oddelka kvesture Gava, ki je z dr. Petrosinom in drugimi agenti izsledil obtoženca v gostilni «Da Nino* v Ul. Valdirivo ter lastnik zlatarne dr. Marcello Tiz. Ta je ocenil vrednost ukradenih prstanov za o-krog 250 tisoč lir. Tožilec dr. Borracetti je v svojem kratkem govoru dejal, da so dokazi o roparski tatvini povsem jasni in v ta namen predlagal za obtoženca 2 leti zapora in 150 tisoč lir denarne kazni. Uradni branilec odv. Metejka pa se je potegoval za blažjo opredelitev prekrška v navadno tatvino ter za ta prekršek predlagal najnižjo kazen. Sodni zbor je po manj kot desetminutnem posvetu stopil iz posvetovalnice z razsodbo, s katero je obsodil Stojanova na 2 leti zapora in 150 tisoč lir denarne kazni. Prepoved parkiranja pred palačo za javna dela v Ul. Muda Vecchia Pred glavnim pročeljem palače za javna dela v Ul. Muda Vecchia, s katerega bodo odstranili stare kame-nite plošče, so te dni postavili visoko cevasto ogrodje. Zaradi tega je tržaški župan s posebnim odlokom odredil stalno prepoved parkiranja za vsa vozila vzdolž vsega predela ulice, kjer stoji ogrodje. Prepoved parkiranja bo v veljavi, dokler ne bodo cevastega ogrodja odstranili. • Tržaška občina sporoča, da bodo 21. avgusta spet odprli mestno knjižnico. RAZVOJ KMETIJSTVA V NAŠI DEŽELI Mehanizacija v kmetijstvu se je zadnja leta podvojila Dežela razpolaga s 35.071 kmetijskimi stroji 8nii !* hoti? k n°tranjermi delu izložbe * hia^Pp^gniti. Pri tem pa ga 1 za w . Pa™iil k stani. Ko ge Vrat *p.izpustil in pogledal sko-|a p0jj ’. če bi mogoče videl kake-•oiaClSta. a|i mestnega redarja, Zal n°v izrabil priložnost in zbe-. tViča • fbhoj še povedala, da se je ?kla Tf^la za njim in ko je pri-00 Goldonijevega trga, pri-yes glas kričati na po- * vna 1,0 gi?k? kričanje pa je bilo podob ** nihA? vPijočega v puščavi, saj Bn, Pit’’ -*—-1 J- - govorimo ^ ■J.1'* uiti obrnil ni... da sploh mestnih redarjih, Razvoj kmetijstva v naši deželi je nedvomno tesno povezan z razvojem kmetijske mehanizacije, ki je bistveno spremenila način kmetijskega dela ter zato znatno izpopolnila in povečala kmetijsko proizvodnjo. V zadnjih letih se je samo v naši deželi število kmetijskih strojev podvojilo, saj razpolagajo kmetijski delavci Furlanije - Julijske krajine s 35.071 stroji s skupno nad 850 tisoč konjskih moči, od katerih odpade samo na traktorje (19.970) več kot 700 tisoč konjskih sil. Ob tem je zanimivo primerjati prve poskuse uvajanja strojev v kmetijstvo z današnjo visoko mehanizacijo. Po prvih poskusih, ki so jih proti koncu prejšnjega stoletja opravili s prvimi stroji na paro v Angliji, ZDA, Nemčiji in Franciji, so okrog leta 1911 tudi v Italiji, y Padski nižini, kmetijski stroj za oranje, ki sta ga poganjali dve majhni parni lokomotivi na kolesih. Prvi vzorci eksplozivnih motorjev na petrolej in z železnimi kolesi je v Italiji izdelala tovarna Fiat v obdobju 1915-18. V naslednjih desetletjih so te prve stroje stalno izpopolnjevali. Najprej so vpeljali gumijasta kolesa na nizek pritisk, nato pa prve traktorje z gosenicami Poleg traktorjev so se v deželi zelo uveljavili tudi manjši stroji. To so predvsem kosilnice, katerih motorsko silo na mnogih kmetijah uporabljajo šč za druga kmetijska dela, kakor žaganje s krožnimi žagami, škropljenje trt in drugih sadnih kultur, prevoz pridelkov itd. Poleg kosilnic so kmetovalci nabavili številne manjše stroje za obdelavo zemlje, ki so posebno uporabni na težje prehodnih zemljiščih. Na razvoj mehanizacije v naši deželi je nedvomno vplivala emigra- sDrP,J,.‘" °bčutna vaška svečanost. ^2?'a ^ Z**1'81« na zadnji poti v doma-. i9, čigaJ0 padle8a Valentina Petaro-v J p°smrtne ostanke domačo H so prepe-vas včeraj zjutraj. Iz Sih, 'Ce So ga ob prisotnosti do-% j robnikov in drugih antifaši-Boršti a položili v skupno grob- nico padlih partizanov na borštan-skem pokopališču. Po blagoslovu je nekaj besed pokojniku v spomin izrekel vaščan Niko Kosmač, ki je občuteno orisal lik narodnjaka, pevca in protifašista. Pevski zbor p. d. •»Slovenec* pa je ob odprtem grobu zapel tri žalostinke, med njimi partizansko »Žrtvam*. cija predvsem mlajših ljudi s kmetij, po drugi strani pa ta razvoj o-mejuje razdrobitev večjih kmetij v manjše, ki si ne morejo zlahka pri voščiti dragih kmetijskih strojev. V glavnem lahko rečemo, da je danes zelo malo kmetijskih del, ki jih je treba še vedno opravljati izključno ročno. Delno se ročno delo omejuje samo še na sadjarski sektor, kjer ni primernih strojev r-a obrezovanje sadnega drevja ter za obiranje sadja. Vsekakor pa si sodobna tehnika prizadeva, da bi čim-prej rešila tudi ta problem. V vseh kmetijsko razvitih področjih Italije so v polnem teku tovrstni poskusi. Včeraj pri Miramaru V pogon računalnik najnovejše izdelave Na mednarodnem pentr*V;za teoretsko fiziko pri Miramaru, kjer je v teku mednarodni seminar o »računanju kot izraznem inštrumentu na področju fizike*, so včeraj prvič pognali novi elektronski računalnik »PDP 8», ameriške izdelave, ter mu nastavili v rešitev vrsto problemov. Za razliko od drugih elektronskih računalnikov, ki rešujejo nastavljene probleme na podlagi programskih kartončkov, o-pravlja »PDP 8» svojo nalogo postopoma, tako da more operater v vsakem trenutku poseči in po potrebi preusmeriti delovanje stroja v zaželeno smer. Prednost novega stroja je prav v tem, da rešuje nastavljene probleme postopoma, oziroma da mu jih operater lahko nastavlja sproti. Poskusu je na televizijskih ekranih sledilo kakih 20 docentov in približno 250 slušateljev, med temi zlasti mnogi strokovnjaki iz nerazvitih dežel. Tečaj pri miramarskem centru, ki je prvi te vrste na svetu, vodijo prof. Lindenbaum iz ZDA, Roberts iz Velike Britanije. Kowars iz Švice in Bertocchi iz Trsta. VESTI IZ STANDREZA film Jutri bodo srečanju na predvajali Matajurju Danes bodo Mihaelovo in končno Kraško odprli ulico n a promet stikališčn Spričo velikega zanimanja in obiska, ki so ga imeli pri prvem poletnem predvajanju svojih dokumentarnih filmskih posnetkov, se je filmska sekcija pri prosvetnem društvu «0. Zupančič* v štandre-žu odločila, da bo tudi jutri, v petek ob 21. uri, priredila podoben večer v senci košatih dreves na vrtu gostilne Gabro na trgu Štandrežu. Za jutri so se namenili, da bodo predvajali dokumentarni film, ki so ga posneli na nedavnem srečanju sosednjih narodov na Matajurju, ki je tako lepo uspelo. Poleg tega bodo ponovno predvajali tudi dokumentarec o I. smučarskem tečaju, ki ga je SPD lani organiziralo na Laznah; prav gotovo bo obilica snega, ki ga bomo videli v tem filmu, blažilno vplivala na občinstvo, da bo lažje prenašalo sedanjo vročino. Na koncu bo na sporedu tudi nekaj kratkih humorističnih slikanic, ki bodo zlasti ugajale najmlajšim. Torej jutri zvečer vsi na vrt gostilne Gabro; kot zadnjič bo tud tokrat vstop prost za člane in prijatelje. Ker smo že pri Štandrežu, naj omenimo, da bodo danes po tolikem čakanju in protestiranju končno le odorli za promet tako Mihaelovo kot Kraško ulico, ki sta bili zaradi razširitve cestišča, podiranja nekaterih hiš in zaradi ka nalizacijskih del na tem odseku toliko časa zaprti in je bil ves promet usmerjen po vijugastih enosmernih ulicah. Podjetje, ki je od občine prevzelo ta dela, je včeraj dalo na kamnito podlago cestišča prvo asfaltno prevleko, kar je o-mogočilo, da bodo danes lahko po obeh cestah svobodno krožila vsa vozila v veliko zadovoljstvo Štandrežcev in Sovodenjcev ter vseh drugih, ki gredo po pokrajinski cesti skozi Sovodnje proti Za-graju. Mihaelova cesta je v svojem prvem delu sedaj močno razširjena in zlasti na stikališču s Kraško ulico, kjer je stala stara Študijski natečaj Tržaške hranilnice Tržaška hranilnica obvešča, da je razpisala natečaj za zasedbo mesta enega slušatelja v internatu »C. E-derle* na univerzi v Padovi za akademsko leto 1971/72, Na_ natečaj 3e lahko priglasijo vi-sokošolci, ki lahko dokažejo dober učni uspeh iin ki se nahajajo v slabšem gmotnem položaju. Natečaj velja za tiste študente, ki imajo svojo rezidenco v eni izmed občin, v kateri deluje Tržaška hranilnica (Trst, Milje, Dolina, Tržič, Devin-Nabrežina, Zgonik, Doberdob, Fo-gliano - Redipuglia, Romke, S. Can-zian dlsonzo, S. Pier dlsonzo, Šta-rancan, Turjak in Gradež). Kdor se zanima za omenjeni natečaj in bi rad izvedel kaj več o njem, naj se obrne na glavno tajništvo hranilnice v Trstu. Prošnje za sodelovanje na natečaju se morajo izročiti najkasneje do 11.30 dne 10. septembra v uradu »Uffirio As sistenza* na univerzi v Padovi. Odlok prefekture o letošnji trgatvi Tržaška prefektura je izdala tudi letos odredbo o času trgatve in pogojih za pridelavo vina in predelavo kislih ostankov. Rok za trgatev je od 20. avgusta do zadnjega novembra. Dvajset dni pozneje je posest tropin prepovedana, razen če jih vinogradnik ne namerava izkoristiM za krmo živine (v tem primeru jo mora osoliti) ali za destilacijo žganja, za kar pa veljajo predpisi nadzornega zavoda. Tropine lahko kmetje izkoristijo tudi kot gnojilo ali krmo slabše vrste in za industrijske namene. Vsekakor se lahko interesenti, ki jih zanimajo podrobni predpisi za obdelovanje grozdja in pin, obrnejo na prefekturo. tro- Poslančevo posredovanje Zakladno ministrstvo je sporočilo, da bo državna hranilnica izplačala pokrajinski upravi v Gorici posojilo v višini 600 milijonov lir za razširitev pokrajinske umobolnice. Posojilo je izposloval poriški poslanec Marocco. Prvo fazo izgradnje nove bolnišnice je medministrski odbor odobril že v letu 1968. Ob tej priliki so bili pokrajinski upravi odobrili državni prispevek po 4 odstotke za dobo 35 let Odobrili so tudi izvršilni načrt, vendar pa so izročitev dokončnega ministrskega dekreta o izplačilu državnega prispevka podredili predložitvi dokumentacije, ki se nanaša na finansiranje del. Pokrajinska uprava pa ni mogla oddati del na dražbi, če v proračunu ni zagotovila potrebnih sredstev. Državna hranilnica, kakor tudi finančni zavodi na Goriškem, katere je pokrajina vprašala, so ^ negativno odgovorili na prošnjo za izplačilo posolila v višini 600 milijonov lir. Posredovanje goriškepa poslanca ho torej omogočilo pričetek izgradnje pomembnega bolniškega objekta. Briškova hiša, prihaja to delo polnega izraza ter bo močno olj šalo stalno naraščajoči promet tej cesti. Podpisovanje za referendum v Sovodnjah in Števerjanii V dopolnilo našega pisanja o pod-1 pisovanju referenduma na Goriškeml za odpravo fašističnih zakonov sporočamo vsem prizadetim, da se bo v Sovodnjah in v števerjanu vršilo podpisovanje po naslednjem urniku: V Sovodnjah na županstvu pred občinskim tajnikom ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 9.30 in ob petkih od 11.30 do 12.30. V števerjanu: ob ponedeljkih in sredah od 10. do 11. ure in ob petkih od 8.30 do 9.30. V števerjanu se podpisniki lahko zglasijo tudi druge dneve, kadar bo občinski tajnik v službi. POSEG V KORIST VRTNARJEV IN SADJARJEV Podpornim zavodom brezplačno razdelili 600stotov hrušk Odkupili so jih pri sadjarjih v naši deželi, ki pridelka niso mogli prodati Brž ko je Zveza proizvajalcev povrtnine in sadja prejela uradno priznanje ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo o svoji obstojnosti, je takoj posredovala v korist svojih članov: odkupila ie večjo količino hrušk za državno ustanovo, ki posreduje na kmečkem trgu (AIMA). V zadnjem razdobju se ie namreč zgodilo to, da so sadjarji pridelali v juliju ter v prvih dneh 0 sinočnjem požaru pri Jamljah berite na 6. strani meseca avgusta velike količine hrušk, ki jih niso mogli prodati, ker je trg sprejemal manj kot je znašal letošnji pridelek, in ker so bile podvržene hitremu kvarjan.ju. Upravni svet Zveze vrtnarjev in sad.iar.iev se .ie odločil uveljaviti pravilnik skupnega trga o ukrepih v prid svojih članov. Pri posestvu »Vittoria* v Špilimbergu ie odprl središče za zbiranje fiškov, ki jih proizvajalci niso mogli prodati. O zbiranju sadja so takoj obvestili prefekture, da bi podporne ustanove seznanile z možnostjo, da si brezplačno nabavijo večje količine sadja. Tako se ie v teh dneh prijavilo že okoli 60 podpornih ustanov, katerim so razdelili okoli 600 stotov prvovrstnih hrušk. To ie bil prvi poseg deželne organizacije, ki ie obvarovala pred hujšimi posledicami sadjarje, ki svojega blaga niso mogli prodati zaradi premajhnega popraševan.ja ter prevelike proizvodnje. """"".'""""a.................m.u.......................... RAZMIŠLJANJA V PASJIH DNEVIH Kopanje in sončenje ob Soči prihaja letos zopet v modo Kdaj bo Gorica dobila pokrit in odprt bazen na Rojcah? Goriška mladina se med pasjimi dnevi zopet vrača k plažam ob naši sliki vidimo njihovo zbirališče Letos za pasje dneve ob kon-julija in začetku avgusta je bi-v Gorici in na Goriškem vroči-še bolj občutna kot druga leta tem času in smo imeli nekaj v Gorici v senci tudi do 36 stopinj. Zato je razumljivo, da je tem času zopet prišel na dan problem osvežitve tudi za tiste, ’ ne morejo ali nočejo k mor-kjer je ob takih prilikah velika gneča ip poleg tega še nevšečnost prevelikega avtomobilske-prometa na cestah, pa čeprav morske plaže niso zelo oddaljene Gorice. Poleg tega pa postajajo naše plaže vedno bolj ogrožene zaradi nafte, ki često doseže celo neposredno bližino najbolj obiskanih kopališč; v tem oziru ima-primer, ko šo nekatera kopališča okrog Trsta morali za dolo-:n čas celo zapreti. Zato ni nič čudnega, če so se Soči,, kjer najde osvežitev »pri pitonu* in zabavo.* Na. cu la na ob dni tudi Goričani letos v večji meri spomnili na zapuščene plaže ob Soči, ki v samem mestu in njego-neposredni bližini daje možnost IZ OBČINE DOBERDOB SKRB UPRAVITELJEV ZA POTREBE OBČANOV Odnašanje smeti, gradnja zbiralnikov deževnice in novega pokopališča Pred dobrim mesecem je občinski delavec v Doberdobu pričel po dvakrat tedensko pobirati smeti, ki so se nabrale po vaseh. Ta pobuda, ki se ie marsikomu zdela sprva nepotrebna in potratna, pa se .je posebno v teh vročih dneh izkazala za zelo koristno. Kakor ta, tako so se izkazale za zelo umestne tudi druge pobude, ki jih ie sprejel doberdobski občinski svet, glede obveznega zdravniškega pregleda šolskih otrok, poletnih počitniških kolonij, prevoza otrok iz oddaljenih krajev v vrtec v Doberdobu itd. V polnem teku je tudi izgradnja novega pokopališča, ker je sedanje preveč blizu vasi in .je tudi premajhno. Razprostiralo se bo kakšnih petsto metrov južno od sedanjega in je zunanje cementno obzidje že dograjeno. To delo kakor tudi druga večja gradbena dela opravlja podjetje Dieudonne iz Tržiča. Podjetje De Paoli pa je že dogradilo en del zbiralnikov deževnice. Ko si bo občinska uprava zagotovila sredstva, bodo namestili cevi še v preostalih krajih Doberdoba in po vaseh. Z gradnjo zbiralnega kolektorja za deževnico pa se pojavlja novo vprašanje: kam speljati terminal. Nekateri predlagajo izgradnjo čistilnih naprav, od katerih bi prečiščeno vodo speljali v Doberdobsko jezero. Drugi pa sodijo, da je v času, ko se povsod borimo za čistočo zraka in vode, takšna rešitev prenagljena. Prevla duje pa mnenje, da bi se o dokončni ureditvi vprašanja pogovorili predstavniki občinske uprave in volivci. Omenili smo samo dela, ki so v teku. S prav tako privihanimi rokavi pa bo morala občinska uprava delati tudi v prihodnje, ker jo čakajo še druge naloge, kot so izgradnja pločnikov v Doberdobu ter ureditev vprašanja osnovne šole v Dolu. Volivci pa so demokratične upravitelje seznanili še z drugimi svojimi potrebami, ki jih srečujejo v vsakodnevnem življenju ter sodijo v občinsko pristojnost. J. G. osvežitve tudi tistim, ki se zaradi dela ne morejo za dalj časa oddaljiti od svojega doma. Nekdaj so zlasti mladina, študentje in mladi delavci, radi zahajali k «pi Ionu* nad pevmskim mostom, ali k jezu pri Podgori, ali k Pevmici, ki slovi, da ima bolj toplo vodo. V teh krajih je bilo v opoldanskih in prvih popoldanskih urah vse živo. Pozneje je prevladalo kopanje v morju in so šle plaže ob Soči in Pevmici nekoliko v poza bo. V pasjih dneh pa so se marsikateri Goričani zopet spomnili na kopanje v sladki vodi, v Soči in Pevmici ter v Vipavi, ki ima dovolj razmeroma tople vode. To vedo zlasti Sovodenjci, Pečani in Rupenci, pa vaščani iz Gabrij, ki se kaj radi sončijo v opoldanskih urah na bregu Vipave in na skalah ter se hladijo v vodi. Seveda pa je treba biti pri reč nem kopanju, zlasti v Soči, bolj previdni, ker se je treba izogibati skritih vrtincev, ki lahko postanejo za kopalce usodni, kakor imamo primer obeh mladeničev 2 Oslavja in Števerjana, ki sta po stala žrtev takih vrtincev v Idrijci blizu Spodnje Trebuše. Že nekaj let se v Gorici zopet postavlja problem kopalnih bazenov. V Novi Gorici, ali točneje v Kromberku, imajo že dolgo let lepo urejen plavalni bazen z vsemi potrebnimi rekviziti in se ob njem ustavljajo radi tudi turisti in kam-pisti iz drugih krajev. Tudi v Gorici smo imeli dva bazena za kopanje, in sicer pri letališču ob Tržaški cesti in na vrtu mestnega kopališča v Ul. Cadorna. Pri obeh pa so manjkali dodatni rekviziti in naprave in zato niso bili obiskovani v tisti meri, kot bi bilo želeti ter so ju sčasoma opustili. Bazen v mestnem kopališču je že tako propadel, da v njem raste celo drevo. V resnici obstaja v Gorici načrt za dva kopalna bazena in so v občinskem proračunu za 1970 določili za njuno gradnjo 240 milijonov lir. Oba naj bi uredili na SRMMRIMi Rojcah, v sklopu tamkajšnjih športnih naprav. Eden od teh naj bi bil pokrit, drugi pa bo na odprtem v neposredni bližini pokritega ter bo imel olimpijsko dolžino (50 metrov). Izdelavo načrtov so poverili inž. Fornasirju in Malni-ju, ki naj bi jih predložila v odobritev konec tega meseca. Vendar zaradi dviga cen pred leti določena sredstva sedaj ne bodo več zadostovala in bo tudi to odložilo izvedbo načrta verjetno še preko prihodnjega leta. aMiuimnMMiuiiiiMMMiiiumiumMimiHM! Popravd k izjavi SDS iz Gorice V našem listu smo v torek 17. t. m. na kratko poročali o izjavi Slovenske demokratske skupnosti (SDS) v Gorici. Pri tem pa se je vrinil tiskarski škiat in pojasnjujemo, da se dva naša stavka pravilno bereta takole: »Taka odločitev pa je po mnenju goriške SDS pravno neutemeljena, ker predvolilnega sporazuma ne more nihče preklicati razen vodstva SDZ kot celote. Zato vodstvo SDS iz Gorice zavrača poziv SLG in zahteva predvsem pošteno izvajanje sporazuma, ter želi da goriška SLG podpira goriško SDZ (Slovensko demokratsko zvezo) in njeno zahtevo po izpopolnitvi sporazuma s Slovensko skupnostjo. Slovenska demokratska skupnost želi tudi, da se ne ponovi sramotna gonja proti predstavnikom SDZ, kot se je zgodilo leta 1968 proti dr. Sfiligoju in ob lanskoletnih občinskih volitvah v Gorici na škodo dveh glavnih kandidatov.* PS: Zaradi jasnejšega razumevanja naj povemo, da je SDZ (Slovenska demokratska zveza) iz Gorice sestavljena iz dveh delov: Slovenskega ljudskega gibanja (SLG) ter Slovenske demokratske skupnosti (SDS). Vesti iz Tržiča Občinski odbor v Tržiču je na svoji zadnji seji med raznimi upravnimi sklepi odobril tudi asfaltiranje treh mestnih ulic: S. Antonio, A. Marina in Isole Clare; zanje bodo potrošili skoro 6 milijonv lir. Tržiški september. Krajevno turistično društvo Pro Loco v Tržiču je izdelalo okvirni program za turistične prireditve v septembru. Med drugim bodo pripravili posmrtno razstavo del domačina Berta Del Bianca. Praznovanje v Podturnu zaključil z zlomom roke Ker je bilo v ponedeljek slabo vreme, so »šagro* v Podturnu podaljšali še za en dan in jo zaključili v torek, kČ-NS" izvedli še tisti del programa, ki ga niso mogli v ponedeljek. Na prireditvi je bilo posebno živahno pn vožnjah z mini avti. Med drugim se je tukaj zabaval nekaj po 21. uri tudi 16-letni Ugo Crisma-ni iz Ul. Lunga 70. Med precej na-*ki vožnjo pa je bil toliko nepreviden, da je iztegnil roko proti drugemu vozilu, ki ga je zadelo od strani in posledica je bila, da si je Crismani zlomil levo roko v zapestju. V splošni goriški bolnišnici so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. .................................. PISMO UREDNIŠTVU TUDI ICM ZAPOSTAVLJA SLOVENŠČINO V GORICI Na svoji oglasni deski so popolnoma -veljstvo nad 12. nemško armado, ki je prebita Maginotovo linijo med Sedanom in Meziersom. Tudi tu se je mož uveljavil. Hitler ga je v priznanje za tolikšne u-spehe povzdignil v čin maršala, hkrati pa mu je poveril nalogo, naj pripravi napad na Grčijo in to s solunske strani, da bi s tem pomagal italijanski vojski, ki je tedaj že obnemogla, ker ni mogla in ni mogla prodreti v Grčijo. Brž ko je List s svojo vojsko zasedel Solun in začel prodirala proti jugozahodu, je tudi italijanska vojska začeta napredovati in zasedla svoj del Grčije. Leto zatem je Hitler postal svojega vojskovodja — maršala Wil-helma Lista — na vzhodno fronto. Poveril mu je nalogo, naj zasede Kavkaz. Toda tu se je sicer odličnemu strategu, ki se je doslej še povsod izkazal, vendarle zataknilo. Nekateri trdijo, da je List tu odpovedal zaradi tega, ker so mu pobrali nekaj vojske, da bi reševali ostalo nemško vojsko, ki se je znašla v stalingraj-ski pasti. Ne bomo sodili, kaj .je bilo resnični vzrok njegovega neuspeha. Dejstvo je, da Kavkaz maršal ni zasedel. Hkrati pa je prišel tudi v spor s samim Hitlerjem, ki mu je tudi odvzel poveljstvo. Proti koncu druge svetovne vojne se je bil List, deloma na račun neuspeha ali nerazumevanja, deloma pa tudi na račun starosti, umaknil na Bavarsko, kjer pa so ga v maju 1945, Američani staknili in aretirali. Prišel .je tudi pred vojaško sodišče v Nuerenber-gu kot vojni zločinec, da bi odgovarjal za svoje zločine, posebno pri pobijanju ruskega civilnega prebivalstva in še posebej zajetih niških partizanov. V Nue-renbergu je bil obsojen na dosmrtno ječo, toda že 6 let pozneje so ga »iz zdravstvenih razlogov* izpustili na svobodo. Njegovo zdravstveno stanje pa je bilo tedaj «tako šibko*, da je živel še polnih 19 let. prvo pot v Združene države že ves zavzet z mislijo na novo opero o dekletu z zlatega zahoda in da je v njegovi predstavi dekle Minnie že dobita svojo obliko. V Ameriki se je hotel le še pobliže spoznati z eksotičnim indijanskim okoljem in z indijansko glasbeno motiviko, s severnoameriškimi songi in z jazzom, kar vse je hotel vplesti v svojo novo operno kompozicijo, s katero se je hotel še posebej od dolžiti Američanom za njihov prisrčen in veličastni sprejem, ki so mu ga priredili. Zaradi takšnih nagibov so mu kritiki često očitali, da se je v »Dekletu* odda jil od svojega itali janskega stila in da je zašel v svetovljanstvo, s katerim želi s svetom koketirati. Zamerili so mu tudi, da izbira tuje librete za svojo opero. Indijanska atmosfera, v raz merju do tekstovne strani v operi »Dekle zlatega nahoda*, je bita vedno znova tarča očitkov filmske dramatike in da je napačno podana. Temu pa je možno ugovarjati, ker je bilo indijansko-ameriško o-koije namenoma predvideno za krstno izvedbo v New Yorku, in da so na Puccinija kot glasbenika, vplivale neomejene možnosti, ki mu jih je Amerika lahko nudita v glasbeno-dramatskem pogledu. Razen tega pa je prav na ameriških tleh težil po močnejši bolj zapleteni in sodobnejši glasbeni zgradbi: v tamkajšnjem glasbenem svetu je iskal in vsrkaval vase material in se poglabljal vanj, da bi ga vpie-tel v glasbeno arhi tektoniko Arne riU posvečene opere. Puccini je v vseh svojih operah izpričal duha gledališkega človeka. Zato so libretisti njegovih oper skrbno izbrani in odrsko efektni. Piscem libretov je vselej sugeriral svoja hotenja pri oblikovanju značajev oseb ali posameznih prizorov, ki so vselej dramatsko zanimivi in glasbeno dinamični. V dogajanju opere «Dekle zlatega zahoda* ga niso privlačevali zgolj realistični trenutki naturalističnih scen brutalnosti in nežnosti, veliko število likov kopačev zlata od grobih avanturistov in kvartopircev, ki bi radi s kvartanjem in goljufijo prišli do denarja, do robatih in dobrih duš, ki bi si radi z delom prislužili kruh, s katerimi je obdana Minnie, kot edina ženska, ki vodi točilnico »Pri polki*, ampak predvsem čudovita možnost za uporabo indijanske glasbene motivike, ki ga je ob njegovem obisku novega sveta osvojita in oplodita za to opero1. Dogajanje opere predstavlja čas po prvem odkritju zlata v Colomi v Kaliforniji pozimi 1849, torej v času tako imenovane zlate mrzlice. Združene države so bile tedaj zavzete s problemi notranjih nemirov in vojn. Istega leta je bita Kalifornija anektirana. Avtor drame »Dekle zlatega zahoda* David Be lasco je v neki svoji noveli zapisal: »V tistih čudnih dneh si ljudje, ki od kod običaje- so pridrveli sam bog ve ustvarjajo svoje surove Prava imena so bita pozabljen«”’ Vemo samo to, da so živeli-* EMIL FRELIH , (Nadaljevanje sle ga je povzel po istoimenskem r manu Antoina Blondina, nam**, va spraviti na filmski trak še drugo literarno delo in sicer man tDossier 51*, ki ga je w pisal Gilles Perrault. d 1 h0 Glavno vlogo v tem filmu , igral francoski umetnik šitsm Bouguet. Roman temelji na resničnem godku in film bo prav ta JeSll t ni dogodek najbolj poudaril. “. za policijsko zadevščino, k0*7 so neje za policijske spletke, ** povezane tudi z vohunskimi žarni in kjer se neka diplomet> osebnost prisili, da začne vohuns službo proti svoji domovini. ...................»HUtl,,.................H.......„„ ......................H,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.... 23.1°' OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pred-st„jniki bodo zelo cenili vaše pobude in s tem se boste pri njih uveljavili. Ljubosumnost ni upravičena. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vi boste delo začeli, drugi bodo želi uspehe. Ne spravljajte ljudi v slabo voljo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne računajte s pomočjo, ki vam je bita nalahko obljubljena. Odpovejte se čustvenim načrtom. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne razmetavajte dena-ja, ker si danes tega ne morete privoščiti. Obisk ali pismo iz tujine. LEV (od 23.7. do 22.8.) Računajte s pomočjo, ker sami ne boste vsega zmogli. Površnost prijateljev vam ne bo pogodu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Male marnost sodelavca boste drago pla čali. Drugič več pozornosti. Nove simpatije. TEHTNICA (od 23.9. do Preglejte svojo dejavnost in vili boste, da nekje šepa. PbJ® in razgiban večer. 1 ŠKORPIJON (od 24 10. do 22->JV Proste ure posvetite strokovni P P"avi. Vaš smisel za mero bo Prl5 do veljave. ,, STRELEC (od 23.11. do Nekdo vam jo bo zagodel, *®to ^ na to pripravite. Nepredvideno *D žanje z neko osebo. n«. KOZOROG (od 21.12 do 20.1-) bre perspektive, četudi se tren<®£ zdi, da bo šlo vse narobe. PrlS nite najbližjim. VODNAR (od 21.1 do 19-2-) koliko previdnosti glede posl®. , sodelavcev Ne ozirajte se na tlS ki so svojeglavi. ,, RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ok0'j v katerem delujete, ni preveč * njeno. To se odraža v uspehih-jetne vesti o ljubljeni osebi. ,vnil TOME SVETIMA 161. HZ AS A DRUGA KNJIGA Sestra je zaprla okno ln vprašala Gorazda, ali naj JI gre odpret, čuden drget ga Je spreletel. ((Kakšno naključje,« je pomislil. Po prstih se Je zmuznil v kamro in priprl vrata. Glede na tisto, kar mu je bila povedala Ana o Wolfu ga je prav zanimalo ,kakšno vlogo Igra ta ženska. Ali jo izrabljajo, ali pa je izdajalka? «KaJ pa te Je prineslo to noč?» je vprašala sestra gostilničarko, ko je vstopila. Povedala je, da je bila na zvezi, ko pa se Je vračala, so Jo opozorili, da je vse v zasedah In da na progi poka. Železnico je zavarovala nova enota. Njeni vojaki streljajo, ne da bi ustavljali. Prosila Je, če bi smela prenočiti. Ob progi Je res votlo bobnelo, regljale so strojnice ln oglašale so se puške. «Za nohte gre Nemcem! Na Gorenjsko Je spet prišla divizija,« je ponosno rekla sestra, Doris pa Je pripomnila: «Prav gotovo bo prišel Gorazd na obisk. Moraš me pokli-oati. Važne stvari mu bom povedala.« «No, ravno prav. Prišel sem kot naročen,« se Je ogla sil Gorazd in oapr. vrata. Vsa kri JI je udarila v glavo. ((Kakšen prenos misli!« J« dejala. «2e sem nameravala zaviti k drugim poznanim, pa me je nekaj vleklo k vam,« Ko ji Je podal roko, n< prezrl, da Je še prav tako lepa in da se ji vznemirljivo dvigajo prsi in poželjivo gorijo oči. «A11 kaj delaš za nas?« «Ne toliko kot takrat, ko sl bil tl tukaj, odnehala pa nisem. Nemci me sumničijo. Sicer pa Je z njimi lahko: nakrmiš jih s šunko, daš jim piti in prijazno pogledaš, pa zamlže na eno oko, včasih tudi na obe. Zdaj, ko jim gre na frontah vsak dan slabše, so še bolj dostopni.« Gorazd je bil prepričan, da ga Je vesela. Glede nje ndh odnosov do Nemcev pa si ni bil na jasnem. Če bi izdajala, bi njegova sestra ln njen mož gotovo že sedela v zaporu, pa tudi mnogo drugih. Le kdo bi jo odkrili Po dolgem, mučnem pohodu Je bil tudi on vesel ženske, ki je dišala po domu in mu zbujala spomine. »Kakšne važne vesti pa imaš zame?« ('Najvažnejše za vas je, da se bo rezervni esesovskl polk na poti v Italijo za tri dni ustavil na Gorenjskem in zavil na Jelovico. Vojaki so se v naši gostilni šalili, da pojdejo na kratek sprehod v gozdove.« Gorazd se je zresnil. Štab divizije, Id vodi napade na progo, ne ve za ta polk. čimprej mu mora to sporočiti. Stopal Je po mahovnatl stezi ln sl mislil: «škoda, da nisem mogel ostati z njo vso noč ali pa še kakšen dan povrh.« Bilo Je tako omamno, da Je pozabil na vse. Po večerji sta ostala sama v mračni sobi, kjer ji Je bila sestra postlala. Ko Je zrl skozi okno v noč, kjer so se izgubljali prameni svetlobe, se je slekla. Gledal Jo Je skoraj golo v rahlem svitu, bolj kot videl pa je čutil njeno pohotno telo, ko je stopila k njemu In mu šepnila: «SaJ te lahko slečem? Celo večnost te nisem videla. Tako sl te želim, da umiram...« ((Prenevarno Je. Moram čimprej nazaj na Jelovico, moji me čakajo.« «Ne bodo tl ušli. In tudi vojne ne bo konec. Daj no, naj te slečem.« Odpela mu je pas s pištolo, vzela z ramena brzostrelko, pokleknila k nogam in ga objela okoli kolen. Ko je sedel na posteljo, mu je sezula škornje. Vse stvpri je tiho odla- gala poleg postelje. Prepuščal se Ji Je z občutkom krivde ln rahlega nezaupanja. Medel mrak ju je zagrnil, ko sta omahnila na posteljo, hpominjal se je petja čričkov v travi, sov, ki se jih le tako bata. Kalna, vroča reka njene sle pa ga je ogrinjala s pozabljenjem. Ko bi vsaj razumel to njeno čudno ljubezen,^ ka ga je vlekla, čeprav se ji je upiral... «Gorazd ti si bil edini moški, ki me je resnično razumel. Ne veš, kako se usoda igra z menoj, odkar si me moral zapustiti,« mu je rekla. Spričo surovosti časa, odpovedovanja, trpljenja ln gla- Sm aoiettatoJemuZga^la Skrlt° **li0 1)0 dru?ačnem živ-wm’ kfr bo Prišl°- ^ bodo ostali živi. Rad bi dobil ženo, podobno njej, toda ne nje. Svoje sreče ni dlfrS) d **0’ ?a ,W podiral živlJenJe drugemu. Cu- ivr°PeSsti%aprria^ vs 5 tTClT N<”c‘-Ko Je °b n JOŽ!« nesr?čna ženska’ L^ubim te- čeprav vem, da n« boš nikoli moj.« Medtem se je oblačil, ker se je gol počuril slabo. «Vojna je,» je dejal. «Zdaj ne razmišljam ° J6*!?' tr!f 116 v?mo’ kdo bo ostal av- Večkrat razmišljam o teba. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, če naju ne bi bili lOCfliU./) «Ti bi me bil rešil, Gorazd.« «Oesa bd te bil rešil?« je vprašal nekoliko osuplo.« «Ne veš, kako nesrečna sem ob tem možu.« Vzpela se je v posteljo ln ga objela. «Pridi še, Gorazd. Mnogokrat sem se oglasila pri sestri samo zato, da bi te srečala. Ce kaj potrebuješ, ml povej, da td pošljem v hosto.« Zmedla ga je v čustvih in mislih In ga preplavila kot vročinska bolezen. «Ostani do Jutra!« ga je prosila. «Ne! Moji me čakajo!« je dejal odločno. ((Komisar sem in ne morem jih pustiti kar tako.« «Ostani! Prosim te... Sami se bodo znašli, ti pa imaš iz govorov na pretek. Tudi ja? se bom morala zlagati možu.« m,°ie“! farno nekaj me še zanima. Kako J« j majorjem Wolfom? Tistim, ki nam je obljubljal orožje. A si še v stikih z njim?« . .C?prav J® bila mu ni ušlo, da se je zresnil* ® vznemirjenost «Menda si imel prav, k o Q D °betai J® mnoS°- naredil pa malo Zelo P°rei\ l Pray1' da Sa sumničijo in da se boji. Odkrit® ®£raZd: Sfm ga s,ta: V1 ste me silili, naj K nJlm' In 66 zdaJ si naši želijo podatkov žrtefT n(f°be Z, ^ dela protl nJih°vim načrtom - o™ Vied Ce dela proU nam- imela ta*J f|rtrS£i g“ ne maram>) To ^ Preveč poudarita, d»,-ji Gorazd lahko verjel. Kljub temu pa ji je ostro deja‘fl ri56™8" čl°Voeka! NeSreČ0 « prinaSa fini m * m že prepozno. On vodi vso podtalno borbo proti Povedal sem tl več, kot bi ti smel. Prosim te, da mu 0 omenjaš nobenih naših ljudi. To bi te lahko pokopalo* „ Ko ji Je dal roko in ga je za slovo objela, Je da Je preplašena. Tuhtal je, kakšno vlogo igra v maj°^ vem načrtu. In kako daleč je že zabredla.. Danilo se Je. Med drevje je vdirala svetloba, na spo ilžlt 52 idevali ob skale. Potem so bila tla P°krn(j visokega gozda Je steza zavila na z lgličevjem. Iz v s/% se rahlo vrtinčila meglica. Gorazdovo premišljanie ta ^ srcu mu je postalo tesno, ozri se je nazaj kjer so nj^ vi fantje trudno stopali za njim. ~ ((Najbrž sem utrujen zavoljo neprespane noči ln ^ ra. Gnjavim se za prazen nič. Na prvem preglednem bomo počivali, pa bo minilo,# sl je dopovedoval. Spustili so se na Jaso, ld jo je zapiralo nizko v smrečja. Tesnoba v njem je rastla ln se prelivala v 19. avgusta 1971 ŠPORT ŠPORT ŠPORT ZAČELO SE JE EVROPSKO PRVENSTVO V VESLANJU jtadmoč Sovjetov in vzhodnih Nemcev 'talijanski četverec «brez» v polfinalu Presenetljiv poraz svetovnega prvaka v skifu Argentinca Demiddija >NH. v'DolJe nrdadi veslači, ki še Vner Q^na usklajeni z ostalimi.. kel, da mu to evropsko prvenstvo služi predvsem kot priprava za olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Muenchnu. Dejal je tudi, da ne verjame, da bi lahko osvojili končno prvo mesto na letošnjem evropskem prvenstvu, saj se bodo morali srečati še z vzhodnimi Nemci in z močnimi Sovjeti. V posameznih disciplinah so se uvrstile v polfinale naslednje države, ČETVEREC S KRMARJEM: Zahodna Nemčija 6’27"37 Sovjetska zveza 6’32”79 Češkoslovaška 6'28"96 SKIF: ZDA (Dietz) 7’11”38 N. Zelandija (Watkinson) 7’15”92 Švica (Bachmann) 7'23”79 DVOJEC S KRMARJEM Sovjetska zveza 7’30”44 Romunija 7’29"98 Češkoslovaška 7’24”00 Vzhodna Nemčija 7’28"28 DVOJEC BREZ KRMARJA Vzhodna Nemčija (Klatt - Gorny) 6’51”21 Sovjetska zveza (Mikituk — Levitski) 6’56”32 Češkoslovaška (Zapletal — Latomy) 7'05”22 ČETVEREC BREZ KRMARJA Romunija 6'10”65 Norveška 6T3"80 Francija 6T6"73 Italija 6’15”37 Danska 6'20'’65 ZDA 6’27"01 Vzhodna Nemčija 6T1”66 Sovjetska zveza 6'14”14 Zahodna Nemčija 6’15”49 DOUBLE SCUL Norveška 6’28”91 Švica 6’36”89 Poljska 6'39”88 Danska 6’25”18 Češkoslovaška 6’27''78 Belgija 6’34'T7 Sovjetska zveza 6'23”51 Vzhodna Nemčija 6’23"85 Francija 6’32”61 OSMEREC Zahodna Nemčija 5’44"53 Vzhodna Nemčija 5'42"30 Nova Zelandija 5’40”90 Italijanska ekipa bo prispela v Cecino 21. avgusta, medtem ko je prihod ostalih ekip predviden za 23. t. m. Italija bo igrala v A skupini skupaj s Poljsko, Nizozemsko in Romunijo. V skupini B bodo nastopile: Bolgarija, Romunija, češkoslovaška in Sovjetska zveza. Prvenstvo se bo zaključilo 30. avgusta. ATICTIKA TURKU, 18. — Italijanski atlet Renzo Cramerotti je zasedel drugo mesto v metu kopja na mitingu v Turkuju. Zmagal je Finec Siitonen z značko 83,54 m. Italijan je bil za štiri cm krajši ter je s tem postavil osebni rekord ter drugi najboljši italijanski met vseh časov. "m.mmzm , -s**- .......... ** >K - 1 Jugoslovanu Pečarju (levo) ni uspelo, da bi se na pravkar končanem atletskem evropskem prvenstvu v Helsinkih, uvrstil v finale v metu diska. V tretjem, odločilnem metu, je sicer presegel kvalifikacijsko normo, na žalost pa je prestopil in tako izpadel ..“""""o..........im..milili.m............................... KONČANE POČITNICE ITALIJANSKIH NOGOMETAŠEV Še dva tedna do prvih tekem za italijanski nogometni pokal L kolo ko na sporedu v nedeljo, 29. avgustu ODBOJKA CECINA, 18. — V sredo 25. avgusta se bo pričelo v Cecini evropsko odbojkarsko prvenstvo za mladinke. Nastopile bodo reprezentance Poljske, Nizozemske, Nemčije, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Bolgarije, Romunije in Italije. in,,ii ^Usty Robertson je re- "">inilllliiiiilili....... PRIJATELJSKI NOGOMET Nfl GORIŠKEM ] tretji prijateljski tekmi i« Adria podlegla Primorju srečanje med Doberdobci in Mirenci v Sovodnjah 5f?.ča«dh’ V "njihovi1 igri tekmi, ki so p - ouaiurn znancem aj-Umorjetn, so nogometa Iti,, "»st , borbenosti in požrt-tC? tekel oatno Je. da je še HOOstje 1 naJstarejši igralec Co-Pokazali mnogo več C Goh?11' Sodnik Pahor in Afi.je, p® , tokrat ni opravičil i ‘z či«w' g°' so gostje do-Stega offsida, pa tudi ^i'1^tiRov,folu gostov je situad-Č ,? .a, na nedovoljen polo-W ^itvirvT'15' hi ob več ji spret-tiosp„i? »sreči svojih igralcev C ^tirie n ?e kakšen gol. V na-,%1 “eca tokrat ni šlo in je 6ka-i lepih priložnosti. v4h; Sta nastopili v naslednjih ^ (RPlratnik (Leban), Gorkič, Uršič), Cotič, Devetak, Uranič (Bitežnik), Fornazarič, Ivčev, Beč (Silič), Piščanec, Merljak (Mar-vin). PRIMORJE: Marjanovič (Zdravko-vič), Gorup (Doljak), 'Plešinac, Curk, Pavel Brecelj, Jamšek, Fučka, Kopa-tin, Batagelj, Peter Brecelj, Peljhan. Gole so dosegli: Fučka (35), Piščanec (42), Kopatin (45), Kopatin (61), Peljhan (82), Piščanec (83). V nedeljo se bodo Mirenci pomerili z Doberdobci. To bo že druga letošnja tekma med tema ekipama. V prvem srečanju, 16. maja na mirnskem igrišču, so bili boljši Mirenci. Zmagali so z rezultatom 6:2 (3:0). Tokrat bodo domačini Doberdobci. Ker pa igrišče v Doberdobu še ni urejeno, bo tekma v Sovodnjah. Začetek je predviden ob 18. uri po italijanskem času. B. P. Vse nogometne ekipe že teden in več trenirajo, da bi se po kratkih poletnih počitnicah spet povrnile v dobro kondicijo. Trenerji preizkušajo novo kupljene nogometaše in jih skušajo uvesti v nov način igre posameznih enajsteric. V tem obdobju pa ne manjkajo prijateljske tekme, ki služijo za pregled opravljenega dela med treningi. Največ ekip igra prijateljske tekme s tehnično šibkimi enajstericami, so pa tudi tiste, ki se upajo že sedaj spoprijeti se s kvalitetnimi moštvi, izmed teh bo v soboto Cagliari i-gral proti Benfici, v kateri nastopa slavni Eusebio. 25. avgusta se bo Bologna pomerila s francoskim prvoligašem Metzom, kjer igra bivši srednji napadalec Torina in Milana Nestor Combin. 29. avgusta bodo na sporedu prve tekme za italijanski pokal, naslednjo sredo pa bo Torino v okviru tekmovanja za pokal pokalnih prvakov igral proti angleški ekipi Tottenham. Seznam tekem, ki jih bodo odigrale italijanske enajsterice avgusta do polovice septembra je naslednji : DANES Lanerossi — Reggina Cervia — Bologna SOBOTA, 21. AVGUSTA Cagliari — Benfica Lecco — Atalanta Viareggio — Fiorentina Ravenna — Mantova Foggia — Verona Riccione — Milan Livorno — Sampdoria Verbania — Novara NEDELJA, 22. AVGUSTA Parma — Bologna Cesena — Inter Piacenza — Juventus Napoli — Santiago Roma — Varese Asti — Torino TOREK, 24. AVGUSTA Fiorentina — Univerza Čile SREDA, 25. AVGUSTA Rovigo — Lanerossi Pro Vercelli — Novara Atalanta — Benfica Lazio — Cagliari Torino — Juventus Piacenza — Milan Cesena — Napoli Metz — Bologna ČETRTEK, 26. AVGUSTA Vigevano — Inter Catanzaro — Verona NEDELJA, 29. AVGUSTA Italijanski pokal (1. kolo) Como — Varese Mantova — Catania Inter — Reggina Monza — Milan Verona — Catanzaro Napoli — Sorrento Bari — Juventus Sampdoria — Taranto Lanerossi — Cesena Reggiana ■ — Bologna Perugia — Atalanta Lazio — Roma Cagliari — Arezzo Livorno — Fiorentina SREDA, 1. SEPTEMBRA Milan — Atletico Madrid Cattolica — Mantova Pokal pokalnih prvakov Torino — Tottenham ČETRTEK, 2. SEPTEMBRA Sangiovannese — Fiorentina Parma — Atalanta NEDELJA, 5. SEPTEMBRA Italijanski pokal (2. kolo) Brescia — Como Varese — Inter Novara — Mantova Catania — Monza Palermo — Verona Catanzaro — Napoli Genoa — Bari Juventus — Sampdoria Cesena — Reggiana Modena — Bologna Ternana — Perugia Atalanta — Lazio Foggia — Cagliari Arezzo — Livorno SREDA, 8. SEPTEMBRA Italijanski pokal (3. kolo) Reggina — Brescia Como — Inter Milan — Novara Mantova — Monza Sorrento — Palermo Verona — Napoli Taranto — Genoa Bari — Sampdoria Modena — Lanerossi Cesena — Bologna Roma — Ternana Perugia — Lazio Fiorentina — Foggia Cagliari — Livorno NEDELJA, 12. SEPTEMBRA Italijanski pokal (4. kolo) Reggina — Como Brescia — Varese Milan — Mantova Novara — Catania Sorrento — Verona Palermo — Catanzaro Taranto — Bari Genoa — Juventus Modena — Cesena Lanerossi — Reggiana Roma — Perugia Ternana — Atalanta Fiorentina — Cagliari Foggia — Arezzo SREDA, 15. SEPTEMBRA Pokal državnih prvakov Inter — AEK Atene Pokal pokalnih prvakov Limerick — Torino Pokal UEFA Bologna — Anderlecht Napoli — Bucarest Marsa — Juventus Milan — Dam PIA VANJI DANES SE ZAČNE BALKANSKO PRVENSTVO Ali bo Jugoslaviji uspelo ohraniti naslov balkanskega plavalnega prvaka? Brez Mirjane Segrt je jugoslovanska reprezentanca močno okrnjena ■ Romunija velja za glavnega favorita BEOGRAD, 18. — Jugoslovanska plavalska reprezentanca je odpotovala v Bukarešto, kjer se bo udeležila tretjega balkanskega prvenstva. Tekmovanja se bodo pričela jutri in se bodo nadaljevala do 22. avgusta. V romunsko prestolnico so pod vodstvom Bogdana Ne-nadoviča, predsednika selekcijske komisije, odpotovali naslednji plavalci: Ana Boban, Gordana Pilič, Veljko Rogošič in Nenad Kuridža iz Splita, brata Predrag in Nenad Miloš, Pedišič, Milankovič, Petkovič, Gasparič, Majnarič in Divjak iz Zagreba, Pavičevič in Kovačič z Beograda, Mandeljc in Švarz iz Kranja, Rudan iz Rovinja, Lustig z Reke ter Linhart iz Ljubljane. Jugoslovani bodo v Bukarešti branili naslov balkanskega prvaka, ki so ga osvojili lani v Atenah. Plavalke so takrat zbrale 189 točk ter bile tako prve pred Bolgarijo — 146, Romunijo — 124, Grčijo — 87 in Turčijo — 18 točk. V moški konkurenci je bilo tekmovanje bolj izenačeno: zmagali so Jugoslovani s 166 točkami pred Bolgarijo, Romunijo — 159, Grčijo — 113 in Turčijo — 27 točk. Plavalci so bili v posameznih disciplinah sedemkrat prvi, v ženski konkurenci pa so zabeležili Jugoslovani kar 12 zmag. K temu je najbolj pripomogla Mirjana Šegrt, ki pa ne bo letos nastopila zaradi psiho-fizične izčrpanosti. V Atenah je bila Mirjana kar šestkrat prva. Brez Šegrtove in Kurbanoviča bodo poskušali Jugoslovani obraniti naslov balkanskega prvaka z zelo pomlajeno ekipo. V Bukarešti bi se morali uveljaviti Nenad in Predrag Miloš, Ana Boban, veteran Rogošič ter mladinki Eva Majnarič in Gordana Pilič. V skokih v vodo bo nastopila dokaj okrnjena reprezentanca brez Milana Hoste in Milana Keberja, ki sta se v ponedeljek smrtno ponesrečila v prometni nesreči. V Bukarešti bo tako skakalo samo pet tekmovalcev: večkratni državni prvak Obšteter, Kussel in Gaber v moški ter Nataša Drenčič in Vojka Grilc v ženski konkurenci. Veliki favoriti tako v plavanju kot v skokih v vodo so vsekakor domačini. V njihovih vrstah bo med drugimi tekmoval tudi lanski štirikratni balkanski prvak Slavič. Možnost za visoke uvrstitve imajo še Almer med moškimi ter Groza in Giorgescu med ženskami. V skokih v vodo bodo nastopili Romuni z isto ekipo, ki si je lani zagotovila prvo mesto v Atenah ter je osvojila na mednarodnem tekmovanju v Jugoslaviji v zelo ostri konkurenci kra dve prvi mesti. Spored tretjega balkanskega prvenstva v plavanju: 19. avgusta — 200 m prosto (moški in ženske), 100 m hrbtno (moški in ženske), 100 m metuljček, 4x100 m mešano (moški in ženske), 4x100 m prosto (moški). 20. avgusta — 400 m prosto (moški in ženske), 100 m prsno (moški in ženske), 200 m metuljček (moški in ženske), 200 m hrbtno (moški in ženske). 21. avgusta — 100 m prosto (moški in ženske), 200 m mešano (ženske), 400 m mešano (moški), 200 m prsno (moški in ženske), 4x100 m prosto (ženske), 4x200 m prosto (moški). 22. avgusta — 200 m mešano (moški), 200 m prsno (moški in ženske), 800 m prosto (ženske), 1500 m prosto (moški). Tekmovanje v skokih v vodo se bo pričelo vsak dan ob 16. uri. Na novem bezbolskem stadionu v Parmi, čigar maketo vidimo na slild, bo letos prve dni septembra evropsko prvenstvo v bezbolu Lanski prvaki balkanskega plavalskega prvenstva: MOŠKI 100 m proslo: Slavič (Rom.) 55”* 200 m prosto: Slavič (Rom.) 2’3”1 400 m prosto: Slavič (Rom.) 4’24”4 1500 m prosto: Rogošič (Jug.) 17’58” 100 m prsno: Costa (Rom.) 1*10”7 200 m prsno: Costa (Rom.) 2’35”4 100 m metuljček: Kuridja (Jug.) 59” 200 m metuljček: Rogošič (Jug.) 2*16” 100 m hrbtno: P. Miloš (Jug.) 1’2”7 200 m hrbtno: P. Miloš (Jug) 2’16”3 200 m mešano: Slavič (Rom.) 2’18”6 400 m mešano: Cakarov (Bol.) 4’55”9 4x100 m prosto: Jugoslavija 4’46”6 4x200 m prosto: Bolgarija 8’29”I 4x100 m mešano: Jugoslavija 4’11”1 ŽENSKE 100 m prosto: šegrt (Jug.) 1T’5 200 m prosto: šegrt (Jug.) 2*13** 400 m prosto: šegrt (Jug.) 4’47”4 800 m prosto: Nejčeva (Bol.) 10*18**3 100 m prsno: Bjedov (Jug.) 1’19”4 200 m prsno: Bjedov (Jug.) 2’51”5 100 m metuljček: šegrt (Jug.) 1*6”6 200 m metuljček: šegrt (Jug.) 2’27”1 1#l’10"4hrbtn°: Gaaparac (Jug ) 200 m hrbtno: Gašparac (Jug.) 2’34”1 200 m mešano: šegrt (Jug.) 2’35”1 400 m mešano: Nlkolova (Bol.) 5’40”7 4x100 m prosto: Jugoslavija 4*18”9 4x100 m mešano: Jugoslavija 4’42”4 Skoki Moški: deska in slolp: Ganea (Rom.) ženske: deska In stolp: Aleksandrova (Bol.) Vaterpolo: Jugoslavija BEZBOL Alpina organizira tekmovanje za pokal S. Babicha Openska Alpina bo priredila bez-bolski turnir, katerega se bodo u-deležile najmočnejše ekipe iz naše dfžele. Tekmovanje za pokal S. Babicha bo potekalo z naslednjim sporedom: IZLOČILNE TEKME: nedelja, 5. septembra 10.00: Cumini BC — AS Libertas 16.00: CUS TS - US Alpina FINALE: nedelja, 12. septembra 10.00: finale za 3. in 4. mesto 16.00: finale za 1. in 2. mesto Tekme bodo na vojaškem igrišču na Opčinah. Po končani zadnji tekmi bo nagrajevanje v prostorih ALUT v Ui. Universita 5. J 067 brzostrelk« v višino prsi in prijel za ^ Vpazil je, da je rosa v travi mestoma omedena in * »Cejene. • kjer n« pojejo ptice, so skriti ljudje ali pa ko- tih btis]6 žival>» je pomislil. Koraki so mu postali svin-irlN ^ so se okorno motale, oči so preiskovale obe z !. in vsako vejo posebej, dokler se ni med ve- $oNiti ila < j>ra'v se je zavedel, je bil zvezan. Ležal je na (g Pje^ ten*, kjer je bil zagledal prve sumljive sledove. ^ krtteL, hotel izvleči pištolo. Preden mu je to uspelo, ‘--.Je sIt1. trije policisti. Eden mu je stopil na roko, pa r, s®del z zvezanimi rokami mobiliziranec Nace, til1 tona 80 mu tekle solze. Nekaj metrov od njiju so gjjJ? vsi štirje fantje njegove patrulje. Okoli njih vHli tli policisti in jim preobračali žepe. Drugi so se odpiranjem nahrbtnikov, v katerih so našli kruh, tn sadje. Bolela ga je glava. Dvignil je zvezane roke in s hrbtom dlani otipal nad čelom sluzasto rano. Bolečina se je spreminjala v pekoč občutek krivde. Če se ne bi bil zamudil pri ženski, bi bili prišli kakšno uro prej in bi se izognili temu prekletemu presenečenju.... Odvratno mu je bilo, da so ga ujeli živega. Nikdar ni na to računal... Predenj je stopil visok feldvebel, ki je vodil policijski izvidniški vod. Zagledal se je vanj z zvedavimi očmi in vprašal, če govori nemški, čeprav je znal, je odkimal. Poklical je tolmača. Pritekel je zajeten možakar, ki ga je Gorazd poznal. Pred leti ga je bil videl med delavci v železarni. Svojčas je bil gozdni delavec, v letih lesne krize pa se je zaposlil kot težak v njegovem obratu. Najraje bi mu pljunil v grobi obraz. O njem je bil zvedel, da že dve leti vodi Nemce po Jelovici in da mu pravijo Pesjak. Gorazd se je predrzno zazrl vanj in dejal: «Povej jim, da pripadam brigadi, ki je uro hoda od tod na položajih. Na Jelovici so tri brigade, kakšnih tri tisoč mož, pričakujemo pa še en odred.» Vse je bilo močno pretirano. Feldvebel pa je pisal, niti z enim samim gibom ni pokazal, če verjame ali ne. Zadovoljen je bil, da bo sestavil poročilo brez posebnega truda, saj so običajno Jetniki molčali in jih je bilo treba pretepati. Mobiliziranec Nac je vedel premalo, da bi si kaj pomagali z njim. Med zasliševanjem se je v smeri, kjer je Gorazd nazna-čil brigado, oglasilo streljanje in se jelo prelivati proti njim. Torej ni lagal. Policisti so se vznemirili. Vodja je zaukazal umik. Zadovoljni so bili z uspehom. Vse štiri mrliče so zavlekli s steze v smrečje. Obema ujetnikoma pa so naložili zaplenjene nahrbtnike in odvzeto orožje. SpustUi so se navzdol. Skozi gozd so se pomikali previdno. Ptfkalo je na mnogih straneh. Gorazd se je krivil pod težkim bremenom in topa žalost ga je navdala. Nobene možnosti ni bilo za beg. Tako obtežen bi napravil samo nekaj korakov in padel... Zamikalo ga je, da bi skočil... življenje v njem pa je bilo močnejše. Boril se bo do zadnje možnosti in jih skušal prelisičiti. Pot do Begunj je dolga, če bo vzdržal mučenje, sa bo morda ohranil življenje. Celo uro so se molče spuščali proti zahodu, ne da bi jih kdo moril. Potem so srečali nemško vojaško enoto, ki je šla v bojnem razporedu v smer, kjer so se tolkle brigade. Da jih ne bi ovirali, so posedli nad stezo. Le ujetnikoma so ukazali stati. Nac je bil z močmi pri kraju. Nekaj časa je klecal, potem pa se je zvrnil. ((Dvignite ga! Naj spoštuje mimohod naše vojske!» je dejal feldve- bel Pesjaku. Ta ga je z brcami spravil pokonci in mu jih primazal nekaj okoli ušeš. če bi bil Gorazd imel proste roke, bd bil skočil vanj in ga zadavil. Mimo njih so se pomikali vojaki. Pod jeklenimi čeladami so tičali sami mladi obrazi. Zvedavo so gledali Go- razdov okrvavljeni, mračni obraz. Nac je nekaj časa stal in spet padel. Pesjak in policist pa sta ga znova obdelovala z brcami. Na čelu kolone, ki Je prihajala za izvidnico, je stopal major. Obstal je in si ogledal oba ujetnika. Potem je o- dredil počitek in vsa njegova kolona je posedla med drevje. ((Nehajta bedaka! Kar počneta, je nepotrebno!« je nahrulil Pesjaka in policista. Obstala sta z rokami, prilepljenimi k bedrom. Močno oborožena vojska jima je zbudila spoštovanje. Major pa je poklical vodjo izvidniškega voda In zahteval podatke. Potem je ukazal ujetnikoma, naj sedeta. Odprl je oigaretno dozo in jima ponudil. Vzela sta vsak eno cigareto; celo prižgal jima je. Potem je razgrnil specialko in se zastrmel vanjo. Vodja policijskega izvidniškega voda mu je na karti pokazal nekaj smeri, po katerih bi lahko dosegel koto 1240 metrov. «še dve uri hoda imate do tam.« ((Prekleto so prostrani ti gozdovi! In brez cest. Brez naselij. In vsepovsod sovražnik!« Feldvebel je pokimal. Iz daljave pa je odmevalo streljanje, kot bi se nad Jelovico razdivjala nevihta. Čez pol ure so ju prignali na planino, obdano z zase- dami. V kotanji, kjer je stalo nekaj stanov in živinskih hlevov, so zagledali konje, med dimom poljskih kuhinj so vrveli vojaki. Gorazd je doumel, da je tu poveljstvo enot, ki prodirajo proti diviziji. Pripeljali so ju pred kočo, iz katere je prišel podpolkovnik. Ta je malomarno sprejel poročilo in zapiske o zasliševanju. Samo nad Gorazdom, ki je nosil oznake bata ljonskega komisarja, se Je razveselil. «Ta bo poslastica za gestapo!« je dejal in poslal kurirja v eno izmed bližnjih koč. Major Wolf je sedel ob ognju in nalagal suhliad na kamnito ognjišče. Nasproti mu je sedel tolmač Pewalek in držal nad ognjem vojaško skodelo, kjer je vrela voda za turško kavo, s katero je major Wolf nameraval počastiti poveljujočega. Major Wolf Je s oigaro v ustih zapustil stan in se napotil h gruči, ki je ogledovala ujetnika. Umaknili so se na obe strani, da so mu napravili prostor. Gorazd ga je takoj spoznal po nenavadni drži in upanje na ,rešitev mu je ta hip skopnelo. Major se je ustavil pred njim, zapičil vanj prodorne zelene oči in se zadovoljno zasmejal. Z ukrivljenimi kotički ust je pokazal, da je tudi on spoznal njega. Vzel je iz ust cigaro in vprašal z glasom, ki je spominjal na renčanje psa: «Ali me poznate?« Gorazd je odkimal, major pa se je zarežal: ((Potem me boste pa še spoznali!« ((Odpeljite ju! Oba mi primemo zmehčajte, preden 1u bom zaslišal!« je ukazal policistom. Odvzeli so jima kar so jima naprtili, in ju zaprli v živinsko stajo, pred katero se je sprehajal stražar. V poltemi smrdljivega prostora le ležalo nekaj pretepenih moških. Komaj opazno so dvignili glave, ko je svetloba planila v temne kote. Nemočna sta se zrušila na tla in prisluhnila ječanju in vzdihom... (Nadaljevanje slediJ Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montacchi 6/11 PP 559 Talafon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina 1 100 'ir ~ vnapr8t' polletna 6.100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir j «Bi “ , ss-src-’- -• s&a PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 501^S Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani «ADIT» - DZS. Ljubljana, GradiMe 10/11 nad. telefon _ Oglati Za vsak mm v vlSinl enega stolpca: trgovski 200,^ f|i.n*^i:' upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar lir. «MaH * oč»'° 90* Stran 6 19. avgusta 1971 upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblieltA Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska KRIMINALNO DEJANJE, KI MEJI ŽE NA BLAZNOST Neznanci z avtom podtikali ogenj obsežnem področju pri Jamljah na Med mejnim prehodom pri Komarjih in Tržičem so vzdolž ceste zanetili sedem požarov - Zgorel ves hrib med Jamljami, Sabljiči, Moščenicami in Prelostnem - Učinkovita samopomoč domačinov Požar izredne razsežnosti je sinoči zajel področje med državno cesto pri Jamljah, avtocesto in kraško po tjo, ki se na »ovinku smrti« pri Jamljah odcepi proti Prelostnemu. Gre za hudo kriminalno dejanje, ki sta ga po izjavah domačinov iz Ja melj in drugih očividcev zakrivila dve osebi v nekem svetlem avtomobilu. Samo hitremu posegu Jamelj- treba zahvaliti, da ni prišlo do prav- cev ter njihovi požrtvovalnosti se je cate katastrofe, ki ne bi prizadela spravila v nesrečo tudi področja na Omenjeni osebi, naj bi se okoli 18. ure pripeljali od prehoda pri Bresta vid. Med potjo od bloka mimo Jamelj, Sabljičev, Moščendc pa vse do prvih hiš v Tržiču sta zanetili sedem, po nekaterih ocenah pa celo osem požarov: prvega pri Komarjih, dmgega pri palirski hiši v bližini »ovinka smrti«, tretjega takoj za ovinkom, četrtega, petega in šestega pa dalje ob cesti proti Sabljičem, oziroma do Štrangarje-vih, kakor imenujejo hišo na stičišču cest iz Gorire in Tržiča, zadnjega sta prižgala kakšnih 700 metrov pred prvimi hišami v Tržiču. Zaradi izsušenih tal in vetra se je požar izredno hitro razširil ter so se nekatere njegovih vej tudi družili. Nekatere so vaščani sami na hitro pogasili, na področju pri Sabljičih pa jdm to ni uspelo kljub hitri pomoči gasilcev in vojakov. 0-genj je opustošil star borov gozd, mlade sadike, vse, kar je dosegel na svoji hitri in uničevalni poti. Ko je proti večeru skorajda kazalo, da so gasild z vodo, vojaki in domačini požar zatrli, se je na vsem lepem znova razvnel s takšno silo, da ga niso mogli več ukrotiti. samo njihove vasi, ampak bi lahko jugoslovanskem Krasu. Nekako do 22. ure je pogorelo vse na jameljski strani, potem pa se je ogenj razširil na področje, ki se prevesi na moščeniško stran, proti avtocesti in proti Prelostnem. Nekaj pred polnočjo je gorelo v neposredni bližini avtoceste, kjer se je za nekaj časa promet ustavil. Še pred polnočjo so se ognjeni zublji izredno hitro razširili proti vo-jašnid v Prelostnem. Vojaška oblast, ki je že do takrat poslala gasit okoli 150 vojakov iz Gradišča, je k vojašnici poslala okrepitev, da bi obvarovala postojanko ter preprečila morebitne hujše posledice, ki bi se utegnile pripetiti na tem področju, znane po vojaških služnostih. Prvi, ki je obvestil gasilce o dogodku, je bil g-adbenik Ferrucdo Tolloy iz Tržiča, ki se je okoli 18. u^e mudil v Jamljah. Od tam je viJel, kot da bi gorelo pri Štran-garjevih, kjer stanuje Mario Kobal. Goriški gasild so kmalu prihiteli v Jamlje ter pogasili požar pri Komarjih, ki še ni zadobil večjih razsežnosti. Drugi požar pri »poiirju« so poga pili Kobalovi sami. Riliard Kobal, njegova žena in otroci so vzeli cev, ki jo uporabljajo za zalivanje vrta, ustavili so promet na državni cesti ter cev potegnili čez njo do ognja. S škropljenjem ter z zlivanjem veder vode na plamene so ogenj pogasili; razvil se je na površini komaj kakšnih 10 kv. metrov. Medtem se je večje število Jamelj-cev, predvsem ladjedelniških deiav-cev odpravilo k Št-angarjevim ter se z vso ihto spoprijelo z razdivjanim elementom, ki se je hiši približal na kakšnih sedem metrov. Mario Kobal, ki biva v njej, se je vrnil iz ladjedelnice ravno v najbolj nevarnem trenutku. S skupnimi močmi so delavci rešili staro in hi- tro vnetljivo zgradbo pred gotovim : ičenjem. »Zaradi toplote je pred našo hišo razneslo puškin naboj iz prve svetovne vojne. Pri Sabljičih pa je bilo večkrat slišati hujše poke — nam je pripovedoval Rihard Kobal — raznašalo je orožje, ki ga je v hribu precej še iz prve svetovne vojne.« »Ko smo nekaj po polnoči po telefonu iskali Ferruccia Tolloya na njegovem domu v Tržiču, se je oglasila njegova soproga, ki nam je povedala, da je ves Tržič zavit v gost oblak dima, ki jim ne pusti spati. Veter je namreč neprestano pihal od vzhoda ter potiskal dim v Laško. Potrdila nam je, kar smo izvedeli v Jamljah, da je po moževi sodbi zanetil ogenj nekdo, ki se je pripeljal od mejnega prehoda. Bil je prvi, ki je nesrečo opazil in je takoj že v Pahorjevi gostilni naročil gospodarju, naj o dogodku obvesti gasilce. »Če bi imel samo še dve minuti več časa na razpolago, bi požigalce prav gotovo ujel«, je dejala gospa Tolloy, ki je kljub pozni uri rada postregla s podatki, za katere smo jo zaprosili. Težko bi sedaj, ko je požar vse prej kot ukročen, ocenili nastalo škodo, prav tako pa v tem trenutku ne bi mogli povedati, kolikšno področje je zajel. Med prizadetimi je največ Jameljcev. Jože Pahor ima pri Sabljičih okoli 20 hektarov gozda, manjše parcele pa Stanko Legiša, Lojze Pahor in drugi prebivalci Jamelj. Prav gotovo je uničenih nekaj stotin, če ne celo nekaj tisočev hektarov starega borovega gozda in pogozdenih površin. Poleg vojakov iz Gradišča so sodelovali pri gašenju gasilci iz Gorice. Tržiča. Trsta in Vidma. Izred no važen pa ie bil doprinos vaščanov. ki so se trudili z razumljivo silo, saj so se borili za svoie imetie ter imetje svojih sorodnikov in sovaščanov. G. V. Novorojenko so našli na tračnicah BOLOGNA, 18. — Danes zjutraj so železničarji odkrili na tračnicah nedaleč od železniške postaje v Bologni novorojeno dekletce nekaj trenutkov potem, ko je šel mimo vlak namenjen v Milan. Novorojenka je bila še živa in železničarji so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zdravniki sorejeii na oddelku za oživljanje. Kljub poškodbam upajo, da jim bo uspelo rešiti otroka. Železniška policija je uvedla preiskavo. da bi našla mater. Preiskovalni organi menijo, da je ženska rodila otroka v stranišču na vlaku in ga je spustila po školjki na tračnice. Policija je v Milanu pregledala vagone vlaka, ki je prispel iz Bologne, vendar ni dobila še nobenih sledi za zločinsko materjo. Skoraj sto žrtev v dveh brodolomih CHIPAICINGO (Mehika), 18. -Triinsedemdeset ljudi je izgubilo življenje v ponedeljek zvečer v Mehiki, ko se je prevrnila večja barka, ki je prevažala skupino romarjev preko reke Rio Balsas. Zaradi teme je barka zadela v podvodno čer in se je potopila. Otroci prijavili očeta zaradi nasilja MILAN, 18. — Štirje bratje so danes prijavili karabinjerjem svojega očeta Nicolo Coionno zaradi neprestanega pretepanja. Za veliki šmaren je Colonna tako pretepel svojo hčer Angelo, da se je morala zateči v bolnišnico. 300 milijonov za diamant brez vrednosti ŽENEVA, 18. — Velik rumen diamant, ki je tehtal 140 karatov in katerega so prodali na dražbi za 300 milijonov lir, je bil kvečjemu vreden 5 milijonov lir, kajti rumenkast blesk ni naraven pač so ga umetno pridobili v laboratoriju z bombardiranjem jedrskih delcev. Diamant je na ženevski dražbi prodajala londonska galerija Christie’s, kupiti pa ga je hotel znani pariški zlatar Cartier. Preden je plačal dragoceni kamen je zlatar zahteval, da še enkrat podrobno pregledajo dragulj. Prav na tem zadnjem pregledu so ugotovili, da je diamantov rumeni blesk umetno pridobljen. Cartier je vrnil diamant lastniku, ki ga je v dobri veri kupil za približno 63 milijonov Ur. Coionno je danes pregledal zdravnik, ki je priporočil zdravljenje v nevrološki bolnišnici. NEAPELJ, 18. — Po zadnjih meritvah so strokovnjaki tehničnega urada ugotovili, da se teren v Pozzuoliju in okolici dviga s hitrostjo enega milimetra na dan zaradi bradhisizma, ki je pred leti povzročil precej preplaha med prebivalstvom. St *kb. Silovit tajfun, divjal Hong Kongu, je prevrnil trajekt, števila žrtev sedaj še niso ugotovili ""a.........."IIIIIUIIIIIIIII..........................................................................................um..........milil.............................................................................................................m......imunimi................n.......................... BLIZU PEGNITZA V ZAHODNI NEMČIJI Sedemintrideset ameriških vojakov ubitih zaradi padta helikopterja Letalo je strmoglavilo zaradi eksplozije - Ameriška varnostna služba je uvedla preiskavo PEGNITZ, 18. - Danes se je v Zahodni Nemčiji blizu mesta Pegnitz pripetila zelo huda »etalska nesreča v kateri je izgubilo življenje 37 a-meriških vojakov. Helikopter ameriške vojske, ki je imel na krovu 33 vojakov in 4 člane posadke je zaradi eksplozije strmoglavil nedaleč od avtoceste, ki povezuje Nuerenberg z Berlinom, očividci so pripovedovali, da so vi deti dva vojaka, ki sta se skušala rešiti s skokom iz gorečega helikopterja. vendar jima poizkus ni uspel. Vsa trupla žrtev so ožgana in so razpršena v razdalji do dveh kilometrov od kraja kamor je padel helikopter, tako da bo skoraj nemogoče z gotovostjo identificirati žrtve-. Današnja je največja nesreča, ki se je v petindvajsetih letih pripetila ameriškim vojakom v Evropi. Na kraj nesreče so takoj prihitele enote bavarske policije in gasilci, vendar ko so prispeli na mesto ni bilo za žrtve več pomoči. Kriminalistični oddelek nemške policije in varnostna služba ameriške vojske v Evropi sta uvedla preiskavo, da bi ugotovila vzroke eksplozije, vendar do sedaj nista še dala nobenega sporočila o izsledkih. Helikopter vrste «chenock 47» je bil na navadnem poletu za vežbo, ko ga je eksplozija, ki je nastala iz še neznanih vzrokov, razbila na dvoje. Vojaki, ki so bili na krovu, so pripadali 56. artilerijski brigadi, ki ima svojo vojašnico v Stuttgartu. Helikopterji vrste »chenock 47» so med najbolj modernimi letali ameriške vojske. Dolgi so 15 m in dosežejo hitrost 300 km na uro. Po navadi jih uporabljajo za taktične transporte vojakov in vojnih materialov na srednjo razdaljo. Dan letalstva v Sovjetski zvezi MOSKVA, 18. — Danes praznujejo v Sovjetski zvezi dan letalstva. Ob tej priliki je obrambni minister Grečko izdal proglas v katerem >e podčrtal predvsem politični pomen tega praznika »Imperialistične sile,« ie dejal Grečko, »se stalno protivijo pomiritvi ter skušajo razširjati svoje napade na svobodne države. Sovjetska komunistična narti'a ir vlada sta do sedaj storili vse kar je bilo v njuni moči, da bi razkrin kali načrte imperialistov in sta posvetili največjo pozornost moči sovjetske armade, ki brani državo pred imperialisti«. Da se rešijo lepote (Nadaljevanje s 4. strani) Šibenik, Biograd na moru, Zadar, Titova Korenica, Crikvenica, Krk, Maii Lošinj, Reka, Pulj, Rovinj, za hrvatski del ter za Piran na slovenski obali, v notranji Sloveniji pa pride v poštev Radovljica. Za direktorja tega načrta je Organizacija združenih narodov imenovala inž. arhitekta Mira Mara-soviča, ki se je bil pred tem uveljavil pri podobnih delih načrtova nja nadaljnjega razvoja na južnem Jadranu. Ko z zadovoljstvom beležimo to vest, se nam vsiljuje majhen dvom, ali ne prihaja morda ta sklep nekoliko prepozno. Res je sicer, da se je turistični boom v Jugoslaviji izredno naglo razmahnil in je imelo to za posledico tudi divje naraščanje turističnih naselij, kjer se niti prvotni urbanistični načrti niso spoštovali. Kako pa bo sedaj z urejanjem urbanističnih planov, ko so marsikje, posebno blizu večjih turističnih centrov, nastala bolj ali manj divja naselja, kot imenujejo skupine zasebnih počitniških domov, ki pogosto niso več niti tako majhna, saj predstavljajo že prave pravcate vasi? Če je res, da se je Jugoslavija, vzdolž Ja- .................................iiiMlllllilllHlllllliiiiliililliilIllilIHlllimini.....ulil........................................................................................................................................................ KUBA 1971: POLITIČNA IN GOSPODARSKA IZOLACIJA GRE H KRAJU Zaslužene športne in politične zmage drugi za Američani na medameriških igrah, Kubanci zrejo z optimizmom v bodočnost LA HAVANA, avgust - Devetnajstletni Kubanec Pedro Perez Duenas, stasit in zagorel mladenič, je na zadnjih medameriških igrah v Caliju v Kolumbiji zmagal v troskoku: 17,40 m. Kubanec je skočil samo centimeter več kot sovjetski atlet Viktor Sanejev na zadnjih olimpijskih igrah v Mehiki, toda ta centimeter je napravil iz Pedra Pereza Duenasa nekaj več kot navadnega športnega junaka. To je v resnici najbučnejši izraz tistega, kar Kubanci označujejo kot politično zmago, čeprav so jo dosegli le na športni ravni. Na športnih i-grah v Caliju, kjer so se pomerili najboljši atleti obeh Amerik, so kubanski športniki zasedli 2. mesto, takoj za severnimi Američani. Ta športni dogodek je spravil, kot poudarja tiskovna agencija »Prensa Latina« v Havani to majhno deželico na Karaibskem otočju, ki šteje komaj 8 milijonov prebivalcev ter je živela do sedaj v kroničnem položaju nerazvite zemlje, na drugo mesto športnih velikanov na zahodni celini. Na Kubi trdijo še več, in sicer da je ta zmaga obogatila Castrovo revolucijo, na škodo ameriške hegemonije ter je zadala hud Udarec vvashingtonskim naporom, da bi bila Kuba še vnaprej izolirana od ostalih latinskoameriških držav. Kubanski atleti so v resnici želi Izredno velike uspehe na omenjenih športnih igrah. Že po šestih dneh iger so prejeli 116 priznanj, nasproti 160, ki so jih dobile ekipe iz ZDA. Kubanci so potisnili na 3. in 4. mesto dve ameriški državi, ki sta bili vedno v ospredju ameriškega športa, to je Kanado in Argentino. Posebno so se odlikovali v vseh disciplinah, ki so priljubljene v deželah s socialističnim družbenim ustrojem. Eden od osnovnih ciljev režima Fidel Castra je integralna vzgoja mladine in njena fizična, razumska in ideološka mobilizacija. Zato je atletika na tem Karaibskem otoku zelo čislana. V tej zvezi je treba omeniti, da je novi kubanski rekorder zrasel v zelo dobri šoli: športnik, ki ga je odkril leta 1966, se je izvežbal v osrednjih športnih krogih nemške demokratične republike, njegov sedanji trener pa je Sovjet Leonid Šervakov, ki je tudi sam rekorder troskoka. Fidel Castro zelo rad in večkrat poudarja dve načeli: ne sme se ločevati telo od duha in treba je zmanjšati na minimum antinomijo med ročnim in razumskim delom. Zato prevladuje na Kubi športna filozofija, ki se korenito razlikuje od športne religije, ki je značilna za druge južnoameriške države in še posebej za Brazilijo in ki se konec koncev omejuje na religijo nogometa, katerega smatrajo skoraj izključno za bučno prireditev, ki omogoča kakemu posameznemu i-gralcu - žonglerju, da ga množice častijo kot kakega polboga. Zaradi tega je Brazilija kljub svojini 95 milijonom prebivalcev izpadla na medameriških igrah v Caliju zelo klavrno v primerjavi z malo Kubo. Drugi za Američani! Tvegan in nevaren upor Fidel Castra proti eni od največjih svetovnih sil, ki ga je kubanski revolucionar začel pred dvanajstimi leti, ima seveda svoj podaljšek tudi v ponosu in zanosu, ki sta prevzela Kubance po zasluženih lovorikah v Caliju. Šport je postal tako še enkrat pomembno sredstvo za uveljavitev nekega naroda v svetu. Zgodilo se je morda prvič, da so havanski , uradni krogi otipljivo zaznali, da gre h kraju izolacija, ki so jo ZDA skušale izvajati na njihovo škodo v Južni Ameriki. Čile je že vzpostavil diplomatske stike s Kubo, predsednik perujske republike gen. Velasco Alvarado je v začetku tega meseca sporočil, da preučuje možnost, da bi napravil podoben korak, Mehika, ki ni sicer nikoli pretrgala diplomatskih stikov s karaibsko republiko, je spet pristala na letalski dogovor, ki omogoča, da se kubanska letala spustijo dvakrat na teden na letališče v Meksiku. bolivijske delavske in kmečke organizacije so pred kratkim poslale v La Havano močno delegacijo, ljudska skupščina v La Pazu pa je izjavila svojo so- glasnost glede naklepa, da obe državi izmenjata svoje diplomatske predstavnike. Predsednik čilske republike Salvador Allende namerava v kratkem odpotovati v Ekvador in v Kolumbijo, kjer bo prav gotovo podprl stvar svojega prijatelja Fidel Castra. Posebno se čilski državnik zavzema za sprejem Kube v »posebno komisijo za koordinacijo Latinske Amerike«, to je v telo, ki zastopa južnoameriško podcelino na ravni gospodarskih, znanstvenih in tehnoloških pogajanj z Evropo in z ZDA. V La Havani komentirajo z zadovoljstvom tudi pojave novi, čeprav plahe politike vvashingtcnske administracije do karaibske republike. Čeprav Kubanci niso še pozdravili na viden način bližnjega prihoda i t ke severnoameriške športne ekipe v kubansko prestolnico, pa vendar posvečajo ve’iko pozornost pobudi ameriškega senatorja W. Fullbrighta, ki je zahteval, naj a-meriška vlada ponovno preuči svoje stališče do »kubanskega nasprotnika«. V tem tiči razlog, da Kubanci zelo radi združujejo pri svojih časopisnih in radiotelevizijskih komentarjih zmage nad ameriškimi športniki in poraze, ki so jih Američani doživeli na politični ravni. Vendar pa bo ta njihov »nacionalizem« verjetno začel pešati, ko se bodo čutili manj ogroženi od ZDA. drana doslej kar zadovoljivo reševala pred drugod znanim »plazom cementa«, je upati, da se bo s tem obsežnim urbanističnim načrtom tudi za v bodoče preprečil pojav, ki je v marsikateri deželi pokvaril čudovita področja in dal nekoč privlačnim turističnim krajem obeležje betonskih mravljišč, toda z deli bo treba pohiteti, da ne bodo urbanistični načrti prišli prepozno. PO IZJA VAHMACMAHONA IN HOL YH0KEJA Avstralija in Nova Zelandij2 bosta umaknili čete iz Vietnam2 f Protiameriške demonstracije v Vietnamu - Veliki uspehi osvobodilnih enot - Sovjetska zveza bo povečala svojo pomoč Severnemu Vietnamu CAMBERRA, 18. — Avstralija in Nova Zelandija bosta umaknili svoje čete iz Južnega Vietnama. Tako sta danes sporočila predsednika vlad teh dveh držav Macmahon in Holyhoke. Oba sta izjavila, da sta se odločila za umaknitev po posvetovanju z ZDA in Južnim Vietnamom. iiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiimituiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiHiiiiiitHiiiiiiii ZAHTEVEK RIMSKE KVESTURE Prisilni domicil za Itala Jalonga RIM, 18. — Znani pravnik Italo Jalongo, ki je zapleten v aferi zaposlitve pri deželni upravi Lazio domnevnega mafijca Nataleja Ri-mija, je v hudih škripcih. Oblasti so zahtevale, naj bi Jalonga poslali na prisilni domicil. Zahtevo je postavila rimska kvestura na podlagi protimafijskega zakona. Zdi pa se, da bodo morebitne ukrepe proti Jalongu sprejeli šele v drugi polovici prihodnjega meseca. Za take ukrepe je pristojno baje samo navadno sodišče, ki bo začelo delovati šele v drugi polovici prihodnjega meseca. V italijanskem časopisju so se v zadnjih dneh zelo razširile domneve, da je Rimi prišel v Rim, da bi tam deloval kot uradna osebnost, ki bi morala skrbeti za koristi mafijske organizacije v prestolnici. Danes je Jalongo prišel na sodišče. Sreča mu je bila naklonjena, ker se je pri vstopu v sodnij-sko palačo izognil časnikarjem in fotoreporterjem. Sodniki so ga zasliševali tri ure in pol, ko pa je skušal zapustiti dvorano, je prišlo do incidentov. Jalongo je zahteval, naj se fotoreporterji oddaljijo, toda oblasti niso sprejele te zahteve. Ni mu preostalo drugega, kot da gre iz dvorane ob bliskanju foto-reporterskih flešov. Jalongo je pa pri vsem tem imel veliko sreče, ker so sodniki sklenili, da bo o njegovi zadevi razpravljalo pristojno sodišče na redni razpravi v drugi polovici prihodnjega meseca. Sodniki so sprejeli sklep na zahtevo obtoženčevega branilca, ki je bil svoj čas sodnik. LAGOS, 18. — Vsaj dvajset oseb je izgubilo življenje v Nigeriji za radi potopitve manjše barke na reki Warri. Tržaško kmetijstvo (Nadaljevanje s 4. strani) torej načrtovanje proizvodnje, nadziranje tržišča in temu prilagojena izbira sort, predvsem pa organiziranje neposrednih oblik prodaje. Samo s tem dodatnim in bistvenim korakom v še bolj smotrn način dela bo n.pr. cvetličarska in vrtnarska dejavnost premagala fazo naključnosti in nesistematičnosti, kajti samo na ta način bo lahko vzdrževala strokovno osebje, ki je dandanes temelj smotrnega gospodarjenja. Ker usodo gospodarskih dejavnosti kroji v glavnem tržišče, bo treba še več pozornosti posvetiti oblikam neposredne prodaje in seveda tudi načinu prodaje. Kot so se vinske razstave izkazale kot odlično sredstvo za ovrednotenje domače kapljice, tako bodo tudi stalne in dobro zamišljene razstave zelenjave in cvetic (tako pridelka kot cvetličnih aranžmajev) pomagale k prodoru na trg. Specializirane trgovine res domačih pridelkov naj bi bile zadnji člen v verigi razvoja našega kmetijstva, ki, kolikor bo prišlo do rešitve še ostalih, na tem mestu le deloma nakazanih problemov, ima več kot dobre možnosti razvoja. Močno povpraševanje po domačih, pristnih in higiensko neoporečnih pridelkih predstavlja nedvomno stvarno in vsega upoštevanja vredno priložnost za naše kmetijstvo. Avstralski predsednik vlade je tudi dejal, da bo umaknil vse svoje čete do konca leta, medtem ko ni znan datum umika novozelandskih vojakov. Medtem ko so zavezniki ZDA razpravljali o umiku svojih čet, so v Južnem Vietnamu izbruhnile velike protiameriške demonstracije. Povod za manifestacije je bila novica, da je v kraljevski prestolnici Hue ameriški šofer povozil in ubil vietnamskega študenta. Množica je takoj obkrožila vojaka, kateremu je že huda predla. Na srečo je posegla vmes policija, ki je vojaka s težavo iztrgala razjarjeni množici. Neredi so se nadaljevali in ljudje so se spontano združevali v povorko. študenti so pred univerzo napadli in zažgali tovornjak ameriške vojske in tudi tokrat je policija le s težavo rešila šoferja tovornjaka. Demonstracije v Južnem Vietnamu sovpadajo z začetkom volilne kampanje za prenovitev poslanske zbornice. V glavnem se vsa kampanja omejuje na lepljenje lepakov z imeni kandidatov in še to samo v prestolnici. Tudi volilna kampanja je dala povod za protiameriške demonstracije. Neki kr n didat je dal nalepiti po sajgon-skih ulicah manifest, na katerega so narisali Nixona s hitlerjevsk'mi • bil "‘ž brki. Pod oglasom pa ^ , jjOT ki je vabil ljudstvo W okupatorja. Oglas je se kratko življenje, kajti saif^^jvr licija je takoj mobiliOra) ^ enote, da so potrgale vS)'_te, ste ali pa so jih preplet ^ Osvobodi^ ,f Vojaške enote banja so včeraj zabeleJt^isJi? lik uspeh, ko so v pnsta ^ Nhon potopile veliko arIie vorno ladjo. V tem prisl vietkongovski potaplja# žfepr>vi!; izvedli podobne “ VL osv^ Američani podvojili ti njihovi ukrepi dosti Tudi na kopnem so -čete dosegle veliko usPlvg|i > dan so s topovi obstrelJ* ^ v ameriški postojanki i. jn «f militarizirariega področja ^ W vzročile veliko škode- ^ ptT pa so na tem Po£'r07iia#'1S|! strateško pomembno post -tero je branil bataljon ‘ vojakov. .a ^ Sovjetska tiskovna age"^ J^, je danes sporočila, da še povečala svojo pojjjjjj'" skemu ljudstvu. »y in sovjetska delegacija l reč danes podpisali v n smislu. V& prisostvoval vl#r * godbo v tem podpisa je pi»»»-•- ,k ministrski podpredsednic Novikov. iiiiimmiiiimimimimiimiHiiiimimimmiimminimiimmiiiiiiiiimnmniiiimimmmimiiMmimiiiiimimiiimmMimiiiimiMiiiMMiiii"1" TRST, 19. AVGUSTA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.40, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Harmonikar Wolmer; 12.10 Otrok v prvih letih svojega razvoja; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.36 Glasba po željah; 17.00 Be-vilacquov orkester; 17.20 Za. mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Romantične simfonije; 19.20 Izbrali smo za vas; 19.45 Pariški vokalni ansambel; 20.00 Šport; 20.30 Radijska drama; 21.35 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. ~ TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.00 G. Puccini: Madame Butterfly. KOPER lo, rdeče, rumeno; 19.00 Odlomki iz oper; 19.30 TV glasba; 20.20 Spored z Milly; 20.45 Naši orkestri lahke glasbe; 21.00 Pojeta Mina in Modugno; 21.30 Glasbeni program; 22.15 Simfonični koncert. tč.20 Vesela g°d^j5j^, . K stf*V ■ <- p niško popotovanje strani; ____ Pesem iz mlauih vas salka* doma; 13.10 A. a«; 13.30 Kmetijsk*. ji 13.40 Čez polja in_ P"1pripfPjj 7.00, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Fumorama: 14.05 Spored za počitnice; 14.15 Glasbena oddaja; 14.30 Detektivka; 14.35 Sound včeraj in danes; 15.00 Ansambel Pop Exeption; 15.15 Tukaj mladina; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Glasbeni vrtiljak, 18.10 Pevec dneva; 18.30 Poslušajmo jih skupaj; 19.00 Odlomki iz oper; 19.45 Svet plošče; 20.30 Prenos RL; 23.20 Romantični motivi; 23.35 Jazz. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranja glas ba; 8.40 Barve in zvoki orkestra, 9.50 Radijska igra; 10.05 Piošča za poletje; 10.35 »Otto piste«; 12.30 «Alto gradimento«; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Glasbena oddaja; 15.00 Ne vse, toda o vsem: 15.40 Tečaj angleščine; 16.05 Popoldanski spored; 18.15 Plošče; 18.50 Pripovedke za odrasle; 19.15 Plošča za poletje; 20.10 Superso nic; 21.00 Italijanske pripovedke; 21.30 Nove plošče; 22.40 W. Scott: Ivanhoe; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 11.30 Glasba XIX. stoletja; 20.20 Mojstri izvajalcev; 13.00 Medigra; 14.00 Pojeta tenorista G. Zenateho in M. Del Monaco; 14.20 Telemannova glasba; 14.30 Plošče v izložbi: 15.30 Koncert; 16.15 Italijanska sodobna glasba; 17.10 Lahka glasba; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Spored z Nunziom Rotondom; 18.05 Lahka glasba; 13.45 Radijska drama; 19.20 Vsakovečerni koncert; 21.30 G. Donizetti: «La favorita«. Zabavna glasba; M-®9 jo vam...; 15.10 Lahka razvedrilo; 15.55 Pet EP; 16.30 Glasbeni "Uh P, 16.40 Jodlerji s švic«?^ % nin; 17.00 »Vrtiljak«; 1 [j K) * ji kestrom Roger Rogerj l L cert po željah po^.f gfV $ Iz kasetne produkcije bljana; 19.30 Operetne 19.45 Naš podlistek;,'"L noč, otroci!; 20.15 Mul 25 ^ domačih pesmi in cap vgjo: Vabimo vas na bra,Pi5 1* j?/ Glasbeni nokturno; *<>■ srbskega skladatelja ča; 00.00 V gosteh Pr‘0t) fr dijskih postajah; 00.J ITAL. TELEVIZIJ; 15.30 P-enos kolesa"^ $(*$ 18.15 TV za otroke; JL, pttej tl dnevnik in kronike; 20- paP i> 21.00 »Riuscira II pAT bu’?»; 22.00 Na sce« 23.00 Dnevnik. II. KANAl- NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi: 9.15 Vi in jaz; 11.25 U. Giordano: Andrea Chenier; 12.10 Plošča za poletje; 13.15 Spored s Peppinonj De Filippom; 14.10 in 15.30 Italijanski zibaldo-ne; 15.10 A. Dumas: »Črni tulipan«; 15.45 Radijska igra; 16.00 Mikrofon za počitnice; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Plošče; 18.45 Be- FILODIFUZI JA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Baletna glasba; 11.00 11.00 Medigra; 12.00 Pojeta sopranistki T. Dal Monte in R. Tebaldi; 12.20 Peter Iljič Čajkovski; 13.15 Johan Adoif Hasse; 14.30 Avantgarda; 15.30 Lahka glasba — stereo. 21.00 Dnevnik; 21-1® ago^ Igre brez meja; 22.3 ^ SLOVENIJA 8.00, 10.00, 13.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počit- KOPRSKA baRVN^i 20.00 Risanke; 2V-3°21.10 tarec; 21.00 Dnevnik' vizija: Igre brez mej ‘ JUG TKLEVI*1 ^ 19.20 Obzornik: 19. V 20.05 Enkrat v ted"U; ^ j življenje v letu !FV dnevnik; 21.30 L. Vojna in mir; tdtr letje; 23.15 Vivaldi; časi; 23.35 Poročila ;; So s N So V s* v * S v s N Sil Iptl s* Ut,v 5 tl i. s tl % J61 t' s s 1« % 5 N