Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS metetno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
ne.eCno 33 Din aedellska Izdala celoleino v Jugo* llavlfl SO Din. za bozemilvo 100 D
S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasom 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D.veCfl oglasi nad 43 mm v I Slu c po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din d Prt većlcm o norožilu popuat Izide ob 4 zjutraj rožen pondellKo ln dneva po preznlku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici st. e in вокорЈЛ se ne vračalo, nefranltlrana pisma »e ne sprefemafo > Uredništva telefon itev. SO, upravnlitva itev. 128
Političen lisi sza $lovenstei narod
Uprava le vKopItarlevt ul.St.e * Čekovni račun: C/uHllana Stev. lO.eSO ln 10.349 xa lnserate, Sara/evo.it.7S63, Zagreb it. 39.011, Praga In T>unal St. 24.797
Prijatelji Dijaškega Orla, danes zvečer ob 8 v Union k mladinski proslavi sv. Alojzija in sv. Stanislava !
Začetek boljših časov.
>Prišel bo čas, ko bo očitno vse, o čemer smo se pogajali. Prišel bo dan, ko se bo nedvomno iiikazalo, da smo mislili na našega kmeta, dslavca, obrtnika, uradnika, na vse stanove, da nismo na nikakega pozabili.« Tako je slovesno napovedal dr. Anton Korošec na velikem ljudskem zboru na Vrhniki, ko je slovenskemu ljudstvu poročal o svojih pogajanjih za vslop v vlado.
Niti njegovi poslušalci niti naša javnost in prepričani smo, da tudi 011 sam ni pričakoval, da se bo njegova napoved tako hitro, točno in v toliki meri izpolnila.
Vsa država stoji te dni pod globokim vtisom zadnjih sklepov ministrskega sveta, ki so prinesli neverjeten in popolnoma nepričakovan preobrat državne finančne politike na bolje. Prvič doživljamo, da se izza vladne mize delajo sklepi, ki so odmev ljudskih zahtev in želja. Prvič je vlada uvažovala gospodarska in finančna načela, ki streme za leni, da se podkrepi kmetski stan, pomaga delavstvu, podpre obrtništvo in trgovina in odp'ravijo krivice, ki so jih prejšnji režami prizadejali ura-dništvu. Prvič ministrski svet objavlja sklepe, po katerih finančni zakon ne bo več zgolj stroj za izžemanje davkoplačevalcev, ampak daje široke možnosti, da država povzdigne narodno gospodarstvo in ljudsko blagostanje.
Preokret se jo izvršil v uekaterili dneh. Pred dobrim mesecem in poprej še niti spomina ni o njem ne v sejah ministrskega sveta, ne v zapsnikih finančnega odbora, ne v izjavah bivše vladno večine v plenumu narodne skupščine.
Vlade, ki so sedanji finančni zakon in proračun pripravi aie in ga izdelale, niso niti z besedico spominjale na kako izboljšanje. Vsi izpreminjevalni predlogi opozicije so bili brez nadaljnjega odbiti, vse postavke proračuna so prešlo finančni odbor, pa niso zapustili niti rahle slutnje, da bi novi finančni zakon mogel prinesti kako olajšave. Nasprotno, vsi še vemo, da je po tistih sklepih grozil neizogiben polom šo tistih koristnih državnih naprav, ki so nam od prejšnjih režimov v Sloveniji še ostale.
Potek dejstev torej sam neizpodbojno in nedvomno do' azu'e, da ugotavljamo samo čisto resnico, ko trdimo, da jo novi duh, duh ozdravljenja, (luh ljudske potrebe, duh socialnega pojmovanja države v najmodernejšem zmislu prišel v vlado šele in izključno samo z vstopom zastopnikov SLS v ministrski svet. Tega dejstva ne zabriše nobeno politično sovraštvo, nobeno zavijanje iu natolcevanje. Demontiran}« pros lnoga davčnega vijaka, ukinitev socialnih krivic in uvedba nove, kon-s!ruktivne državne linančne politike je delo Slovensko ljudske stranke.
Nismo v celoti uspeli. Amendementi kakor jih je SLS zahtevala, so precej radikalnejši in obsežnejši kakor pa so sklepi vlade. Toda prelomiti z neposredno zgodovino ni mogoče. Kolikor pa je v teh razmerah bilo stori'1 mogeče, to je storjeno. Prepričani smo tudi, da doslej objavljeni sklepi- niso še vsi in da se jim bo pridružila še marsikaka odločba, ki bo istotako globoko in dalekosežno segla v novo boljšo smer kot dosedanje.
Na nikogar nismo pozabili.
Kmet se bo oddahnil, ker je znižana dohodnina, odpravljena carina na gnojila, ker je denar za regulacijo hudournikov, en milijon za kmetijsko razstavo, 26 milijonov za regulacijo rek, ker bo davke laliko plačal z 20 odstotnimi boni, ki so mu doslej brez vrednosti ležali domu, ker so ne bo pobirala več 30 odstotna izredna doklada. Posestnik je vesel, da so so znižale absurdne prenosne takse za polovico, oziroma tretjino. Za naprednega poljedelca je veliko olajšanje, da bo bencin, ki ga uporablja za svoje stroje, prost vseh davkov. Z navdušenjem bo pozdravil sedanjo vlado vinogradnik, ki mu odslej ne bo trebi*, prijavljati vina, kar ga vklefi doma.
Delavec brez razlike čuti, da ima prvič vlado, ki razume socialno politiko. Fondi za gradbo cenenih delavskih stanovanj, za delavske kolon'je so pri nas težko zaželjena no-votarija. Istotako tudi M drnžine umrlih dr-
žavnih nastavljencev. Železničarji, tudi delavci in miloščinarji, dobe vozne olajšave, in naj-bednejši mod bednimi, kronski upokojenci, pridejo do svoje pravice, ki jim kot enakopravnim državljanom gre.
Za brezposelnost, to najhujšo morilko delavskih življenj, se doslej pri nas nismo zmenili. Pod sedanjo vlado se že zopet dele brezposelno podpore, skrbi za organizacijo dela in izseljeništva, v kolikor jo to neizogibno.
SLS je tudi v finančnem zakonu dobro uveljavila svoje načelo o organizaciji ljudske države na osnovi samouprave. Vlada si je iz-poslovala najširšo pooblastilo, da oblastnim samoupravam odda posle in dohodke državne uprave, v kolikor je to po zakonu mogoče.
Prav tako so popolnoma nova tudi določila, ki imajo namen pospeševati vzgojo naroda. V to kategorijo spada določba, da so hranilne knjižice oproščeno vseli davkov, kar naj pospešuje varčevanje. Oprostitov taks vseh prosvetnih in dobrodelnih organizacij bo dvignilo narodno prosveto, ki jo jo država doslej s svojim fiskalizmom ovirala, meslo, da bi jo z materinsko skrbjo podpirala in širila.
Največjo važnosti so tudi i spremembe, ki uvajajo naîelo enakosti vseh pokrajin in vseh državljanov. Naj navedemo tu le oprostitev davkov na nove stavbe, ki je bila doslej v veljavi le za južne kraje in se odslej razširja na vso državo. S tem se odpravlja ena največjih ovir, ki so doslej zadrževale gradbo novih stanovanjskih hiš.
Dovolj je zgledov. Vse časopisje v državi, naj bo politično pobarvano kakorkoli, z velikimi nadpisi pozdravlja te uredbe in naglasa njihovo neprecenljivo važnost. Sto in sto milijonov ljudskega denarja je rešenega. Ti milijoni gredo odslej v izboljšanje zasebnega gospodarstva in posredno bodo koristili tudi državi, ki se ji no bo treba bali, da bo davkoplačevalec propadel pod vedno hujšim pritiskom fiskalizma. Ogromno premoženje je rešeno zlasti naši slovenski zemlji, ki ji je pod dosedanjo davčno prakso dobesedno grozil splošou gospodarski polom.
Vse dalekosežnosti in učinka izboljšav, ki jih je dosegla naša stranka, danes ni niti mogoče pregledati, le občutimo jo. Narod primerja, s kako potrtostjo in strahom jo sprejemal poročila o sklepanju proračunov iz prejšnjih let in čuti globoko izpremembo. Prejšnja leta so prinašala z vsakim proračunom nova bremena, nove polome, prinesla so biriča in boben, letos, ko SLS prvič sodeluje pri državnem proračunu, nastaja nova doba izboljšanja in napredka.
Naš narod ima pri tem sijajno zadoščenje. Kljub natolcevanju, preganjanju in zapostavljanju je dolgih sedem let vztrajal ln vedno znova dajal zaupanje svojim narodnim predstavnikom v okrilju SLS in trdno zaupal, da l>o samo po tej poti dosegel svoj cilj. Sedanji dnevi dokazujejo, da se ni varal. SLS se je izkazala vredna njegovega popolnega zaupanja.
Šefa glavree zadružne ЋЧпге.
Predlogi poslanca Pušenjaka v zadevi kmetijskih kreditov in davka na poslovni promet sprejeti.
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Danes se je vršila soja Glavno zadružne zveze, ki ima jutri v Belgradu kongres. Na današnji seji jo bila zastopana večina zadružnih zvez iz cele države. Načelnik kmetijskega ministrstva dr. Stojkovič je pozdravil navzx>če z željo, da bi so zadružno delo okrepilo v interesu kmetijskega napredka.
Predsednik dr. Korošec, ki je bil radi bolezni zadržan, je poslal zadrugam tople pozdrave.
Seji je predsedoval dr. B a v a 1 d i, predsednik Zveze zadrug v Splitu. Poslanec Pušenjak je poročal o vprašanju kmetijskega kredita. Naglašal je, da je z ozirom na krizo treba kmetijstvo čimprej oskrbeti s cenenimi krediti. Ker jo zakon za kmetijski kredit za kmetijsko zadružništvo nesprejemljiv, slavlja Pušenjak kompromisni predlog, ki ustvarja neko prehodno dobo, tekom katere bi se mogle dobitzi potrebne skušnje, kako pomoči kmetijstvu.
Nato so govorili zastopniki vseh zadrug. Nasprotoval je celino načelnik kmetijskega ministrstva Stojkovič. Vendar io bil Pušenjakov predlog sprejet soglasno, da se naj predloži vladi, ki naj odredi, da se smatrajo kreditne zadruge za dol>o pet let kot krajevne zadruge po zakonu o kmetijskem kreditu, Zadružne zveze pa kot oblastno zadruge, ki naj tudi
dobe svoje zastopstvo v ravnateljstvu za kmetijski kredit.
Nato se je razpravljalo o podpori Zadružnim zvezam od kmetijskega ministrstva, o čemer je dal načelnik ministrstva podrobna pojasnila.
Poslanec Pušenjak je nadalje poročal o obdavčenju zadrug. Zastopniki vseh zadrug so se pritoževali radi postopanja davčnih oblasti v zadevi plačevanja davkov na poslovni promet. Izvolil se je ožji odbor, ki bo izdelal
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Današnja skupščinska seja se jc pričela ob 9. Na dnevnem ! redu je bilo nadaljevanje razprave o proračunu ministrstva za pravosodje. Prvi je govoril hrvatski fedcralist Milovan Zanič, ki je napadal vlado. Samostojni demokrat Miša Ta-dič je napadal radikalno stranko. Radičcvcc dr. Šupcrina se je v svojem govoru bavil s stanjem pravosodstva na Hrvatskem. Davidovi-čev demokrat Pleskovič se je bavil z razmerami v Vojvodini. Poslancc Rankovič jc govoril o strankarskem postopanju sodišč v Srbiji. Na popoldanski seji бо govorili trije radičcvci Grndža, Antolič in Rafael ter demokrat Nikolin. Pravosodni minister Srskić je odgovarjal predgovornikom in dejal, da bo dal vse slučaje, o katerih so govorniki govorili, preiskati. O tistih slučajih, o katerih se sedaj vrše preiskave, pa ne more in nc sme dati nobenih pojasnil. Zavrača očitke, da bi bili sodniki pristranski. Obljublja, da bo predložil zakon, s katerim se materijelno stanje sodnikov zboljša, da bodo lažje izvrševali svoj težaven poklic. Nato se je vršilo glasovanje in .»cčina jc sprejela proračun ministrstva za pravosodje.
Koj nato se je prešlo na razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva. Prosvetni minister Vcija Vukičević je obširno govoril. V ekspozeju je govoril o finančni strani tega proračuna, ki se je moral z ozirom na finančne razmere, v katerih sc države nahaja, znatno reducirati, ker sc mora varčevati, dasiravno je velika škoda, da se je moral manjšati baš ta proračun. Navaja posamezne številke. Govoreč o gimnazijah ter o srednjih šolah pravi, da stane državo vzdrževanje nepopolne gimnazije letno 360.000 Din, popolne pa 720.000
Zagreb, 12. marca. (Izv.) Popoldne je Stjepan Radič časnikarjem izjavil, da se jc pogajal z Dimitrijevičem o vstopu v vlado in da je predlagal sledeče principe za vstop v vlado: 1, Izpopolnitev oblastnih, okrajnih in občinskih samouprav in 2. davčna reforma. Obenem je izjavil, da bo glasoval za davčno reformo, čc pride v plénum, četudi bo v opoziciji. Nadalje jc izjavil, da bo imel, če gre v vlado sam 5 ministrstev, od teh boste dve važjii. Čc pa bo koncentracija z Demokratsko zajcdnico, na čemer se dela, potem bom imel tri portfelje, od katerih bosta eden ali dva važna. 3. Nadaljnja važna točka je zunanja politika. Radič je glede nje izjavil, da sc mora naša država nasloniti na angleško orientacijo, Ce ne bodo radičevci imeli v novi vladi zunanjega ministrstva, kar bi bilo pravilno, potem bodo imeli v njem podtajnika. Dalje je izjavit, da žc ima kandidata. Tudi vstop demokratov v vlado je gotova stvar, razen čc ne bi imeli kakšnih osebnih zadev. Čc se bo to zgodilo, potem bomo imeli vlado Srbov, Hrvatov in Slovencev. Glede Maksimoviča jc izjavil, da se je njegova zadeva uredila politično in juri-,dično. To se pravi, zadevo je uredila narodna skupščina. Končno jc izjavil, da jc nova vlada stvarno žc tu, ne pa šc formalno.
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Stjepan Radič se zadnje čase zelo trudi, da bi bil sprejet v vlado. Očividno mu je v opoziciji zelo težko vztrajati.
„Hrvat" o našem zunanjem in notranjem poSožaju.
Zagreb, 12. marca. (Izv.) Današnji Hrvat'.: priebčuje uvodnik, v katerem naglaša, da je napisan po informacijah nekega diplomata. V ujom ise bavi s kraljevim odhodom v inozemstvo in zatrjuje, da je to znak, dn jo naš položaj težaven. Polom našt zunanje politike ee ne da več tajiti. Zatrjuje, da so y.
resolucijo v zmislu referentovih izvajanj in opomb udeležencev za jutrišnjo sejo.
Na popoldanski seji se je prečitalo poročilo o delovanju Glavne zadružne zveze za leto 1926. Poročilo je bilo zelo obširno. Podrobno se je navedlo obsežno delovanje Glavne zadružue zveze. Poročilo je bilo odobreno. Poročilo nadzorstva se je odobrilo. Ravnotako letni zaključek, ki izkazuje nekaj nad 4000 dinarjev dobička, ki se priključi rezervnemu fondu.
I Din. Popolnih gimnazij imamo 109, 1 sedem-■ razredna, 26 šostrazrednih, 5 petrazrednih, 26 štirirazrednih, skupaj 174 gimnazij z blizu 90.000 dijaki. Na teh šolah poučuje 3378 profesorjev. Od teh je okrog 1000 nekvalificiranih. Po njegovem mnenju bi bilo treba število gimnazij zmanjšati na 80. Sploh je mnenja, naj bi sc obdržale samo gimnazije, ki so popolne, oziroma, ki imajo štiri razrede. Namesto nepopolnih gimnazij pa naj bi sc ustanovilo čim več meščanskih in strokovnih šol. Preveliko število gimnazij daje preveliko število inteligenčnega prolctarijata, ki se nc more povsem zaposliti. Ker jc povsod pouk brezplačen, tako na gimnazijah kakor na vseučiliščih, manjka kreditov za kabinete, knjižnice in učila. Tu se nc da odpomoči, ker so ustavni predpisi taki.
Nato govori o učiteljiščih. V državi imamo 47 učiteljišč. Po ministrovem mnenju bi jih bilo dovolj 33. Govori o pedagošl.ih šolah, na katerih stane državo letno vsalc dijak 26.000 Din. Pedagoške šole ne odgovarjajo svojemu namenu. Boljše jc ustanovili pedagoške fakultete, kakor pedagoške šole. Glede vseučilišč pravi, da imamo 237 rednih profesorjev, v Belgradu 80, v Zagrebu 115, v Ljubljani 44, v Subotici 6, v Skoplju 5. Izrednih je v Belgradu 40, v Zagrebu 13, v Ljubljani 20, v Subotici 4, v Skoplju 5. Doccntov, asistentov itd. je skupno 630. Na teh vseučiliščih študira 11.121 akademikov. Glede vseučilišč bo treba vsa pereča vprašanja urediti z zakonom.
Po ministrovem ekspozeju se jc seja zaključila. Prihodnja bo jutri, v nedeljo, ob 9 dopoldne. Na dnevnem redu je podrobna razprava o proračunu prosvetnega ministrstva,
Zato daje vsak dan izjave in spušča v javnost vesti, da jc dobil od vlade ponudbo za razširitev vladne koalicije. Radičevo časopisje ve celo poročati o nekakih pogojih, ki da mu jih je stavila vlada. Vlada te Radičeve izjave odločno demantira, češ, da so to samo skromne in pobožne Radičeve želje, da pa vlada v tem oziru ni storila nobenega koraka. Vladno mnenje o Stjepanu Radiču je dovolj znano. Vlada sama razpolaga s toliko večino, da ji ni treba iskati pri Radiču zaslombe. Kar se tiče bivanja nekega Mite Dimitrijeviča v Zagrebu, je to zadeva, ki nima prav nobenega resnega značaja in nima nobenega pomena za položaj. Vlada mirno nadaljuje svoje delo. Na eni prihodnjih sej bo vlada razpravljala še o tistih amande-mentih. katerih besedilo se na dosedanjih vladnih sejah še ni končnoveljavno sprejelo. Isto tako se bo prihodnje dni sestal finančni odbor, da vzame v pretres tiste amandemente, katero je vlada že sprejela in o katerih smo mi vsaj v glavnem že poročali.
Tudi samostojni demokrati bi radi v vlr.do,
Zagreb, 12. marca. (Izv.) Današnja »Ri-ječ« zatrjuje v uvodniku, da so samostojni demokrati pripravljeni stopiti v vlado, v kateri bi bili oni središče prcgrupacijc in preorienta-cijc. Danes nam ni ničesar bolj potrebno, kakor močna vlada, končuje »Riječ« svoj uvodnik.
Belgradu to mnogi že pred Ninčičevim padcem uvideli. Ko je prišlo do spremembe političnega kurza v Češkoslovaški, se je pričelo tudi pri nas v Jugoslaviji misliti, da se mora proti Slovencem in Hrvatom postopati po češkem vzorcu. Tako se je moglo dogoditi, da je stranka g. dr. Korošca mogla vstopiti v vlado, ne da bi ji bilo treba opustiti program.j' nego ga je lahko p.plo uaglašala. posebno r^ oblastnih volitvah.	.,
Proračun pravosodja In prosvete.
PRAVOSODNI MINISTER NAPOVEDUJE ZAKON O IZBOLJŠANJU GMOTNEGA POLOŽAJA SODNIKOV. — PREVEČ GIMNAZIJ IN UČITELJIŠČ. VEČ STROKOVNIH ŠOL.
Radič se ponuja v vSado.
VLADA GA NE MARA IN NE POTREBUJE.
Besarabija romunska.
Romunija želi sporazum г Rusijo.
Budimpešta, 12. marca. Iz Bukarešta po-roča.o, da dela romunska vlada za sporazum z Rusijo. Za posredovanje je naprosila Nemčijo, kateri se od svoje strani oddolži v vprašanju sekvestrov.
Vsi Rusi edini. Ženeva, 12. marca. Ruska narodna zveza
za Društvo narodov jo izdala protestni oklic, v katerem pravi, da stoje v besarabskem vpra-
šanju za sovjetsko vlado vsi Ruei brez izjeme. Besarabijo tvori novo Alzacijo-Loreno, ki bo trajna nevarnost za mir.
Jaipouska pogodbe zaenkrat ne ratificira.
London, 12. marca. Reuter poroča iz To-kija, da po izjavah japonskega zunanjega ministra ui pričakovati, da bi Japonska že sedaj ratificirala beearabsko pogodbo. (Japonska je svoj čas poleg Francije in Italije podpirala pariško pogodbo o Besarabiji.)
Move italijanske grožnje.
Rim, 12. marca. »Tribuna« se z veliko strupenostjo obrača proti komentarjem francoskega in jugoslovanskega časopisja o priliki rimske ratifikaciječ besarabske pogodbe. Med drugim piše: Francija in Jugoslavija sta mislili in še mislita, da moreta uveljaviti francosko hegemonijo v Srednji Evropi in na Balkanu, opirajočo se predvsem na Jugoslavijo,
in braniti preostalo Malo antanto z njeno pro-tiitalijansko ostjo. Nas ti trdovratno vračajoči se nastopi ne razburjajo. Verujemo marveč, da bo musolinijanska akcija s svojimi krepkimi realnimi simki pri bližnjih in daljnjih sosedih znova obudila zavest o vrednosti mednarodnih zvez in zdravih ter iskrenih metod. (Machiaveli!)
Rusko - iafïiko - estonski pakt.
Riga, 12. marca. V četrtek zvečer sta la-tviški zunanji minister Z e e 1 e n s in ruski pooblaščenec A r a 1 o v podpisala osnutek ru-sko-latviškc prijateljske pogodbe. Aralov je nato takoj odpotoval na svoje novo mesto v Peking, pogajanja z Latvijo in Estonijo pa bo nadaljeval njegov naslednik poslanik Lorenz.
Zunanji minister Z e e 1 e n s je dal časnikarjem dalekosežne izjave. Latvija sklene z Rusijo dve pogodbi: defenzivno in ncvtrali-tetno pogodbo in razsodiščno pogodbo. Kakor znano, sta Latvija in Estonija sklenili carinsko unijo. Estonija se pridruži tudi sporazumu z Rusijo ter so v Revalu tostvarna pogajanja že v teku; glede prve pogodbe se je žc dosegel popoln sporazum. Znamenito je, da je Rusija pristala na poravnanje morebitnih sporov pred razsodiščem, česar doslej še v nobeni svojih pogodb z zunanjimi državami ni storila.
Končno je izjavil zunanji minister Zee-lens, da je prišel čas, da se začne delati na sc-vernovzhodnem locarnskem paktu; v tem
paktu naj bi Finska, Estonska in Latvija na eni strani, na drugi pa Rusija, Nemčija, Francija in Anglija zagotovile status quo v sever-novzhodni Evropi.
London, 12. marca. Tukajšnje politične kroge je zbližanje med severno-vzhodnimi državami in sovjetsko Rusijo zelo razočaralo; s tem je nastala o nameravani fronti proti Rusiji občutna vrzel.
Litva registrira svojo pogdbo z Rusijo.
Ženeva, 12. marca. Litva je Društvu narodov prijavila svojo pogodbo z Rusijo; pogodba ne priznava litvansko-poljske meje.
Varšava, 12. marca. Iz Rige poročajo, da v latviško-ruski pogodbi obveze Latvije nasproti Društvu narodov niso točno določene. Vendar Latvija izjavlja, da hoče v D. N. lojalno sodelovati. — Poljski krogi so sprejeli vest o latviško-ruskem paktu z velikim nezaupanjem, ker se Poljska ni sprejela v ruski jamstveni sistem z baltiškimi državami in Nemčijo.
BfSandove izjave.
Berlin, 12. marca. »Tagliche Rundschau« objavlja pogovor svojega ženevskega poročevalca z Briandom. Briand je rekel, da javno mnenje mednarodne politike ne sme zamenjati z divjo brzino razvijajočim sc filmom. Stresemann je zelo spretno vodil zadnje zasedanje in Briand zapušča Ženevo z nado, da ee bodo odnošaji med Nemčijo in Francijo stalno boljšali. Ostro je obsodil Briand izjave grofa Westarpa glede Alzacije — Lorene, v katerih je dal razumeti, da se je Nemčija sicer odpovedala nasilni osvojitvi obeh dežela, da so pa še druga pota za njuno vrnitev v okrilje Nemčije.
Glede diplomatičnega vojnega pohoda proti Rusiji, ki naj bi se bil pripravljal v Ženevi, je Briand izjavil, da je bil sicer navzoč pri vseh pogovorih, da pa o takem podjetju ni ničesar slišal.
Izpraznitev saarskesa ozemlja.
v Ženeva, 12. marca. (Izv.) Svet Društva narodov je danes razpravljal o saarskem vprašanju. Poročevalec Scialoia je podal ekspoze o tem vprašanju in stavil ponovno predlog vladne komisije glede saarske kotline. Dr. Stresemann je povdarjal, da je bivanje francoskih čet na tem ozemlju protipravno in s členom 30. verzajske pogodbe v protislovju. Vendar se nemška vlada zaenkrat zadovolji s sledečimi ukrepi, katere naj sklene svet: določi naj se gotov datum, ko se mora ozemlje izprazniti; določi naj se natanko koliko sto mož posadke naj ostane za varovanje železnic, dalje naj bi se posadka sestavila iz vojaštva vseh zavezniških držav in naj bi dobilo tudi posebno uniformo. Intervencija vojaštva naj se dovoli samo v posebnih izjemnih slučajih. Te zahteve pa nisj definitivno formulirane ip je mogoča po diskusiji še spremeniti. — Minister Briand je nastopil proti zahtevam Nemčije in se zavzemal za odobritev predloga vladne komisije za saarsko ozemlje, katere avtoriteto je treba varovati. Vladna komisija stoji sredi nacionalno zelo občutljivega prebivalstva, zato je treba njen ugled varovati. Zavračal je tudi predloge glede posebne uniforme Ln nove sestave posadke.
Zvezer je bil na seji sveta kljub temu dosežen popolen sporazum in (e bilo vzeto na znanje poročilo vladne komisije glede prometa in transita v Porenju. Sprejet je bil sklep, da se tekom 3 mesecev ozemlje izprazni; posadka za varstvo železnic se določi na 800 in vladna komisija more po potrebi sama to število znižati. Minister Stresemann je izjavil, da je prvič nemški zastopnik predsednik sveta in da zato, kakor tudi v interesu mirnega sporazuma, ne bo glasoval proti temu predlogu.
Nocoj ob 8 proslava sv. Alojzija Lin Stanislava v dvorani Uniona.
Konec štraika v Atenah.
Atene, 12. marca. Po krvavih spopadih z vojaštvom, v katerih je bilo več oseb ubitih in mnogo ranjenih, je došlo do sporazuma med vlado in štrajkujočimi trgovci in obrtniki. Trgovine so zopet odprte. — V Solunu se delavski štrajk nadaljuje in je došlo ponovno do težkih izgredov.
Bolgarska zunanja politika.
Sofija, 12. marca. O priliki proračunske razprave v sobranju je govoril zunanji minister B u r o v. Izjavil je, da vodi Bolgarija lojalno, iskreno in miroljubno zunanjo politiko na temelju Društva narodov. Kar se tiče zbližanja s sosedi, stoji minister na tleh realnosti in ne da mnogo na nade, ki si jih nekateri obetajo.
Novi jugoslovanski poslanik Ljuba Ne-š i ć je takoj po svojem prihodu obiskal zunanjega ministra Burova in ministrskega predsednika. Danes je g. Nešiča sprejel kralj, ki mu je poslanik izročil svoja poverila.
v Sofija, 12. marca. (Izv.) V sobranju so danes razpravljali o proračunu zunanjega ministrstva. Bivši ministrski predsednik Danev je ob pritrjevanju zbornice govoril za zbližanje Bolgarije z Jugoslavijo in ugotovil, da dosedaj vsled uepopustljivosti Jugoslavije poskusi niso uspeli. Minister Burov je zatrjeval, da so smernice sedanje vlade v zunanji politiki ostalo iste. Proračun zunanjega ministrstva je bil nato sprejet
Masaryk v Ženevi.
Ženeva, 12. marca. Predsednik Češkoslovaške republike dr. Masariyk je dospel semkaj in posetil včerajšnjo sejo sveta Društva narodov. Pozdravili so ga Briand, Chamberlain, Vandervelde, Zaleski in druge osebnosti. Masaryk je govoril z raznimi v Ženevi navzočimi državniki Ln obiskal tudi tajnika DN Drummonda. Njegov obisk v Ženevi velja kot poluslužben.
Praga, 12. marca. Današnja »Prager Presse« posveča Masarykovemu obisku v Ženevi uvodnik. Med drugim pravi, da ne more biti govora o tem, da bi bil hotel Masaryk kakorkoli vplivati na razprave, ki so itak pri koncu. Vendar pa se more smatrati — nadaljuje list — da prihod moža, ki je predetavitelj smeri, katera v politiki nikdar ne pozablja idealnih in etičnih načel — v ženevskem ozračju ni ostal bree učinka. Masarykova osebnost jo pač vso, ki v Ženevi vodijo politično usodo, živo opomnila na moralne evrhe tn cilje Društva narodov.
KRALJ FERDINAND ODPOTUJE NA SICILIJO.
Rim, 12. marca. Listi poročajo Iz Bukarešta, da pride kralj Ferdinand koncem marca v Termini Imereso (Sicilija), kjer ostane mesec dni. Spremljali ga bosta kraljica in princesinia Ileana.
SLS in 3DS.
Nič ni zanimivejšega, ko tzasledovati pisavo žerjavovskega časopisja od dneva sem, ko je stopila v vlado SLS. Ta pisava je obenem verno zrcalo neizmerne pobifosti in obupanosti, ki se je od takrat polastila celega SDS-ar-skega tabora na Slovenskem.
Tolažba s »predpustno« vlado.
Ko strela z Jasnega neba je vstop SLS v vlado treščil v žerjavovski tabor. V prvem hipu je bilo vse omamljeno, udarec je prišel povsem iznenada in razbil vse načrte. S smrtno sigurnosijo je računala SDS, da je s svojim dolgoletnim denunciantskim rovarenjem proti SLS (ki je obenem slovenskemu narodu pri-zadjalo neizmerno škodo) le-tej pozicijo tako izpodkopala, da jej ostanejo vrata v vlado za dolgo zaprta. In vendar se je zgodilo. Pa se je jutrovski generalni štab tam v Knafljevi ulici sprva malo s tem tolažil, kakor je v slučajih katastrof navada, češ saj ne bo tako hudo... Zlasti še, ko je sam vrhovni šef SDS g. Pribičevič sporočil, to je predpustna vlada, ki se bo komaj par dni držala.
Denunciaeije.
Toda kmalu se je pokazalo, da je stvar s to vlado resna, resnejša kot pa z vsemi dosedanjimi vLadami. Tedaj pa je »Jutro« od same onemogle jeze pobesnelo in otvorilo proti vladni SLS kampanjo, M je vse prejšnje kampanje proti opozicionalni SLS globoko zatem-nila. Dan na dan so bruhale »Jutrove« baterije najhujši ogenj na to kleroradikalsko vlado in tudi »Slov. Narod« je moral pomagati b svojim starim naprednim kononom in pa »Domovina« seveda s svojo bezgovo puško; dan na dan je pokalo in grmelo iz žerjavovskega tabora: SLS se je prodala radikalom, je zavrgla vtononvjo, je kapitulirala, je izdala Slovenijo, je izdala državo... to je rimski pakt, vatikanska politika klerikalna ofenziva na Hrvatsko, na Srbijo... papeževa roka sega skoz SLS po Jugoslaviji (in ko bi g. Pribičevič ne simpatiziral z Mussolinijem, bi »Jutro« trdilo tudi, da je SLS v službi Mussolinija) ... skratka: najgorostasnejše obdolžitve je sipal žerjavovski tisk proti SLS, v tihem upanju, da morda vse te klevete in podtikanja le nalete tam doli v Relgradu kje na prava ušesa in so koalicija radikalov s Korošcem spet razdere.
Laži.
Vee zastonj. Ta koalicija je postajala čedalje trdnejša, delo vlade pa od dne do dne produktivnejše in vidnejše. Delo treh slovenskih ministrov je začelo roditi sadove za Slovenijo; karkoli se je v tako kratkem času dalo narediti, se je naredilo; v primeri s tem, kat je tako izmozgani Sloveniji danes vsega treba, da si spet opomore, jedoslej doseženo morda malo, toda v primeri z vladami, v katerih sta sedela gg. Žerjav in Pucelj in ki Sloveniji niso prinesle ničesar razun čedalje težjih bremen, je to, kar je SLS-vlada v teh kratkih šestih tednih za Slovenijo storila, naravnost ogromno. In čim očitnejše je postajalo plodo-nosno delo Sli? na vladi, tem bolj je rohnelo »Jutro« in znbavljalo: Vse to ni nič; SLS ne more ničesar doseči, radikali odbijajo vse nje-ne zahteve, klerikalci so strašno potrti, po-} poln polom klerikalne politike.
Velika blamaia.
Toda kakor neumnost ima tudi smešnost j svoje meje, in »Jutro« ni sito, predno se ni ' blamiralo do kosti. Prišla je nova vesela vest ] za Slovenijo, ki je obenem triumf za SLS, a za SDS nov težak udarec. To so tisti važni sklepi, ki jih je storila vlada na svoji petkovi seji.
Ko je včeraj zvedela naša javnost za te vladne odločbe, ki so v največji meri zasluga SLS, se je — v pravem pomenu besede — oddahnila vsa Slovenija. Saj je to po dolgih letih za na? Slovence prva zares prijetna vest, ki je prišla iz Belgrada, in sploh prva dobrota, ki jo je Slovenija prejela od centralne vlade. Davčne olajšave! Že samo ta beseda je kakor balzam na vse tiste rane, ki jih je sekal Sloveniji neusmiljeno en režim za drugim. In največjega pomena za Slovenijo eo ti novi sklepi sedanje vlade; oni pomenijo prvi korak h gospodarski in kulturni obnovi naše tako težko prizadete dežele. Blagodejno bo občutilo efekt tega reparacijskega sistema, ki ga tu prvič v obsežnejši meri započenja vlada, v kateri sodeluje SLS, vse slovensko ljudstvo in hvaležno se vnovič prepričalo, da so ni varalo v svojem zaupanju.
Torej vse, kar pride zdaj dobrega od vlade SLS, to je delo in zasluga SDS. Kaj takega sme seveda zapisati samo »Jutro«, ki ima pristaše, ki so kvalitativno na višji stopnji. Ti požro mirno vse, tudi največjo oslarijo. Blagor SDS in »Jutru«! Ostali navadni svet pa bo po svoji zdravi tn resni pameti presojal samo to, kako je bilo Sloveniji, ko je bila na krmilu SDS, a kako je danes, ko vlada SLS.
Odvisnost.
V Zagrebu se je neki duhovnik začel prepirati po časopisju z drugimi duhovniki, škof je prepir ustavil in obema strankama prepovedal, da bi objavljali še kako polemiko. »Jutro« Iz tega sklepa, da so listi, ki so sedaj polemiko ustavili, odvisni od škofa. Recimo, da bi se ne prepirala dva duhovnika, ampak dva državna uradnika. Minister bi uradnikoma prepir prepovedal in lista bi izjavila, da radi tega ne bosta več mogla pisati o tisti stvari. Ali bi s tem prešla dotična lista v državno upravo? Tu imamo nov dokaz, da ima »Jutro« patent na logiko.
„Orjemo".
Višek jutrovske smešnosti in esdeesarske oslarijo.
Torej razveseljiv dogodek za Slovenijo so ti novi finančni amandmani, ki jih je sklenila vlada, in so tudi »Jutru« zaprli sapo v toliko namreč, da mu je izbito orožje za zabavljanje na SLS. Toda ».Jutro« ne bi bilo »Jutro«, ko bi ■ bilo vsaj enkrat malo resno in pa vsaj za j trohico lojalno. Ne, tega »Jutro« ne poena. In da bi kdaj SLS priznala kako zaslugo? Nikdar ne! A kako zdaj iz te brozsmrtne blamaže ven, v katero je telebnilo po šeettedenski divjaški gonji proti SLS?
Kako! Z junaškim skokom iz smešnega položaja v šo smešnejšega in piše o teh vlad-, nili ukrepih, da so to vse bili predlogi SDS I j »Vlada se je odločila, da sprejme vsaj deloma nekatere predloge SDS...« Tako! Resni svet bo na to seveda pripomnil: Zakaj pa ni iz.pelala SDS teh svojih predlogov takrat, ko Je bila ona v vladi?
To pa to. Nič manj in nič več ni nesramno »Jutro« kot toliko, da prepričuje svoje naivneže, da novih davčnih olajšav ul sprejela in sklenila vlada, ampak, da so zasluga — SDS! Neverjetno se sliši, pa je res. Tako stoji v včerajšnjem »Jutru« črno na belem. Vlada je sprejela predloge SDS.
SDS je namreč tako čudovito dobrotljiva, da je ona prevzela nase obsovraženost pri vsem narodu samo zato, da bi si klerikalci kasneje lahko stekli zasluge s popravljanjem njenih krivic; samo zato je SDS poprej, ko je štiri leta kar neprestano vladala, vpeljavala vedno novo davke. Dr. Žerjav je zato podpisal nove davke, da ima dr. Kulovec priložnost jih odpravljali.
Naklonjenost SDS napram klerikalcem gre še dalje. V gnani seji finančnega odbora jo SDS ponovila vse predloge SLS in zahtevala od vlade, naj jih sprejme in uveljavi. Takrat je sicer SDS sama onemogočila, da bi finančni odbor sploh razpravljal o teh predlogih, ker jo hotela imeti »justamenU-glasovanje, a to ni važno. Glavno je, da jo Zorjav svečano izjavljal, da so tisti predlogi, ki jih je zahtevala SDS, predlogi SLS. To je tudi »Jutro« opeto-vano poudarjalo, nas radi tiste seje celih 44 dni zmerjalo in nam ni hotelo verjeti, da mi na svojo predlogo nismo pozabili in jih bomo uveljavili, kadar se nam bo to zdelo primerno in prav.
Kratko povedano : SDS je nalagala krivične davke, SDS je v finančnem odboru radi demagogije predložila prodloge SLS. Sedaj pa SLS v vladi popravlja krivice, ki jih je naredila SDS, odpravlja davke, ki so nastali pod vlado SDS in izvršuje svoj program prav takšnega, kakršnega je proglašala v opoziciji — »Jutro« pa piše, da klerikalci izvršujejo predloge SDS.
»Slovenski Narod« je nedavno napisal zgodbo o muhi, ki je sedla volu na uho in so bahala »orjemo«. Tako »orje« tudi »Jutro«.
Dr. Kulovec za ljubljansko barje.
Te dni je bila pri poljedelskem ministru dr. Kulovcu deputadja odbora za osuševanje ljubljanskega barja, da bi informirala g. ministra o stanju osuševalnih del in zaprosila za primerne kredite. Dr. Kulovec je deputacijo zelo prijazno sprejel in več ur razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo ljubljanskega barja, ter obljubil, da se bo zavzel zato, da se iz proračuna za regulacijo hudournikov dobi primerna vsota za ljubljansko barje. Posebno za regulacijo hudourniških pritokov Gradaščicc in Podlipščice so delo zelo nujna, ker ti hudourniki vsako leto napravljajo veliko škodo. Razgovor je bil tudi o regulaciji Ljubljanice in GradaSčice v pomeriju ljubljanske občine. Teh posvetovanj se je udefežil tudi komisar dr. Mencinger. Kredite za ta dela bo minister določil iz melioracijskega posojila, ki bo v kratkem zaključeno. Odbor bo izdelal še podrobne načrte in jih nato predložil ministrstvu.
Vatikanska komisija za Rusijjo.
Pairz, 12. marca. Listi poročajo iz Rima, da se je tamkaj sestavila papeška komisija za Rusijo, ki ji načeluje kardinal Sincero, tai-nik kongregacije za vzhodne cerkve.
NOVA POSTAJA NA PROGI MARIBOR— 61'IL JE.
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Železniški minister je ugodil prošnjam občin severno od Maribora in odobril ustanovitev novega postajališča C i r k n i c a med postajama Pesnica-Št Ilj na progi Maribor—Špilje.
Slovenci v Italiji
Razburjenje p PoâgraAu. Ves Podgrad le na nogah. Komisar leta od hiše do ht.še, karabinerji zasledujejo krivca. Kaj se je zgodilo гл božjo voljo? V svet je prišel glas o čudnem komi-sarjenju podgrajikega občinskega komisarja. »Slovenec« je poročal, kako je la gospod domaČemu trgovcu prepovedal vzeti v službo neko slovensko dekle, ker je cjekte prav slovenskega rodu. Pre iskava ne gre za tem, ali je »Slovenec« resnic» poročal in <tn bi se krivica popravila, ampak onega iščejo, ki »e ie drznil suraviU v svet tako čudne reči. —	•
Kfl| se @ođi с2олпо
Proslava petletnice Krekove mladine
NA PRAZNIK SV. JOŽEFA, 19. MARCA
bo ob polu osmi uri zvečer v Ljudskem domu v Ljubljani proslava petletnice »Krekove mladine«.
Krekova mladina, ki zbira naše mlade delavce in delavke, da se umsko izobrazijo in moralno utrde ter pripravijo za bodočo veliko nalogo krščanskosocialnega delavstva, bo svojo proslavo začela s
sveto mašo ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Jožefa, na kateri bo pel mešani zbor Krekove mladine. Po sveti maši bo skupno sveto obhajilo.
Po eveti maši se vrši tečaj, kateri se bo nadaljeval tudi naslednji dan.
Spored večerne slavnosti, pri kateri sodelujejo gojenci dramatične šole Delavske zbornice, mešani pevski zbor Krekove mladine in železničarsko glasbeno društvo Sloga, pa je sledeči:
1.	J. Fučik: Prihod gladiatorjev. — Koračnica.
2.	A. Vodnik: Delavke. Deklamacija. — Anica Zalar, Ljubl'ana.
3.	Dr. Krek-St. Premrl: Naša pesem. — Moški zbor.
4.	Pozdrav. — Franc Kordin.
5.	Wa'dteufel: Car siren. — Valček.
6.	St. Premrl: V Korotan. — Mešani zbor.
Včeraj dopoldne ob 9 seje vršila na deželnem sodišču razprava proti novinarju dr. Josipu B i rs u, uredniku »Slovenskega Naroda« o tiskovni tožbi, M sta jo naperila proti njemu nadškof vrhboeanski dr. Šarič in škof dr. Jeglič radi uvodnega članka »Intrige jugoslovanskih škofov«, objavljenega v štev. ISO z dne 11. avgusta 1925. O tej tožbi so se vršilo opetovano razprave, končno pa je včeraj jugoslovanski opiskopat le dosegel zadoščenje za žaljive trditve v omenjenem članku.
Česa je »Narod« delžil škofe.
Inkriminirani članek se glasi:
Že delj časa smo zasledovali glasove, ki so pirpovedovali, da konkordateka pogajanja z Vatikanom zato niso napredovala, ker so jim nasprotovali jugoslovenski škofi. Državljani naše države so torej intrigirali v tem velevažnem vprašanju, da so do danes še ni rešilo. Umetnim polom so se ustvarjala nasprotja tudi med rimsko cerkvijo in pravoslev-Jem v naši državi.
V spominu je žolča kampanja, ki so jo vodili jugoslovanski škofi deloma anonimno potom svojega časopisja, v kateri so blatili naše vlade, da pospešujejo v prvi vrsti pravoslavje, da obstojajo na srbski slrani direktni načrti za popravoslavljenjo prečanskih, katoliških krajev in cla se katoliška cerkev v naši državi vsestransko zapostavlja.
Večina teh očitkov je izhajala iz predvojne, avstrijske mentalnosti najvišjih nagih cerkvenih dostojanstvenikov, ker si je sicer nemogoče razlagati, odkod in zakaj la bes proti pravoslavju, zakaj hujskanje katoliških množic proli beograjskim vladam ln proti urejenim cerkvenim razmeram v naši dr-ïavi.
Dalje trdi članek,
»... da so bili jugoslovenski škofje in da so Se danes tisti intriganti, ki so nasprotovali skorajšnji rešitvi dobrih odnošajev med našo državo in Vatikanom. Jugoslovenski škofje pobijajo n. pr. še
Potek dejanja v Sattnerjevi
»Tajdi«.
Prvo dejanje. Mornarji se na hrvatskem jadranskem obrežju odpravljajo na ladjo Santa Fe in se poslavljajo od svojcev. Jure, padrone (gospodar) ladje jih zaloti pri pitju in petju. Zasliši se oddaljeno petje romarjev, ki se tudi namerjajo z isto ladjo od-pelati na Špansko k Sv. Jakobu v Komposte-ljo. Za njimi pride tudi stari, slepi visoški graščak Urh, ki so "mu sina ubili. On dolži starega, do tedaj nerazdružnega prijatelja gra-ščaka Osojskega, da je morilec in ga zato besno sovraži, celo lako, da je umirajočega strašno preklinjal. Bog ga je zato udaril s slepoto, ki pa mu srco le še bolj zakrkne. Z njiin pride tudi hči Tajda, spremlja jo mladi Osojski, Erazem, pa ga Urh ne pozna. Tajda ima za družico Marjetico, Erazem pa za tovariša veselega, burkastega sliolarja Jurija. Tako se razpleta dvojna ljubezen: med Tajdo in Erazmom, med Marjetico in Jurijem. Stari Urh znčne zopet besneti iu toliko da ne spozna Osojskega Era nia, ki ga pa Jurij spretno reši. Urh od truda iu vina zaspi, Tajda pa Era mu razodene, da jim je neki tujec povedal za umirajočega; hiteli so k njemu, on pa je izrekel samo še besedico »Osojski« in tisti tujec je rekel, da je s tem menil kot morilca naznačiti Osojskega», oziroma njegovega logarja. — Romarji odidejo na ladjo; ko ladja
7.	T.Seliškar: Naša pot. Deklamacija. — Deklamira Albin Gasser, Jesenice.
8.	Ivan Cankar: Hlapec Jernej. II. slika. Za oder priredil M. Skrbinšek.
9.	E. Adamič: Hrepenenje po domovini. Mešani zbor.
10.	Govor. — Franc Terseglav.
11.	Nyvlt: Kapitan Rimek. — Koračnica.
12.	Vstajenje. Simbolična slika z dekla-macijo; godba »Našo pesem«.
Med posameznimi točkami godba. * * *
Cone: Parter I.—VI. vrste Din 12, VII. do XI. vrste Din 10. — Balkon Din 8. — Galerija I. vrste Din 10, II. vrste Din 8, III. vrste Din 6. — Stranski parter Din S. — Stojišče Din 4, za dijake Din 3.
* * ti
Pohitiino na proslavo Krekove mladine ter pokažimo svojo naklonjenost krščanskoso-cialnemu delavskemu naraščaju!
Mladina je naša bodočnost. Krekova mladina pomeni bodočnost slovenskega krščanskega delavstva. Krekova mladina bo delala pot ideji krščanskega socializma med slovensko delovno ljudstvo, i Zato: Vsi na petletnico Krekove mladine!
danes uvedbo glagolice. Postavili so se na proti-narodno stališče. — Jugoslovenski škofje nasprotujejo uvedbi glagolice ali iz hudobijo in sovražnosti proti naši državi ali pa iz kratkovidnosti.
Kot največjega nasprotnika mirnih odnošajev med jugoslovenskim narodom in katoliško cerkvijo, odnosno z Vatikanom, navaja dr. Janjič škofa dr. šariča.«
Radi teh težkih očitkov sta tožila škof dr. Jeglič in vrhbosenski škof dr. Šarič.
Obtožnica izvaja, da Inkriminirani članek očita jugoslovanskim katoliškim škofom v glavnem, da so bili nasprotniki konkordata; da so intrigirali pri konkordutskih pogajanjih ; da na umeten način ustvarjajo nasprotstva med našo vlado in Vatikanom in med rimsko cerkvijo ter pravoslavjem; dalje da so se škofje glede uvedbe glagolice postavili ua protinarodno stališče ali iz hudobije ali pa iz kratkovidnosti, da so vodili deloma anonimno po svojem časopisju, deloma pa tudi sicer žolčo kampanjo, v kateri da so na vse načine blatili naše vlade, vzbujali »bes« proti pravoslavju in hujskali katoliške množice proti belgrajskim vladam in proti urejenim cerkvenim odnošajem v naši državi.
Končno, da ima vse to svoj izvor v avstrijski mentaliteti naših škofov.
Včerajšnja razprava, ki je bila le nadaljevanje v torek odgodene razprave, je predsedoval sodni nadsvetnik Mladič, obiožitelje je zastopal dr. Brejc, obtoženca, ki je bil osebno navzoč, pa je branil dr. K n a f 1 i č.
Razprava v torek.
Na torkovi razpravi so bile prečit.ine izjave desetih školov, ki vsi določno potrdijo, da so trditve inkriminiranega članka popolnoma brez podlage, da škofje nikdar ničesar niso storili proti konkordata, ker bi nasprotno sklenitev istega žc s stališča kat. Cerkve t veseljem pozdravili, filedo glagolice pa zastopajo škofje stališče, da je to notranja
odhaja, plane za njo v morje nem romar, ki se je zakasnil, in jo plavajoče doseže.
Drugo dejanje. Na ladji Santa Fe poje Jnrij v temni noči sladki mesečini:; in se norčuje iz obolelega magistra Severa, nato pa si v mehkem duetu zagotovila ljubezen Erazem in Tajda. Nastane popolno brezvetrje. Nemi romar pride in v tihoti vzdiha, vije z rokami, se bije na prsi, Severus pa si pride bolečine tešit s petjem in poje balado o detetu, ki ga mati »pokrižala ni«; sin je moril, pa se pred sodniki zagovarja: »sedite moji materi, da pokrižala me ni«. Nemi romar ječi in bije z glavo ob tla. Mornarji čuvaji pospe. Začuje se pritajen žvižg. Morski reparji, Turki, napadejo ladjo, nemi romar plane k zvoncu, zbudi posadko, da napade roparje, ki že odnašajo ženske. Jurij si reši Marjetico, Tajdo pa reši nemi neznanec iz neverniških rok. Mornarjem se celo posreči zažgati roparjem ladjo. Mogočen slavospev: Victoria, zmaga! konča ta siloviti prizor. Nemi romar pa je dobil smrtne raue. Umirajočemu se stari Urh zahvali za hčerino rešitev, tujec pa neče zahvale spre eti, se brani roke, poljuba in z znamenji razedene, da ni nem, ampak da dela pokoro za umor. še pismo izroči, naslovljeno na »brate sv. Jakoba«, in umrje. Na morju za tišino pritisne strahovit vihar. Urh pa zopet polif.sni in zahteva od Erazma, da naj si Tajdo zasluži tako, da Osojskemu sina ubije. Vse se zgraža in mornarji hočejo Urha vreči v morje, da zaradi njega ne poginejo
cerkvena zadeva iu da bi bilo najbolje, da to vprašanje reši papež s svojim dekretom, ki bi ne bil odvisen od usode konkordata, in bi tedaj bilo trajno rešeno.
Obtoženec je tekom preiskave nastopil dokaz resnice v prvi vrsti po nekem poročilu naših delegatov dr. Smodlake in dr. Janjiča na belgrajsko vlado od julija 1925, kjer sta krivdo za event. neuspeh konk. pogajanj valila na kat. episkopat; to poročilo da je videl in prepisal dr. Brezigar, dr. Žerjavu pa da je Janjič vse to ustno potrdil in pripovedoval. »Narodov« članek jo prav za prav v glavnem kopija tega diplomatskega poročila. Razen tega se obtoženec sklicuje na neke prelate iz Vatikana, ki da so našim delegatom take stvari pripovedovali o naših škofih, da je očitek protidržavnosti opravičen. Zunanje ministrstvo onega poročila dr. Smodlake in dr. Janjiča sodišču ni maralo dati na razpolago, svojih konk. delegatov dolžnosti molčečnosti ni odvezalo in tudi ni maralo v Vatikanu intervenirati, da bi bili vatikanski prelati o trditvah onega poročila zaslišani.
Razprava v noboto.
Začetkom današnje razprave predlaga dr. K n a f 1 i č, da naj se razprava odgodi, ker sta odsotni priči, ki jih je ponudil obtoženec v dokaz resnice, dr. Žerjav in dr. Brezigar. Prvi mora vršili dolžnosti narodnega poslanca v Belgradu, drugi pa je nekam odpotoval in se vrne šelo ob kakih 12 v Ljubljano.
I)r. Brejc ugovarja, češ, da ne gre, da bi bila razprava odvisna od tega, kdaj hoče priča k razpravi priti, sicer pa ste ti dve priči docela sovražni in sta že bili zaslišani ter se vsled tega morajo prečitali njihovi izpoved bi.
Senat zavrne nato predlog dr. Knafliča, ki nato stavi nov predlog, da se zasliši tedanji delegat jugoslovanske vlade pri Vatikanu dr. Vojislav Janjič, in sicer o okolnoslih, ki jih je izvedel v Rimu kot privatna oseba in ne kot delegat, ker mu je kot takemu zabranjeno govoriti o uradnih tajnostih; iz teh okolnoslih da izhaja, da so se škofje vedli neprijateljsko do naše države, zlasti da so protestirali proti naši zastavi in kraljevi sliki v zavodu sv. Jeronima.
Dr. Brej c. Kar je delegat dr. Janjič izvedel v Rimu, jc izvedel le kot delegat, ker po privatnih poslih se v Rimu menda ni mudil in kot privatna oseba ni ničesar izvedel od Vatikana. Zadeva zaradi zastave , kraljeve slike itd. pa je sploh brezpredmetna, ker inkriminirani očitki trdijo, da so jugoslovanski škofje intrigirali proti konkordatu in proti glagolici in da so avstrijskega mentaliteta.
Dr. Brejc prečita dvojo listin, in sicer dopis nuncija Pellegrinettija ljubljanskemu škofu, v katerem potrjuje prvi, da je dobil od kardinala Gasparija poročilo, da ne eksistira v Vatikanu nikak protokol, ki bi gn bili jugoslovanski škofje podpisali in v katerem bi so izrekli proti uvedbi glagolice; tudi je glasom tega dopisa g. nuncija dr. Janjič sam istemu izjavil, da bo v slučaju, če ga sodišče v Ljubljani kot pričo pokliče, izpovedal, da so škofje samo to zahtevali, da naj se vprašanje staroslovenskega liturgičnega jezika uredi med njimi in sv. stolico in ne potom konkordata. Druga listina, ki jo dr. Brejc predloži, jo članek >Konkordat in liturgični jezik« od univ. prof. dr. Kušeja v »Slovenskem Narodu« od 16. novembra 1922, kjer se avtor docela postavlja na isto stališče, ki ga zastopa naš episkopat v tem vprašanju. Dr. Kušej znanstveno dokazuje in razlaga, da liturgični jezik ne spada v državno koni-petenco, kor ne križa nobenega državnega interesa in da je zahteva vlade, da naj se uvede mesto dosedanjega latinskega starosloveaiski jezik v katoliško lilurgijo, samo dokaz zato, da ona svojo nalogo ne razume in da je to nedopustno poseganje v notranji delokrog cerkve.
Gospod profesor poudarja, da je vse prerekanje, pa naj bo še tako idealno zamišljeno, v tej točki popolnoma odveč. Rimska stolica mora to zahtevo vlade odkloniti, ker ne prihaja od lcompe-tentne strani.- Ako je vlada res stavila tako zahtevo in se ob tej zahtevi sporazum razbije, bo upravičena domneva, da je hotela ali svoj neuspeh s slovansko
vsi. Erazem in Jurij ga obranita, med tem pa vihar narašča in v strahu zapojo mornarji strahotno smrtno pesem: Media in vita in morte sunnis (sredi življenja smo v smrti). Urh pa se počasi vzbudi iz svojega besnenja, iz viharja mu je v dušo govoril Gospod: »S sekiro ti je sina vzel, s sekiro ti je hčer otel, blagoslavljaj, kar si klel!« Začne se daniti, zvonovi se oglase s suhega iz Kompostelje, rešeni so. Pesem »Zdrava morska zvezda!«.
Tretje dejanje. Pred veličastno slavno romarsko cerkvijo Sv. Jakoba v Kom-postelji poječ prihajajo romarske trume, tudi naši znanci med njimi. Ljubka je hI; upi na veselo pojočih deklic. Romarji si bude zaupanje v svelnlkovo pomoč, Severus pa ga ji s trdo besedo podira, iako da ga ženske v svojem opravičenem srdu naženo in se reši pred njimi v cerkev. Nastopijo »bratje sv. Jakoba-' v me-niških haljah, za njimi pride Urb, ves skopan in se slovesno odpove svoji jezi, samo se usmiljenja božjega in odpuščanja proseč. Niti pogleda si več nazaj ne želi, kot žrtev za svojo strašno jezo in kletev daruje Bogu svojo slepoto: »Gospod le pokori, a videli mi daj — tam gerik Vsi romarji z »brati« vred se zavzemo zanj in iskreno prosijo, naj mu Bog da spregledati. In res se zgodi nepričakovani čudež, ki se mu je v svoji pokori Urh že odrekel: izpregleda in blagoslovi Tajdo in Erazma iu Jurija in Marjetico, ki pokleknejo pre-denj. V veličastnem zboru romarjev, bratov, vsega ljudstva se onera konča. - K.
Razprodaja
iz konkurzne mase „TEXTIL!A"
Vsled privolitve konkurznega sodišča se bo vršila
od 16. marcs 1.1, naprej
nadrobna razprodaja
raznega manufakturnega blaga v skladišču „TextlHa", Krekov trg št. 10
(no dvorišču)
Prodajne cene so določene pod fakturnimi cenami.
Razprodaja na drobno bo trajala le nekaj dni.
Upravnik mase.
ввввввввввввпвввввхшвввввевввввв
gesto prikriti ali pa da svoje naloge od prvega začetka ni razumela.
Sodni senat sklene, da se vsi dokazni predlogi zavrnejo, ker se dr. Janjič v Rimu ni nahajal izven službene dolžnosti in ni verjetno, da je zvedel kako okolnost privatnim polom.
Predsednik senata prečita izjavo glavnega urednika belgrajskega »Vremena« Živka Bogdano-viča, da je priobčilo »Vreme« dne 9. avgusta 1925 interviev dr. Janjiča o tem, da so škofje usodno nasprotovali konkordatu in glagolici ter da je dr. šarič delal na tem, da ne pride do normalnih odnošajev med Vatikanom in Jugoslavijo.
Dr. Knaflič predlaga, da sodišče še enkrat zahteva od sedanjega zunanjega -ministra, naj oprosti obveze službeno tajnosti dr. Janjiča, dr. Smodlake in dr. Lanoviča. Sledi
obtožbeni govor dr. Brejca:
Obtoženec se zagovarja, češ, da že leta in leta pišejo tako in obtožujejo Škote, pa vendar Jih ni nihče tožil. Sedaj pa naenkrat tožba. Ne glede na to, da ta izgovor pravno nc drži, so morali škofje končno le enkrat nastopiti, zlasti ker so bili tako grdo izzvani, da so pokaže, s kakimi dokazi razpolagajo nasprotnild. Na take napade se morajo braniti. 0 kakih dokazih pa sploh ni govora. Poročilo delegacije naši vladi, na koje se toženec v glavnem opira, je najbrž apokrifno ter sestavljeno »ad usum delphini«. Že vsebina lega poročila sama je za resnega človeka popolnoma neverjetna. Ne morem si predstavljati serijoznega diplomata, da bi sestavil tako poročilo. Čo pa je poročilo le pristno, potem je sestavljeno v gotovem namenu. Kajti če ne pride do konkordata, poleni je treba najti pač krivca, da naši diplomati lepše fidurirajo. Ko so se 1. 1925. pogajanja prekinila, so se naši diplomati opravičevali, da je to zato, ker so šli kardinali na počitnice. Itd. Takrat se je začela kampanja proti škofom in takrat je udaril tudi »Slovenski Narod«. Pričela se je tudi kampanja za zavod sv. Jeronima v Rimu, ki je cerkvena in ne državna last. Zavod tudi prej ni bil avstrijski in je med vojno ostal v vatikanski lasti. Po vojni je hotela naša država, kakor že mnogo tega drugje, položiti roko tudi na ta zavod. Toda zavod je pod vatikansko suverenitelo in ga italijanska vlada v slučaju kakega konflikta med italijansko in našo državo ne more konfiscirati. Ravno radi tega se naši škofje upirajo, da hi prišel zavod v last jugoslovanske države. Gonja, ki se je v istem času pričela proti škofom, je imela namen, da so zvali krivda nanje za prekinjenje pogajanj o konkordatu. Da pa je bila naša vlada pravilno informirana, dokazuje dejstvo, da je bil dr. Janjič lakoj odžagan, dr. Smodlaka, ki je glede zavoda sv. Jeronima tako malo diplomatsko postopal, pa je bil prestavljen v Berlin. Toda tudi tam ga je kmalu zamenjal poslanik Balugdžič.
' Beethovnova Deveta.
V vrsto letošnjih proslav stoletnice Beethovnove smrti pri nas je izvedba Devete, najslavnejšega mojsterskega dela, po mišljenju nekih, sploh največje glasbene umetnine, v Ljubljani izredno slovesen dogodek. Pri nas se . je izvajala zadnjič pred 24 leti.
Beethovnovo mesto v razvoju glasbo jo kljub obširni literaturi vsled nedostaine dosedanje glasbene stilne znanosti še vedno ne-izčrpan tema. Pomen Devete v Beethovnovem delu tudi. Sodobniki so o njej zelo različno sodili; Spohr pravi, da zadnja B. dela ne kažejo »okusa«, prvi trije stavki Devete pa so »kljub nekim genialnim bliskom« slabši kot vse dotedanje B. simfonije, četrti pa je naravnost mon-stro/.no neokusen in v razumet ju Schillerjeve odo — trivialen. Beeth,\nu manjka — estetsko izobrazbe in čuta za lepo«. Mendelsohn podobno, kritike ob premieri še hujše, Angleži najhuje. Tako stari kiasicisti o lem epohnlnem novem delu , ki je razbilo ozke stare stilno meje iu dalo izmed vseh B. del najjačje in naodločneje smer novemu stilu romantike. Pomen Devete za bodočnost je prvi in najjasneje zagrabil izredno bistroviden duh VVagnerjev v čigar življenju igra Deveta pomena vredne vlogo: »Es ist niclit mtiglich, daS je das Werk eines Mcistcrs mit soleh verziickendcr Gcwall das Herz des Schiilers einnahm, \vie das mei-nige vom erslen Satze dieser Symphonie er-fafit wurde. Wer niich vor der aufgesclilage-
»SSoveniki Narod" zaradi razžalitve jugoslovanskih katoliških škofov obsojen.
OBDOLŽITVE »SLOVENSKEGA NARODA« BItEZ SENCE DOKAZA — BLAMIRANI DR. S5IODLAKA STALIŠČE ŠKOFOV GLEDE SVETO.IEltON IMSKE GA ZAVODA PRAVILNO — ŠKOFJE NISO PROTI GLAGOLICI - KDO JE PRVI PODPISAL MAJNIŠKO DEKLARACIJO, ŠKOF JEGLIČ ALI LIBE. RALCI? — UREDNIK »SLOVENSKEGA NARODA« OBSOJEN NA 1 MESEC ZAPORA, 5000 DIN GLOBE, 500« DIN ODŠKODNINE IN PRAVDNE STROŠKE TER OBJAVO RAZSODBE.
Dr. Brejc pobija v nadaljnjih izvajanjih zahtevo, da bi dobila država odločilen vpliv na imenovanje Škofov, na upravo cerkvene Imovine in Širjenje cerkvenih redov. V teh ozirih je Vatikan napram recul driavain nepopustljiv, kar kažejo v zadnjih lotili sklenjeni konkordati s katoliško Bavarsko, šo bolj katoliško Poljsko in z Litvo. Pri nae je vrhu lega treba pomisliti, da more minister ver postati colo musliman ali Žid, navadno pa je pravoslaven. Ali naj nam laki ministri postavljajo nase Škote?
Da pa bi bili škofje proti konkordatu, tega ne more noben pameten Èlovok verjeti. V naši državi smo katoličani po številu in po politični moči v mi-norileti in žc zato ne moremo bili proti temu, da so razmerje kat. Cerkve do države s pogodbo uredi, ker bo od tega Cerkev imela lo dobiček.
Obtoženec trdi, da so škofje proti uvedbi gla-gollco v liturgični obred. Čudno je, da more resen človek sploh kaj takega zapisati, ko so škofje že novembra 1918 eua eponte prosili papeža, naj uvedo glagolico. Da Vatikan toina no nasprotuj«, sledi najbolj jusno iz dejstva, da so žo tiska slaroslovcnski missale. Iu to je vendar prvo, ker brez mašuih knjig tudi ne moreš brati. Missale bi se ne tiskal, če bi se ne nameravalo staroslovensko liturgijo uvesti. Telegrafično se pa to nc more uvesti.
Da pa so škofje anonimno po svojem časopisju hujskali proti naši državi, tega obtoženec resno niti ne dokazuje. Kot dokaz za resničnost le trditve je nasprotna stranka predložila tri številke »Slovenca«, ki pa zagovarjajo samo slovenstvol Res jo, so ljudje in eo politično stranko, ki mislijo, da če ee branijo pravico Slovenstva, da je to io protidržavno!
Očitok avstrijakanlstva pa je naravnost nezaslišan. Kdo pa jo prvi podpisal mnjniško deklaracijo L 1917. sredi najhurnejših vojnih časov, ko je vsakemu grozilo najhujše za tako »velciidajstvo«? Ko 80 so politični nasprotniki tresli in buli podpisati doklaracijo, jo jo on pcguinno podpisal prvi! Šele potom, ko jo jo podpisal on, so jo podpisali tudi 4r. Tavčar in drugi.
Zastopnik zasebne obtožbe konocm poudarja, da so tožencu ui posrečila niti sonca kakega dokaza resnico in da je obtožba v vsakem oziru utemeljena. Predlaga zaradi tega obsodbo v smislu v obtožnici stavljenih predlogov.
Zagovornik dr. Knaflič in obtoženec dr. Birsa sam sta skušala dokazovati, da se jima je dokaz resnice vendarle posrečil odnosno je slednji zlasti poudarja, da je reproduciral prav za prav le interview dr. Janjiča, kar mora biti nekaznivo. Po njegovem mnenju je vse, kar je dr. Janjič rekel, smatrati za pribito resnico.
Sodba.
Po posvetovanju razglasi predsednik sod. nad-•vetnik Mladič razsodbo, da jo toženi dr. Birsa kriv, v smislu obtožnice, in se obsodi radi klevete na 1 mesec zapora, 5000 Din globe. 5'I00 Din odškodnino in na pravdne stroške. Tndi mora objaviti razsodbo na prvi strani »Slovenskega Naroda«. Raz-logi obsodbe poudarjajo, da so očitki vsekakor ka-»nivi in dn je obdolžence zanje kazensko odgovoren, ker ni doprinesel dokaza resnice.
Uporaba denarne vsote, katero je nakaza!© poljedelsko ' ministrstvo.
Maribor, 12. marca.
Radi slabe in od povodenj oblatcne krme se jc pojavila letos po slov. Štajerskih krajih in po Prekmurju pri goveji živini metljavoit. Nekateri posestniki ljutomerskega okraja in predvsem v Apački kotlini so ob vso govejo živino in že davno ne vejo, s čim bodo obdelovali to pomlad zemljo.
Ker so bili zgoraj omenjeni kraji tako kruto udarjeni od te bolezni, jim je na nujno prošnjo poslancev Jugoslovanskega kluba in oblastne skupščine nakazal za prvo odpomoč poljedelski minister dr. Kulovec 70.000 din. Ta viota »e je uporabila za nakup distrola, ki je eno najbolj
nen Partiture iiberrascht und mein tobendes Schlucbzen und Weineu walirgenommeu liiitte, wiirde allerdings venvunderungsvoll habeu fragen konneu, ob dies das Benehmen eines kôniglich Silchsischcn Kapellmeisters sei.. .< Odkrito je W. mislil o tem delu 1. 1849.: »Allés wird zugruude gehen, niclits mehr wird blei-ben. nur eines wird nicht vergehen und iibrig-bleiben, die neunte Symphonie!« kristalno jasen je pomen Devete za razvoj označil z besedami (1850.) »Zadnja B. simfonija pomeni odrešenje muzike od njenega lastnega elementa k vseobči glasbi bodočnosti. Po Deveti je nemogoč vsakojak napredek, zakaj neposredno ji more slediti le popolna unietn;na bodočnosti, splošna Drama, h kateri nam je B. izročil umetniški ključ.« Nedvomno je Deveta mejnik v razvoju; ob njem je črpal Wagner stilno bistvo za svoj umotvor glasbene drame in ta umotvor še danes ni premagano stališče — glej moderno opero, s še vedno Beethovnovim dramat. sistemom dvotematskega konflik ta, ilustrativnim orkestrom, čustveno izraznim stopnjevanjem — kako zelo malo smo »napredovali« izza Devete! Cez sto let bo glasbeni rgodovinar morda ugotovil pri Ptieciniju le neznaten napredek, ki obstoji zgolj v nadaljevanju in detajliranju nekih čisto zunanjih posebnosti: razvoj Beethoven-Wagnerjeve harmonike v impresionizem, pomnožitev vodilnih motivov... in v bistvo konec. Zelo malo. Sc na nas... pada senca gore Devete!
Vsebinsko in stilistično so Deveto že vrednejši izčrpavali, vendar morda ni nnpak, če tu-le širši javnosti malo rekapituliram Deveto (po Wagner ju, Nohlu, Weingartnerju, Cho-
ттш
PIANINKA

se priporoča naravni
„SPLHNINKH"
zdravilni čaj. Cena Din 20-—.
Izdeluje lekarna Mr. L. Bahovec, Ljubljana. Dobi se v vseh lekarnah.
uspešnih sredstev za zdravljenje metljavoitL
Distol se je naročil od tvrdke v Karlovcu, ki je dala to zdravilno sredstvo po znižani ceni in sicer 9 Din ena kapsula.
Kapsule so se razposlale 7. marca srezkim glavarstvom z naročilom, da ta razdelijo zdravilo sporazumno z župani po tem-le ključu: čisto revni posestniki, ki premorejo le kakih 5 oralov zemlje, dobijo zdravilo zastonj, oni v posesti 5—10 oralov za polovično ceno (4.50 Din kapsula). Izkupiček se bo uporabil za nadaljnji nakup distola.
Največ tega zdravilnega sredstva in sicer krog 2000 kapsul je bil odposlanih v ljutomerski okraj in v Prekmurje, ker so tamošnji kraji najbolj potrebni nujne pomoči, sicer bi težko prizadeti živinorejci obupali.
Kakor pravijo novejSa poročila, so smetlja-vost v najhujše prizadetih krajih zajezili in jo bodo z vztrajnim zdravljenjem tudi iztrebili. Na popolno iztrebljenje se lahko računa, ko bo prišla sveža paša in novo ter ne več blatno seno.
Sorodnika okradel.
V soboto zjutraj se je prijavil na mariborski policiji gostilničar iz nnskega dola Ferdinand Nedeljko ter prijavil, da mu je njegov sorodnik Ivan Damiš, ki se je mudil pri njem 14 dni, v soboto izmaknil iz omare 2800 Din in nekaj srebrnih kron. Damiša je policija tako izsledila ter ga aretirala. Našli so pri njem dva izpiljena ključa do sobe in omare v Nedeljkovem domu, nekaj denarja in srebrne krone, katere je spoznal Nedeljko kot svojo last, Damiša je policija oddala sodišču.
Nevaren golluf.
Ljubljančanom in prebivalcem St. Vida pri Ljubljani je še v dobrem spominu rafinirana tatvina, ki jo je izvršil lansko leto v Dravljali neki Josip L o m b a r. Mcscca avgusta lanskega leta je Lombar prišel na stanovanje svoje setrične Pcpce Ravnikarjeve v Dravljah, kjer je imel spravljene nekaj obleke. Prosil je Pepčino mater, naj mu da obleko, kar mu je rada dovolila. Lombar, ali kakor mu pravijo domači, Pepe, je vzel iz skrinje obleko, hkrati pa tudi setričinih 10.C00 Din, ki so bili Ravnikarjevi zaupani od raznih mestnih dobrodelnih zavodov v svrho nakupa živil. Pepca Ravnikarjeva, ki je istega dne ravno nakupovala na Gorenjskega živila, je opazila tatvino šele zvečer, ko se je vrnila domov. Njena mati je takoj osumila ljubeznivega nečaka Pepela Lombarja, da je on ukradel denar. Toda za Pepelom že nI Bilo več sledu. Pobegni) je na Hrvatsko, kjer je zagrešil več večjih goljufij. Radi treh velikih denarnih goljufij je izdalo sodišče v Vinkovcih za njim tiralico. Ljubljanska policija je zvedela, da sc je Pepe vrnil v Ljubljano. Včeraj dopoldne so policijski stražniki in detektivi obkolili hišo njegovega očeta v Spodnji Šiški, nato pa preiskali vso hišo. Junaškega Pepcta Lombarja so našli v očetovem stanovanju, skritega — pod posteljo. Takoj so ga uklenili in odvedli na policijsko ravnateljstvo, kjer ga je zaslišal polic, nadzornik Žajdela, nakar je moral elegantno oblečen in zastavni mladenič, z uklenjenimi rokami, na katerih seveda niso smele menjkati rokavice, v zapore v justični palači. Sodišče pa ima z njim dolg račun, ki bo poravnan šele pred — prihodnjo poroto.
Um do ша r oč n o delo 10- iBMIll бИ^ПВС
najcenejše pri ОаГеЈк î C.^arslti Zadrug Ljubljana, Kongresni trg
Dneviie novice
k Samo današnjo številko »Slovenca« prejmejo oni p. n. naročniki, ki so v zadnjem času opetovano prejeli opomine potom izpolnjenih položnic, a kljub temu doslej še niso obnovili naročnine. Torkove šetvilke in naslednjih tem zamudnikom ne dopošljemo dotlej, dokler ne prejmemo denarnega nakazila.
k K poročilu o ljubljanski oblastni skupščini Poročilo o zadnjem zasedanju ljubljanske oblastne skupščine v »Slovencu« z dne 2. marca je netočno. Tam stoji, da je poročevalec večine Skubic dejal: »Kar se tiče deželnega dvorca, stoji naša stranka na stališču, da je to vprašanje punčica našega očesa (burno odobravanje in ploskanje na desnici), glede katerega ne bomo nikdar pristali, da bi spravil ta biser, katerega smo po vojni zgubili, v nevarnost (dolgotr. odobr.)«. S tem poročilom so bili bralci zavedeni popolnoma na napačno pot in so mislili, da so poročevalec in zbornica manifestirali za deželni dvorec, ki naj ga ljubljanska oblast zopet dobi v svoje roke. Poročevalec pa jc govoril čisto nekaj drugega. Ker so nekateri govorniki iz opozicije povdar-jali, da ni prav, če zborujejo na magistratu, 'ičim imamo svoj deželni dvorec, je poročevalec izjavil sledeče: »Gospodje, res imamo svoj deželni dvorec, toda tam je sedaj slovenska univerza. Ne dirajte vanjo I Naša stranka stoji na stališču, da je univerza punčica našega očesa, to je zaklad, ki smo ga po vojni pridobili, in ne bomo nikdar dopustili, da bi ta biser kdaj izgubili.« Tej izjavi je sledilo burno odobravanje in ploskanje. Torej ni šlo za manifestacijo za deželni dvorec, ampak za manifestacijo za slovensko urniverzo.
k Posnemajmo Francozc! Postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju ni samo naloga ožjega odbora, marveč zadeva nas vseh. Vsa Slovenija mora pri tem sodelovati, vsak, kdor le količkaj more, naj priskoči odboru na pomoč, da bo njegovo delo čimprej uspešno dovršeno. Lep vzgled, kako je treba pri taki akciji sodelovati, so nam dali v Ljubljani bivajoči Francozi in njihovi ožji prijatelji. Francoski institut priredi namreč 2. aprila v unionski dvorani velik koncert, da s čistim dobičkom pripomore k postavitvi spomenika kralju Petru I. v Ljubljani. Tukajšnji francoski konzulat bo povabil na koncert tudi g. francoskega poslanika v Belgradu, ki se bo povabilu gotovo odzval. S tem so Francozi ponovno dokazali, kako visoko cenijo in spoštujejo blngopokojncga kralja Petra. Spored tega zanimivega koncerta objavimo pozneje. Pri tej priliki pozivamo vsa naša kulturna društva in druge organizacije, naj slede vzgledu Francozom in s prireditvami v svojem delokrogu povečajo krog onih, ki so se z vso vnemo oklenili ideje, da mora postaviti Slovenija v svojem kulturnem središču velikemu kralju Osvoboditelju čimprej dostojen spomenik.
k Protestni shod tobačnih trafikantov. V zadnjem času izvaja Upr. dr. monop. prakso, da vedno na novo ustanavlja trafike, če so potrebne alt ne, kar ogroža eksistenco obstoječih. Uprava tobačne tovarne poleg tega odklanja količino kovanega drobiža, predpisano v pravilniku in razglašeno v »Uradnem l'stu* z dne 4. febr. 1924. Radi tega poslopanja od strani Uprave monop. je sklicalo Udružcnja tobačnih trafikantov protestni shod dne 8. marca 1927 v hotelu Loyd. Na tem shodu se je soglasno sprejela sledeča rcsolucija: Trafi-kantje, zbrani na tem shodu, najodločneje protestirajo proti takemu postopanju Uprave ter zahtevajo, da se takoj ustavi tako postopanje glede ustanavljanja novih trafik in glede sprejemanja kovanega drobiža. V nasprotnem slu-
čaju so pa odločeni, da sežejo po skrajnih zakonitih sredstvih za dosego tega cilja. Sklenilo se je resolucijo poslati na ministrstvo za socijalno politiko, Oblastnemu inšpektoratu v Zagreb in Upravi drž. monop. v Belgrad.
k: Seznam knjig Nove Zalžbe Izkazuje najbolj Izbrano čtivo iz domače in svetovne književnosti. Med izvirno slovensko književnostjo so na prvem mestu Ivana Cankarja zbranj spisi in Finžgarjeva izbrana dela, med svetovno književnostjo stara grška drama in prevodi iz Shakesp^nreja. Ob tej priliki posebej opozarjamo na lepo Herrniann-Bradače-vo mladinsko knjigo Ivančkov sveti večer in druge povestice, ki je primerna za vsako priliko, ter na vzgojni roman dr. Jožefa Debevca Vzori in boji.
* Naši fantje gredo v Kanado. Te dni je odšla partija kakih dvesto fantov iz Jugosla-vije v Kanado preko Jesenic in Anvense, oziroma Le Havra v Kanado. Med njimi je bilo kakih 25 Slovencev, ostali pa so iz Vojvodine, Hrvatske in Bosne. Med Slovenci je večina iz bližnje ljubljanske okolice: Barja, Iga itd. Našim zdravim, mladim fantom želimo, da bi jim bila tujina bolj naklonjena kakor jim je Ma domovina.
k Izjava. Zaznal sem, da se po mojih političnih nasprotnikih razširjajo razne netočne govorice, ki mi hočejo škodovati na ugledu. Povod temu je slutnja, da se v najkrajšem času razpusti cestni okrajni odbor za ljubljansko okolico in za katerega gerenta naj bi bil imenovan jaz. Na merodajnem mestu sem zahteval uradno revizijo, ki bo prinesla rezultat teh govoric. Raznašalce teh vesti bom sodnij-sko zasledoval. Moste, 11. marca 1927. — Josip Oražem, posestnik in župan, Moste pri Ljubljani.
k Ugotavljamo, da nam je g. prof. dr. Kotnik poslal članek pod zaglavjem »Ex oriente lux« že pred tremi tedni in smo ga radi preobloženja z gradivom objavili še le zadnji četrtek.
k Župni uradi in društva so že prejela srečke loetrije solčavskega »Orla«, zato ni treba nikomur skrbeti, kje jih dobi. Razpeče-valccm pa tudi prav iskren »Bog plačaj!«
k Spomladanska potovanja po Jadranskem morja. Jadranska plovidba, Sušak prireja v letošnji spomladi več zabavnih potovanj po Jadranskem morju z luksuznim parni-kom »Karagjorgjc«. Tretje potovanje se vrši od 26. aprila do 6. maja. Vsa podrobna pojasnila daje Tourist-Office, Ljubljana.
k Konzulat ČSR v Ljubljani poživlja tem potom vse češkoslovaške državljane rojstnih letnikov 1905, 1906 in 1907, da se, ako tega še niso storili, bodisi pismeno ali ustno pri njem zglase v svrho vpisa v naborno evidenco. Datum naberov, ki se bod vršili pri čsl. konzulatu v Ljubljani začetkom mescca aprila, bo pravočasno razglašen potom časopisov in posebnih pozivnic. Istotako se imajo zglasiti tudi oni starejši letniki, ki svoji naborni obveznosti do sedaj niso zadostili.
k Odlikovanje dr. Ninčiča, Avstrijski poslanik v Belgradu dr. Hofinger je včeraj obiskal dr. Momčila Ninčiča in mu izročil lento velikega zlatega reda časti.
Priporočam veliko zalogo
modrocev, otomanov, vsakovrstne mreže, zložljive postelje, divane ito.
Velika iriiira žime, afrika (Scegras) vedno v zalogi in najcenejše prodaja
Pf^HP llftOS* tapetnik — LJUBLJANA, rldlll» UCtyti, Sv. Petra nasip Stev. 29,
poleg »Zmajskega« (preje mesarskega) mostu.

pinu) v svrho boljšega umevanja pri nadaljnjih izvedbah 12. in 19. t. m. Je namreč ta mu-zika eminentno bi rekli, refleksivna, suovna in tako subjektivna, da treba celo komentarja, v nasprotju postavim s katero zgodnjo Bachovo fugo itd. kateri ne moreš podueti skoro ni-kako »vsebine«. Mislil sem s tem označiti nasprotje med tkzv. »absolutno« in »programsko« muziko, ki se uveljavi v XIX. stol. z zgodnjo romanliko oz. Beethovnom.
Prvi stavek začne s prazno kvinto, ki slika kakor pravijo, svetopisemsko »pusto in prazno« (primeri Wagnerjevega »Holandca« — motiv brezkončnega morja!); grozeče sinkopi-rani drugi tema polnega orkestra, ki zakriči iz puščobe, pomeni komentatorjem neuklonljivo, sovražno usodo, notranje podobno kakor motiv »usode« v Peti. Zoper susodo« grmi na boj kljubovalni, favslovski Jaz s svojim romantično svetobolnim žarom, poslušalcu poslej ni težko vživeti se v »naskok«, skoro do-seženje«, »razočaranje in brezbožen obup« itd., konec drame in odločen z zmago ne na to ne na ono stran. »Radost«, je daleč, komaj parkrat jo megleno zasluti Prometej. Vsebinski za B. ta stavek nič novega po Eroiki, Peti, Apassionati itd., formalno in čustveno je ta résumé B. notranjosti pa stopnjevanje izraza do nezaslišanih možnosti, napram kakršnim je Eroika pohlevna reč.
Drugi stavek. Scherco, si razkladajo pijano divji, omamen bakanal. »Von Freude sei nicht mehr die Rede. Dem Taumel weih' ich mich, dem schnierzliehsten GenuC!...« ei Wagner znači ta del. V resnici eno nnjsilnej-ših mojstrovih efektov ua poslušalca, divje or-
giastični ritem v Prestu te zavede v eksotično omamo, zapleše s teboj, smetjo, da te je sram, v končnem Prestisimu kakor da se je zrušil svet.
Sledi mehak Adagio kakor »pobožen pogled v vzvišeno zvezdnato ueboc po pijanosti divjega obupa. Tudi takih Adagijev poznamo nekaj v B. delu, ki imajo isto vsebinsko funkcijo čustvenega kontrasta, kompozicionalua stru-tura variacij in kombinacij obeh glavnih te-matov ni čisto nova.
Kakor résumé vsega B. dela so ti prvi trije kontrastirajoči stavki: ekspozicija drame, stopnjevanje v Scherzu in vzporednega stopnjevanja v kontrastu, Adagiu. Dotlej se je mojster izpeval v tej čustvenosti, rešitve ni našel, v Deveti pa je stopil korak dalje in našel rešitev!
Četrti stavek je višek dela, vrh in konec, kakor blesteča kupola zgradbi, višek in konec čustvene gradacije iz brezbrižne zapuščenosti in obupa v nebeško Radost, apel vsemu človeštvu. odrešenje sveta — B. je v njem rešil problem, ki ga je reševal vse življenje. Radost, ljubezen, bratstvo — ni li s tem i Kristus obnovil sveta? Z ničemer na svetu se to delo po svojem etosu ne da primerjati — Petrova kupola v Rimu celo je le senca 1
Formalno je vsa zgradba usmerjena v končni višek. Četrti stavek začne z divjim, ru-šečim prestom. iz katerega se izlušči naenkrat — recitativ — na višku glasbenega izraza je mojstru zmanjkalo muzike, izpregovoril je! »Itir Freunde, nicht diese Tone!« Katere pn? Tema prveea stavka se pojavi, kakor oseba v drami. »No. ne.« jo prekine recitativ, »nekaj
drugega!« Na oder stopi junak iz scherzovega bakanala. »Tudi ti ne!« ga prepodi recitativ, recitativ prepodi i tema Adagia, potem se vtrga kakor vrtinec ona »Freude scbôner Gotterfun-ken« iz množice govorečih človečjih grl — mu-ziku se je umaknila v ozadje — nezmožna je izraziti najvišje! »Objemite se milijoni! Poljub vsemu svetu! Bratje, glejte nad zvezde, ljub oče biva tam! Radost, Radost, iskra božja iz raja!« Vsa skladba je formalno eno samo stopnjevanje izraza od začetka do konca. V celoti veže posamezne stavke subjektivna, idejna skupnost, formalno pa motivika. Postavim se vsaj del radostne himne pojavlja v prvem in drugem stavku, v tretjem še bolj, dokler ne zmaga v končnem popolnoma. Formalno je taka zgradba simfonije vsa podrejena osnovni misil, ki zmaga v koncu. Ta forma, skoro povsem drugačna od stare klasicistične, ni več v starem smislu »estetsko lepa t, kar graja Spohr i. dr., nego je več kot to, je edina možna for ma tej taki vsebini, je resnična, je je sam izraz, kakor je klasične sama, recimo »lepota«.
Večje glasbene umetnine, posebno take, ki bi bila tako splošno človeška last, ne poznamo. Beethoven je last vsega sveta, Deveta je pesem bičanega človeka na zemlji in njegovo duhovno rešenje. Prav, da proslavimo tudi Slovenci velikega mojstra smrtno stoletnico s tem delom, ki ga je preživelo in še danes vzhiti poslušalstvo do ekstaze.
Ka|nove|la mod«
Poiulre Mon Parfum
BourloU — PnrK
* Osebne vesti. Prosvetni minister je imenoval dr. Vero V a bič iz Maribora za učiteljico ua državni gimnaziji v Karlovcu. Na srednji vinarski Soli v Mariboru je imenovan za strokovnega učitelja dipl. ing. Josip Sku-b i c, sedaj prideljen kmetijskemu ministrstvu v Belgradu.
•k Podelitev župnije Župnija Dobrna pri Celju je podeljena g. kaplanu v Brežicah Ka-rolu Arliču. Novi g. župnik bo umeščen 1. aprila.
T*r Sprememba voznega reda. Prejeli smo: K včerajšnji notici pripominjamo, da bi s predlagano preložitvijo opoldanskega vlaka na 12.15, popoldanskega pa na 4, bilo ustreženo pač nekaterim, mnogim drugim pa poslabšano. S katerim vlakom naj odhajajo dijaki, ki stanujejo zunaj Ljubljane? Sedaj se vozijo Gorenjci z vlakom tri četrt na 3. Po imenovanem predlogu pa bi marali čakati do 4, ker traja pouk čez 12. Čakajo naj še eno uro več do kosila, zapravljajo dragoceni čas, ki bi ga doma lahko porabili za učenje, ter pohajkujejo po mestu — v svojo nemajhno moralno škodo. Mnenja smo, da se je treba pri voznem redu ozirati tudi (če ne celo: v prvi vrsti) na dijake, ki se vozijo z dežele, čc nočemo, da bo mladina šc bolj izkvarjena. Morda bi bilo najbolje, da vozita imenovana vlaka kot doslej.
jr Železniško direkcijo prosimo — tako nam pišejo z Dolenjskega — naj pri določanju novega voznega reda upošteva, da se vpelje zopet opoldanski vlak, ki naj bi iz Ljubljane odhajal okrog 10. Vendar naj bi ta vozil celo leto, ne samo v poletju. Nujno potrebno bi bilo za celo Dolenjsko, če se vpelje nov po-spešni vlak iz Karlovca do Ljubljane in nazaj. Iz Karlovca naj bi odhajal okrog 5 zjutraj, iz Ljubljane naj bi se vračal okrog 20.
•к III. književna tombola Jngoslovar.skc Malice. S štev. 24 in 7 so bile izčrpane vse ambe. Dobitki se te dni razpošiljajo. V Ljubljani bivajoče prosimo, da dobitke osebno dvignejo v pisarni Jugoslovanske matice, Šelenburgova ul. 7-II. — 11. t. m. jc bila izžrebana tretja številka, t. j. št. 43. S to in prejšnjima številkama bodo zadet prve tcrnc. Zato naj vsak, ki je zadel s temi tremi številkami terno (vse tri številke v eni vrsti), pošlje svojo tablico na naslov Jugoslovanske matice, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7-II., kateri naj javi tudi svoj naslov. Pripominjamo, da s tretjo številko zadete ambe ne pridejo več v poStev. Prihodnje žrebanje sc vrši 1.8. t. m.
k Srečkf efektne loterije za Invalidski dom v Trbovljah nudijo krasne dobitke, zato se naproša cenjeno občinstvo, da sega pridno po njih, da pride čimprej do žrebanja.
•k Dijak je pobegnil. Franc Karaš iz Bra-'tonec jć obiskoval gimnazijo v Murski Soboti. V jutro je odšel ob navadni uri z doma, a se ni več vrnil. Najbrž je šel v smeri proti Maribora, ker je vedno pripovedoval, kako mu ugaja v Mariboru. Dečko je stal 16 let, okroglega obraza in bled. Obleko ima rjavo. Starši prosijo, naj jim blagovoli naznaniti vsak, ki bi kaj znal o pobeglem. Naslov staršev sc glasi: Štefan Kavaš, Bratonci, p. Beltinci — Prekmurjc.
•k Lepa, moderna postelja jc draga in marsikdo na Jesenicah in drugod si jo ne more kupiti. Za srečko Kat. del pro«v. društva na Jesenicah pa lahko dobiš tako, lepo moderno posteljo. Toda ne samo eno, pač pa dve in ker sta poleg postelj tudi nočni omaricici, omari za obleko, umivalnik in tako dalje. Žrebanje bo že 17. maja. In vse to samo za deset dinarčkov. Toda ue samo oprava, tudi drtigi dobitki so kresni n dragoceni, saj znaša vrednost vseh nad 100.000 Din. — Loterijski odbor za zgradbo novega prosv. kat. doma na Jesenicah.
~k Stroge odrodbe zoper nevarnost steklin«. Ker sta se primerila že dva smrtna slučaja radi okuženja s steklino od steklih psov, je oblast za vse občine Maribor levi breg odredila sledeče: 1. Psa, ki je ogrizel osebo, jo oddati konjaču v opazovanje po veterinarju aa stroške lastnika za dobo 14 dni. 2. Pri pojavu stekline pri pseh, mačkah ali ljudeh se bodo uradno pokončali vsi psi in mačke v okuženi občini in v sosednih občinah na stroške prizadetih občin. 3. Ogrizene osebe je oddati v Pasteuerjev zavod v Celje, kjer je zdravljenje in hrana breplačna, vožnjo tja in nazaj pa mora plačati v slučaju potrebe občina. i. Vsi psi morajo biti po predpisih pri občini prijavljeni, vpisani v občinski pasji seznam po spolu, barvi, pasmi in velikosti ter številki znamke. Z znamko morajo biti psi stalno opremljeni. 5. Psi čuvaji morajo biti priklenjeni tako, »In no morejo v stik z dru- , gimi živalmi ali ljudmi. Vsi nepriklenjeni psi morajo nositi varen nagobčnik, ki onemogoča popndenje. ter morajo biti na vrvici. 6. Mačke morajo biti zaprte. 7. Stalnega bivališča psi ne smejo spremeniti brez tuuradnega dovoljenja. 8. Prepovedano jo pse jemati v javne prostore. 9. Vsako sumljivo obolenje ali pobeg tpsa ali maftke je takoj, najkasneje pa v dveh dneh prijavili pri občini ali orožniški postaji. Ravno tako je neutegoma javiti vsako poškodovanje ljudi ali živali po tujih pseh ali mačkah. 10. Na mejah in v središčih občin je vidno označiti strogi pasji zapor. Psi, ki niso po predpisih zavarovani, se bodo pokončali na stroško Instnika, krivec pa kaznoval i globo do Din 2000 ali i zaporom do treh niese-see. Olčinska prcdstojuištvn imajo razglasiti i ta razglas trikrat na običajeu način 1er ga pri- I bili na občinsko deeko, - - - -
•k Podporno društvo slepih si je pri svoji ustanovitvi leta 1920 nadelo nalogo vsestransko podpirati svoje redne člane, to je slepe s tem, da jih podpira denarno ter da daje slepim obrtnikom brezobrestna posojila. Nadalje deli svojim članom denarne podpore, kakor tudi obleko in perilo. Da kakor doslej tudi nadalje uspešno delujemo v splošno zadovolj-nost naših rednih članov- po naših pravilih, se moramo obračati na človekoljube, da nam pomagajo udejstvovati to težko nalogo. Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, ki so nam dosedaj pomagali pri našem delu in vljudno prosimo vse one, ki imajo našo položnico štev. 14.066, naj uporabijo isto nam v korist, da tako lažje delujemo iu podpiramo naše sotrpine tudi odslej.
* Dunajski velesejem 13. do 19. marca. Znižane vozne cene po jugoslovanskih železnicah 50%, po avstrijskih 25 %. Vse tozadevne informacije, kakor tudi vozovnice po znižanih cenah in vstopnice za velesejem se dobijo pri »Putnik«, Tourist-Office, Ljubljana.
*k Občni zbor gremija trgovcev v Novem mesta se vrši dne 20. marca t. 1. ob 13. uri v zborovalnici mestnega magistrata v Novem mestu. Udeležba na občnem zboru je za vsakega Člana obvezna.
•k Nore Бтапе. Opozarjamo na oglas tv. Fr. Stupica, trg. z železnino, Ljubljana, Gospo-svetska 1, ki ima samoprodajo in edino zalogo travniških bran znamke »Ara«. Te brane prekašajo po svoji izdelavi in uporabljivosti vse dosedanje izdelke, ter so posebno priporočljive za mahovite in rušnate travnike in njive. Največja prednost teh bran je, da sc globina vreza nožev da avtomatično regulirati. Mah in ruša, ki se nabere na nožih, se odstrani z enim samim pritiskom. Najtopleje priporočamo.
kr Legitimacije za Dunajski in Praski vc-Iesejm kakor tudi vozne karte po znižani ceni (50% po SHS železnicah, 25% po avstrijskih, 50 odstotkov po čeških) in informacije daje prva slovenska biljctarnica Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska ccsta 31. Brzojavna in telc-fornska naročila se izvršujejo najhitreje priporočeno po povzetju. Zclzniške karte za vse inozemstvo.
■k Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franr-Joscf« grcnčicc doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josef« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči trganje ali sladkorna bolezen. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
•k Sadjarji, uporabljajte pri cepljenju edino le prvovrstno cepilno smolo tvrdke Che-motechna d. z o. z. Ljubljana, Mostni trg 10.
•k Lesna industrija! I a reniseheidske žage za polnojarmenik, mlinske krožne in druge, smirkovne plošče, pile, dobite najccncjc pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Zahtvajtc cenik.
•k Pri oteklinah jeter izplj dnevno 2—3 čase vroče Radenske vode.
•k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo зРЕКАТЕТЕ^, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
•k Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo se začnejo na zasebnem učnem zavedu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 4. aprila 1927. Prospekti, pojasnila in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Le-jjat in Ce,, Maribor, Slovenska uliea 7, telefon 100.
kr Ameriške posle, pooblastila in sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki: oskrbi hitro in ceno dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice.
•k N«tc »Tnngsram« radie čeri MF.x in MRy. Tvrdka Tungsram donaša dve novi cevi, koje je nazvala MRx in MRy. Obo se razlikujeta od starih tipov v tem, da imata dve žarni niti, pa sta vsled tega manj občutljivi pri razgrevanju. Razen tega sta ti dve paralelno spojeni žarni niti mehaniSki lako konstruirani, da je emisija zelo konstantna. MRx je univerzalna cev, ki pa ima posebne prednosti kot cev za nizko frekvenco, ker daje razen velikega ojačenja močno anodno strujo. MRy je izrazita cev za skrajno ojsčenje, ki že pri malih naporih glasno in brez hibe reproducira. Oba tipa cevi tvorita akordirano garnituro, ki daje v odgovarjajočih zvezah najboljSe rezultate.
Izvirne francoske pastilje
proti
nahodu, kašlju in katarju.
Prodajajo vse lekarne, kakor tudt drogerije
O Vstopnice za proslavo sv. Alojzija in
Stanislava se dobe danes od 10—12 iu 2—1 v Ljudskem domu II. nadstr. Zvečer pa pri blagajni v Unionu.
O Glavna vaja nove opere : Tajde« je pokazala, da je delo polno glasbenih lepot; ali je najsihiejša skladateljeva moč v zborih ali posameznih osebah, v glasbi sami kar taki ali instrumentaciji, ni lahko odločiti. Gotovo je to, da je gln.sbena plat te opere odlična, bogata, v harmonijah, modulaeiji, instrumentaciji nad vse pestra in živahna, ob roparskem napadu, viharju burna, silovita. Drama sama .se v prvem dejanju prav počasi razvija ali recimo nakazuje, v drugem se mogočno stopnjuje in razburi, v tretjem pa umiri in ublaži in izlije v veličasten spev src, po uobeui stra-
sti več skušanih, po nobeni motnjavi več skaljenih.
0 Vse prijatelje orlovstva opozarjamo, da sc vrši danes teden ob pol 8 zvečer v telovadnici na Grabnu telovadna akademija »Orlovskega odseka Ljubljana - Sv. Jakob«.
© Kulturao-politični klub Slov. kat. akad. starešinstva ima v pondeljek dne 14. t. m. ob 6 zvečer v društvenem lokalu svoj redni sestanek. Na sporedu je nadaljevanje o naših narodnih manjšinah. Prosimo vse gospode, ki so se dosedanjih naših sestankov udeleževali, da pridejo tudi na ta sestanek. -— Odbor.
G Dražb« sv. Elizabete. Družba sv. Elizabete bo imela letošnji občni zbor 20. marca ob 4 popoldne v Marijanišču po sledečem sporedu: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blngajničarke. 4. Slučajnosti. Pred občnim zborom, ob pol 4, bodo v kapeli litanijc z blagoslovom. Članice, prijateljice in dobrotnice družbe, poskrbite že zdaj za kar najbolj obilno udeležbo!
© »Zveza trezne mladine«. 1. redni občni zbor ljubljanskega oblastnega središča so bo VTŠil v Maribora, in sicer 19. t. m. ob 10.30 v mali dvorani Študijske knjižnice. Popoldne razgovor o ustanovitvi društva »Treznost« v Mariboru.
O Rezervni častniki se vabijo, da se udeleže predavanja, ki se bo vršilo v ponedeljek 14. marca ob 17 v Častniškem domu o predmetu: »Zavezniško preganjanje po prebitju solunske frontec. Predaval bo generalštabni polkovnik g. Peter Nedeljković. — Uprava pododbora.
O Ljubljanska avtomatična telefonska centrala bo začela poslovati dno 19. marca t. 1. Da bo ta moderna prometna naprava povzdignila slovensko prcstolico, ni treba še posebej povdarjati. Z njo bo omogočen točen telef»»»-ski promet ter s tem ljubljanskim, trgovski-»«-obrtniškim, zasebnim krogom, zlasti pa uredništvom in upravništvom listov silno ust*»-ženo. Število naročnikov je znatno naraslo. Potreben je bil nov imenik abonentov. Te dni jc bil dotiskan v tiskarni poštnega ravnateljstva »Dodatek k telefonskemu imeniku« z naslednjo vsebino: Kako sc telefonira, Kako se govori medkrajevno, Kako prijavljamo napake in pritožb*! in kako predajamo brzojavke. Opozorilo, Splošno opozorilo, Telefonski naročniki po zaporednih številkah, Telefonski naročniki po abcccdnem redu. Tisk je čist in jasen, papir dober in gladek. Ceno »Dodatku« bo poštno ministrstvo šc določilo,
O Skioptično predavanje o Zilcrtalfkih elpah ima jutri v pondeljek ob pol osmih zvečer Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk »Krekova prosveta«, Alojzijevišče. Predaval bo g. prof. Janko Mlakar. Ker sc vrši v prid kapelice v Vratih, zato vse članice in tudi druge vabimo, da sc predavanja v obilnem številu udeleže.
0 Tečaj italijanskega jezika, ki ga je priredila Prosvetna zveza v Ljubljani, je trajal od 25. oktobra 1926 do 12. marca 1927. Udeleževalo se je tečaja rednih slušateljev devet, izrednih pa sprva 26, pozneje 16 slušateljev. Učnih ur je bilo 35. Pod vodstvom strokovnega profesorja se je obdelala tvarina učne kni>* Baconi-Segantini. Slušatelji so z uspehom zadovoljni.
© Vodnopravna obravnava. Z odlokom vel. županstva z dne 18. februarja 1927, H. št. 133, razpisana vodnopravna obravnava zavarovanja bregov ob Gradaščici nad izlivom v Ljubljanico, ki je bila prekinjena dne 18. februarja in 8. marca, se nadaljuje dne 16. marca t. 1. ob 9 dopoldne v knjižničnih prostorih poslopja velikega župana ljubljanske oblasti. Glavno vprašanje, ki se bo obravnavalo, je vprašanje interesentov po § 26 vodnoprav-nega zakona kranjskega.
O V stolni-šentiakobski prosveti v Križankah bo predaval v pondeljek 14. t. m. ob osmih zvečer mons. Viktor Stcska.
© 6 odst. obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje rodpieeli: Benedičič Ivan, uslužbcnec drž. žel. 5000 Din, Leban Franc, železniški uradnik, 3000 Din, Kenda Ivan, zasebni uradnik, 5000 dinarjev, Kratochivill Kamilo, uradnik pri okr. glavarstvu, 1000 Din, Hcinrihar B„ trgovec z lesom, 10,000 Din, Angela Agnola-Stanccr, trgovka, 5000 Din, Klimanek Simon, krojaški mojster, 2000 Din, Fuchs Alojzij, juvelir, 1500 Din, Bizjak Filip, krznar, 2000 Din, Vzajemna zavarovalnica, požarni oddelek, v Ljubljani, 100.000 Din, 17 neimenovanih 82.500 Din.
O Glas iz občinstva. Mestni magistrat bi pridobil mnogo hvaležnosti pcšcev, čc zopet vpelje tablicc za kolesarje. Mogoče bi sc s tem doseglo, da bi kolesarji nc vozili po hodnikih. Čc sedaj opozoriš kolesarja na neupravičenost vožnje, te — čc gre po sreči — kolesar ozmerja, aH pa šc dejansko napade, a svojega imena ne pove. — Dalje opozarjamo na vodnjak levo od gradu Tivoli pred igriščem, ki jc že leta pokvarjen in zelo zanemarjen, kar ne le na tujca, temveč tudi na domačina napravi mučen vtis. Popravilo ne bo toliko stalo, a potrebno je, sicer bi bilo bolje, da se podere in odstrani. No, in prav blizu vodnjaka, samo* nekoliko višje, pa žc leta in leta prav lepo diši. Kaj, če bi sc vendar enkrat našlo oblastvo, ki bi poseglo tu vmes?
© Nenavaden prizor -o imeli te dni priliko opazovati naši someščani, ki so bili priča, kako je nek ugleden ljubljanski velmož in bivša rotovška kapaciteta na cesti hrulil isto-tako uglednega meščana in spoštovanega, obrt-
DrOETKER
«V.v
JEVIM
i..«*
backinom
Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo brc» plačno in prosto poštnine Dr. Oclkor, d. z o. z. Maribor,
nika ljubljanskega mesta. Bili so tem bolj začudeni, ker sta oba bila znana vsaj dozdaj kol najbol_ša prijatelja in politična somišljenika. Bivši rotevškj velmož ai bil nič kaj izbirčen v svojih izrazih. O vzroku tega nenadnega rankontra na ljubljanski cesti ,<e v informiranih krogih pr paveduje, da je bivši rotovški velmož zelo hud na svojega bivšega prijatelja, ker je .slišal, da bo baje slednji imenovan v sosvet na ljubljanskem rotevžu. Če je to slednje res, ne vemo, na vsak način pa je že ^ama vest o tem zelo hudo razburila bivšega ljubljanskega velmoža, ki ne more razumeti, kako da je moral on dati slovo ljubljenemu ro-tovžu, njegov prijatelj pa bo prišel notri. Ali je še pravica na svetu?
© Umrti so v Ljubljani: Helena Marn, za-sebnica, 70 let, s. Davorina Požun, usmiljenka, 26 let, Janez Virant, obč. ubog, 63 let, Marjana Slrnad, dninarica, 72 let, Janez Jančar, delavec, 62 let, Marija Jožefa Korenini, žena banč. prokurista, 50 let, Pavla Jak, zascbnica, 68 let, Ivan Praznik, delavec, 7) let, Franc Korošec, bajtar, 56 let.
© Pridna hčerka. Še ne sedemnajstletna Anica je pobrala iz kovčega svojega očeta znesek 11.500 Din in pobegnila z. doma, kar ji je bilo toliko lažje, ker ima kolodvor takorekoč pred nosom. Pridna Anica je že lani okradla svojega očeta za prav lepo vsoto in z njo pobegnila ter se nato vsa skesana vrnila, kar bo storila najbrž tudi sedaj.
© Tatvine žlebov. Marku Gorupu, hišniku na Poljanskem nasipu, je nekdo ukradel dva pločevinasta žleba, vredna 100 Din, po-sestnici Emiliji Zaje v Spodnji Šiški pa 4 m dolg bakren žleb, vreden 500 Din. Ljubljanski uzmoviči so odkrili torej v žlebovih novo polje za svoje udojstvovanje.
© Cene vina v Ljubljani so nepričakovano padle. Tvrdka Br. Novakovič na Gosposvctski cesti 13 (Kolizcj) prodaja fina, močna vina s plačano mestno in državno trošarino po samo 8 Din za liter čez ulico od 1 litra naprej. Trgovcem, gostilničarjem in privatnikom izven Ljubljane pa prodaja ista vina po 5.65 Din za liter brez državne trošarine. Opozarjamo na današnji oglas.	1720
© Veliko izbiro raznega perila in bluz priporoča Ign. Žargi, Sv, Petra cesta.
© Vrtnice, nizke, visokodebelnate, vrtnico plezalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje, divjo trto, lepotično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnice nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
□	Ljudska univerza v Marilioru. V ponedeljek 14. marca ob 8 zvečer predava znani umetnostni zgodovinar, ravnatelj Zagrebške akademije umetnosti dr. Branko Šenoa o hrvatskem slikarstvu in kiparstvu in sicer na podlagi mnogih lepih akioptičnili slik. Naj nihče no zamudi te izredne prilike, da se pouči o hrvatski umetnosti!
□	H koncertu Beethovnove IX. simfonije v Mariboru. Kdorkoli bo poslušal Matični koncert dne 16. maja, si bo moral priznati, da bi bila nepopisna škoda, ako bi se to grandioz-no delo, za katero se je žrtvovalo toliko napora in žrtev, proizvajalo samo enkrat. Matica bo zato priredila dva koncerta po istih cenah in sicer bo prvj 16., drugi pa 17. marca. Prvi jo namenjen proslavi 100 letnico Beethovna, drugi pa slavlju 60letnico dr. Josipa Čerina. Prvega dirigira g. ravnatelj Jos. Ifla-dek-Bohinjski, drugega pa slavljenec dr. Josip Čerin is Ljubljane. V Ljubljani ho isti koucert dne 19. marca, v Celju pa 10. aprila.
□	Nadaljevanje III. redno soje mestnega občinskega sveta se vrši v četrtek 17. marca ob 17 v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda III. redno seje mestnega občinskega sveta mariborskega.
□	Anton Požar, vrtnarsko podjetje, Maribor, Vrtna ulica 17, naznanja, da ie svojo
podružnico v Pobrežju razširil s tem, da jo kupil bivšo vrtnarijo A. Menla blizu pokopališča ter se priporoča slavnemu občinstvu za uasade in vzdrževanje grobov, spletanje vencev in vsa v stroko spadajoča dela na pokopališču.	1827
□	Komisija radi pokopališča. Jutri v ponedeljek se bo vršila na Pobrežju komisija radi pokopališča, ki bi naj bilo letos frančiškanske župnije. Komisije se bodo udeležili zastopniki mestne in pobreške občine.
□	Uradna poprava volivnih imenikov za mesto Maribor, s katero je bilo veliko posla, je končana.
□	Vsa mestna podjetja bodo dobila dvojno knjigovodstvo. Pri vseh mestnih podjetjih bo gotova 1. januarja 1928 uvedba dvojnega knjigovodstva. Podjetja imajo nalog, da začnejo že sedaj polagoma s to novo vpeljavo.
□	Dva nova mesarja na trgu. Mestni svet je dovolil mesarski stojnici na trgu mesarjema Josipu Pristovniku in Ivanu Sagodinu pod pogojem, da bosta prodajala le meso živine, ki ie bila zaklana v mestni klavnici.
Celje
Psi in-ari Slovenci in prijatelji slovenske kulture uporabijo še v pondeljek, to je zadnji dan, i& vpis v Mohorjevo družbo. Položimo, da smo sinovi kulturnega naroda, ki ve in zna ceniti žrtve naših največjih mož in važnost te za slovenski narod neprecenljive ustanove.
& Novo imenovani gerent mesta Celja g. vladni svetnik dr. žužek ni še mogel prevzeti poslov na magistratu, ker ie g. magistralni svetnik Ivo šubic, ki je vodil sc aj posle, obolel. Kakor se sliši, se bo ta provzem vršil v pondeljek. Toliko v pojasnilo onim mestnim volivcem, ki so mislili, da stoji za tem kaka intriga.
j& Osebna vest. Pri evidenci katastra v Celju ie bil imenovan za geomelra g. Vilko Prelovee. Za poštnega upravnika ie imenovan g. Anton Hoc, ki je dosedaj služil v Kranju in kateri uživa glas dobrega in vestnega uradnika. Kljub svoji natančnosti v službi je vsled svojega ljubeznivega nastopa priljubljen pri občinsivu in vseh podrejenih uradnikih- ~
et Ne pozabimo na dan sv. Jožefa na Orlovsko akademijo! Ta dan se zbere svet naših mladeničev in mladenk ter obojega naraščaja po-ooldne v dvorani vNarcdnega doma« ter nam bo ,ara nudil dokaze svoje krščansko narodne vzgoje. Omenjena dvorana mora biti ta dan polna, zato pozivamo vse nase prijatelja po mestu in okolici, da se te prireditve udeleže.
& Električna luč se spelje tudi na hrib 3v. Jožefa, kjer se grade sedaj nove hišice. Elek-tričn vod bo speljan mimo cerkve in pojde en vod mimo Skalne kleti, drugi pa preko parcel, na katerih gradi Gradbena zadruga svoje hiše, a nato dalje v Zavodno proti mostu čez Voglajno.
& Predstava v Mestnem gledališču. V torek svečer ob 8 prirede ljubljanski gostje dve kome-liji: »Stalni gost: in Boubouroche«. Nastopi tudi Z. Levar, ki je v drami »Na drugi brege naravnost asciniral celjsko občinstvo s svojim umetniškim aastopom.
er Med brezposelne se bo razdelila podpora. G. minister za socialno poliiiko dr. Gosar je nakazal velikemu županu mariborske oblasti za naj-aujnejšo potrebo znesek 130.000 Din. Ta denar *e bo razdelil med brezposelne delavce sporazumno z mariborsko in celjsko borzo dela. Le oni brezposelni dobi podporo, ki je kot tak pri borzi lela priglašen že najmanj 10 dni. Napraviti mora .udi prošnjo na velikega župana v Mariboru in navesti v tej prošnji vse svoje premoženjske po-tatke, utemeljiti svojo brezposelnost s potrdilom župana, svoje družinske razmere pa s potrdilom Dristojnega župnega urada.
0 Igra GraničarjU■ se danes zadnjikrat ponovi. Pričetek igre ob pol štirih popoldne v dvorani --Narodnega doma«. Predprodaja vstopnic v Narodnem domu. — Vlogo Save Cujiča bo igral 'anes že tretji igralec.
Kamnite
Predavanje priredi društvo >Kamnik- v torek dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer. Pri predavanju se bo izvajal lep francoski film o Kristusovem trpljenju, ld ga bo opisoval selski župnik g. Toma-šič. Poseben užitek bo predavanje za vse, ki radi gledajo lepe slike. Pa tudi znani pripovedovalui talent g. predavatelja bo privabi! mnogo poslušalcev. Pridite v obilnem š'evilu!
Dražba za dražbo. Na javni dražbi dne 7. marca je bilo prodano posestvo Alojzija Perneta iz Go-diča pri Kamniku. Cenjeno je bilo prvotno 93.120 Din, prodano pa za 185.110 Din. Najhujši je bil boj zy parcele na Vrhpolju v neveljski občini, ki so bile sodno ocenjene samo za 800 Din, pa so bile prodane za 10.000 Din. — Precej domov in poso-stev je zadnje čase v naši okolici že prešlo vsled zadolženosti v tuje roke.
Snega nam je prinesla noč od četrtka na petek. Toda že do devet ure ga je solnce vzelo. V petek ponoči pa je zopet pričelo deževali. Sama voda se nam zopet obeta, bojimo se pomladi. V Bistrici pa ni še razen enega noben jez popravljen, vojaška uprava se ni za jezove na Bistrici zmenila prav nič zdaj, ko je bilo vreme in čas za popravila. Naj pride pomladi malo večja povodenj, pa bo Sla škoda v milijone!
Tržič
Opozarjamo ponovno na koncert Ol. drnštva »Ljubljane«, ki se vrši danes pop. ob pol štirih v Našem domu v Tržiču. Na sporedu so štirje ruski cerkveni zbori in mnogo našili domačih skladateljev. Prijatelji lepe pesmi Iskreno vabljeni!
Hadovljica
Prosvetni večeri, ki jih prireja Prosvetno društvo, so se občinstvu zelo priljubili Letos je bilo dosedaj G takih večerov. Zadnjo nedeljo je predaval o Mont Blancu g. prof. Mlakar, ki je žel veliko hvaležnost za predavanje, kakor tudi salve smeha, ki ga je g. prof. tako neprisiljeno vzbujal. Pridna predavateljica je tudi gdč. Kris'ina Hafnerjeva. Prihodnje predavanje, ki se bo vršilo na praznik «v. Jožefa, bo najbrže o Rimu.
Prosvetno društvo bo priredilo letošnji ]>ost težko pričakovano fgro >Quo vadiš«.
Radio si je nabavilo Prosvetno društvo v Radovljici. Aparat, ki je prvovrsten, je sestavil gosp. župnik Kres a Koprivnika. Prvotno je bil radio montiran v ložah dvorane, kjer so pa bile velike motnjave radi železobetonskih zidov. Sedaj pa poslušamo koncerte, oper« ia predavani« v pevski sobi Ljudskega doma.
VrBnlUa
Predstava. Samo še danes zvečer vprizori Katoliško prosv. društvo žaloigro: »Ljubezni in morja valovi«. Preskrb.ite si pravočasno vstopnice, ki se dobe v predprodaji v Rok. domu.
Šteofja £otea
Komisija za mlekarosko šolo je že v torek opravila svoje delo. V komisiji sta bila gg. Zidan-šel; iz Maribora in mlekarski učitelj Pevec ter domači g. župan, ne pa tudi g. Pokom, kakor smo pomotoma poročali. *
Sejem. Na dan sv. Jederti dne 17. marca se vrši vsakoletni pomladanski sejem. Kmetje, priženite svojo živino, katero ste so odločili prodati. Kupci se opozarjajo na semensko žito in krompir. Sadjerejci bodo imeli priliko izbirati najlepša in najboljša drcvesca za saditev. Vabijo so kupci iu mesarji.
Utopljenka. Včeraj so je utopila v Selščici Marjana šinii, vulgo Husorevnica, iz Stare Loke. Govori se, da je izvršila samomor v hipni duševni zmedenosti.
Tombola. Kakor običajno vsako leto, priredi i tudi letos naše Kat. prosv. društvo na svoj društveni praznik, dne 19. t. m. (»v. Jožef), čb pol 4. uri popoldne veliko tombolo. Predprodaja tablic od danes naprej v trgovinnl V. Debeljak in Papa po 2 Din. Prosimo vse prijatelje društva, da po možnosti prispevajo z dobitki, bodisi v blagu ali v denarju, 7a kar jim Bog povrni!
»Othe!l:>c Kat. prosv. društvo pripravi'», з sodelovanjem naših dijakov zopet enkrat vprizoritev večjega dramatskega dela: Shakeepearejevega »Othella«. Priznati je ireba, da jo letošnji repertoar zelo pismi: za »Močjo uniformes, •Kajn:, potem zopet Lirmpacij vagabimdc in ^Lažizdravnik«, sedaj pa :>Othello«.
Jesenice
•Samomor. Utrdil se jo na Jesenicah finančni pripravnik š'efaii Frangeš. Pred nekaj časom ie gredo iz službe padel na ledu ter nezoves oii obležal. (M iedaj ni bi! več popolnoma normalen, ker si je pi i padcu pretresel možgane.
Na naslov ravnate!,jsiTa dež. elektraren. Znano nam je in dobro vemo, dâ se popravila na daljnovodih električnih napeljav morajo izvesti in da so to izvrši z najmanjšim motenjem obratov ob nedeljah. Vendar pa bi bilo popolnoma vseeno, ako bi so tok četrt ure pozneje odklopil, kakor pa je to zgodilo prvo postno nedeljo G t. m. Ravnateljstvu je skoraj gotovo znano, da se prve službe božje vrše ob nedeljah ob 6 in so končane ob 7 ali kakšne četrt ure pozneje. Koliko je po Gorenjskem cerkva, ki imajo električno razsvetljavo, pa ravnateljstvo samo najbolje ve. Zato prosimo, ako bi ravnateljstvo defelnih elektrarn vse to upoštevalo ter se v bodoče po tem ravnalo in ne motilo jutranjih božjih služb. Elementarne nezgode so samoposebi umevno nekaj druzega. navedeno nedeljo pa se je odklopilo le v svrho popravila.
Danes v nedeljo 13. t. m. ob S zvečer se v Kat. del. prosv. društvu ponavlja »Roka«. Vstopnina običajna.
Novo m.<ES$€>
Prosvetno društvo »Soča« v Novem mestu si je omislilo skioptikon. Prvo predavanje se vrši prihodnjo sredo, dne 16. t. m., ob 8. uri zvečer v dvorani lickodelskega doma. Predaval bo g. prof. Ambrožič o našem Primorju. Tri predavanju bp kazal okrog 70 krasnih slik iz našega Primorja. Vstopnina je prosta.
Gospodarsko pisarno je te dni otvoril pri nas g. Andrejko Uderman. upokojen davčni uradnik, vodja tukajšnjih socialistov.
Občinske volitve. Priprave »o bile v teku že lansko jesen in je že bilo končano reklamacijsko postopanje. Treba jih je bilo le še razpisati, pa se je zadeva odložila baje radi volitev v oblastno skupščino, kakor pa iz listov izvorno, so se občinske volitve kljub oblastnim vršile. Zakaj moramo ravno pri nas delati izjemo, nam je nejasno. Funkcijska doba sedanjega občinskega odbora jo že davno pretekla in zato zahtevamo, da se volitve takoj razpišejo.
Žrebanje loterije 7a Ljudski dom v Novem mestu bo nepreklicno, dne 25. t. m., na praznik Oznanenja Marije Device. Mnogo razprodajalcev še ni ničesar poslalo, čeprav vemo, da so srečke razprodane; vse prizadete prosimo, naj za srečke .«kupljeni denar hitro nakažejo i>o položnicah, s prodajanjem ostalih srečk naj se pa požurijo. Oni pa. ki ste srečke prejeli v nakup, skrbite, da bo vas denar vsaj do 24. marca odposlan na pošto, ker bi se plačilo sicer nc upoštevalo.
Mestna hranilnica, \ajbolj informirani jugo-slav enaki« list -.»Jutro: je pred kratkim poročalo, da se sedanja opozicija v občinskem odboru pripravlja za naskok na mestno hranilnico; »Jutrov« podočevalec ve celo povedati, da so so vršili celo tozadevni sestanki. Odborniki SLS so v opoziciji; pa se takega sestanka od njih ni nihče udeležil in o takem sestanku v Novem mestu ne ve nihče drugi, kot le »Jutrov« poročevalec. Ta »Jutrova*; notica nas opozori na nekaj, kar naše liberalce najbolj peče, — namreč njihovo gospodarstvo. Da je temu tako, naj najbolj potrjuje dejstvo, da je imela Mestna hranilnica naloženih v Slavonski banki tacaš, ko je ta prišla v konkurz, 13,000.000 kron. Treba jo vedeti, da voli upravni odbor Mestne hranilnice vsakokratni občinski odbor; sedaj imajo večino liberalci — drugega nam ni treba pripomniti. Tudi o gospodarstvu c občinski ho-sti, bomo, če bo treba, ob priliki spregovorili.
Metlitea
Radorići so mala vasica, a srečna v lanskem in letošnjem letu. Lani so si povečali kapelico, letos so dobili krasno vezen plašč (delo šolskih sester v Mariboru) dar zaslužne rojakinje v San Francisco Bare Kramer, za kar so ji lahko hvaležni.
Radio sprejemno-oddajna postaja nam ima sporočiti marsikaj novic iz c.en'ruma in okolica. Tako smo zvedeli, da je bolezen ponehala pri nas, a da hudo razsaja še po Suhorju in Semiču 1er je neizprosno zahtevala tudi nino;'o mladih žrtev. Izvedeli smo, da bo 17. t. m. v prostorih Л. Rajmer vinski sejem, za katerega jo mnogo zanimanja. — Pravi, da na Obrhu izhajajo metli'ke cajtënger, kjer izveš vse, kar je in kar ni. — Poroča, da so v Črnomlju napravili pogrome na postne žabe; en sam «lan so jih ujeli 500 in vse pojedli. Dobro in (K) ceni gospodarstvo. — Zatrjuje, da ima g. Vuk-šinič pekarijo in dober kruh. — Najnovejše in za-
Kdor želi leto3 imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
!узп Martine, uubSa,V"Ska"20
'	Cen« konkurenčne in «olUlna,
nimivo je slišati, da bodo farani iz sosednje Rado-vice kupili zvonove, ki jih bo zelo v Metliko slišati. Orlovski odsek pa jo priredil svojim, k vojakom j odhajajočim članom 10. t. m. ljubeznivo čajanko na poslovilnem večeru. — Km. društvo prodaja vsako nedeljo po vel. maši nedeljskega Ilustriranega Slovenca po 3 Din komad.
Kočevje
Senzacija. Dne 11. t. m. popoldne okoli 2. ure jc krožil nad kočevskim meslom nek aoroplan. Letel pa je tako nizko, da so je popolnoma dobro videl trup in krila ter barva aeroplana, lil jo bila zelena.
Smrtna kosa. Na Dunaju je umrl 2. marca Jožef Knabl, ki jo dolgo časa bival v našem mestu in bil direktor bivše obrtne šole (Fach-schule). — Dne 10. t. m. pa je tu umrla delavka Jera Lukinc, samica.
Osebna vest. Na mesto vladnega komisarja dr. Šiške, ki jo odšel v Krško, je že prišel sem dr. Čus in prevzame njegove pocle.
Trbovlfe
Da »Jutro<r ne bo v zadregi. Informirali smo se pri obč. svotovalcu SLS g. Ahanu, kdaj se ie sklepalo o vlogi na ministrstvo za soc. politiko za doklade 1 Din na tono premoga Izjavil je, da so je sicer dotična vloga na starešinski seji, bojda 21. februarja, prebrala, odposlana je bila pa že poprej in ne ve, pri katerem odseku se je zadeva razpravljala. Da je bila vloga odposlana že pred časom, je 'razvidno iz tega, ker je na starešinski seji g. župan So pripomnil, »da žalibog odgovora Š3 ni dobil -. — Povpraševali smo še drugod ter nam je bilo naznanjeno te dni, da vloge g. minister dr. Оозаг še ni prejel v roke in da v tej stvari ni kompetonten. Izdeluje so pa v ministrstvu pravilnik za olajšavo zidanja stanovanjskih hiš. Ali potrebujete šo več dokazov o tej vlogi, ki hoče metati ministru polena pod noge? Kadili mi ne bomo današnjemu absolutističnemu socialističnemu sistemu na občini, lahko store to drugi!-
zîr Občni zbor Kat. prosvetnega društva v Trbovljah še vrši danes v nedeljo 13. marca ob
4	popoldne v Društvenem domu v preddvorani. Brez upravičenega in tehtnega razloga ne sme nihče izostali.
Mohorjeva družba. Vpisovanje v družbo traja samo še do torka v kaplaniji. Ker imajo rudarji te dni ravno plačilni dan. je upanje, da se hodo posebno ti udeležili vpisovanja. Saj se za
5	knjig plača samo 20 Din.
Zopet praznovanje šiltla. Včeraj v soboto so rudarji zopet praznovali svoj Si ht. Govori se pa, da se bo praznovalo vsako soboto.
Uedukcija. Na Doberni pri podjetju Dukič jc tudi odpuščenih G8 delavcev. V sklad bi bilo Ireba spraviti sezonske delavce z našimi delavci, da ne bodo domačini trpeli pomanjkanja. Občina ima tozadevna navodila od celjske posredovalnice za delo, kar smo pred meseci že objavili. Tudi drugi pouk se dobi na občini pri g. županu.
Službena pragmatika za občinske nameščenec. Obsega G2 strani. Personalni odsek jo ie že enkrat pretresal, a ni razprave zaključil ter ni mogel pragmatike oddati na višje oblastvo v potrditev. Dasi bi službena pragmatika seveda najboljo sestavil kak jurist, sta jo prevzeta v preobdelavo še (gotovo, da ne nastanejo stroški) gg- Krušič in Klenovšek, po poklicu ključavničraja. Pa reci, da ni prav.
Hra&inîte
Tečaj o higieni otrok. V Hrastniku se vrši za tukajšnje ženstvo tečaj o higieni deteta z razstavo. Tečaj traja od 4. t. m. do 17. t. m. in je dobro obiskan. Zaključek bo v četrtek dne 17. t. m. ob običajni uri. — V petek, dne 18. t. m. posluje prvič posvetovalnica za matere v Hrastniku, in sicer začasno v prostorih bolnice bratovske skladnice.
Beda brezposelnih. II. rudarska skupina je že večkrat poskusila reduciranim bedo olajšati na ta način, da je ob plačilnih dneh pobirala prostovoljne prispevke in jih nekaterim delila. Nekateri reducirani imajo ob lepem vremenu sicer delo pri odvažali ju zsmlje pri Bunjurcu. Kljub temu se ti reveži nadaljo obračajo na člane II. skupine, da bi se na-blraln akcija ponovila. Prosimo vsa usmiljena srca, da kolikor mogoče pomagajo tem žrtvam bedo lajšali. Vsem prizadetim svetujemo, naj se obrnejo na občino, morda se jim kaj podeli, kljub temu, da je ta občina zelo obremenjena po takih izdatkih.
Eašteo
Važno za rekrute. Občine lega okraja in menda ludi drugod so dobile od poveljstva vojnega okrožja v Celju pod štev. 6612 z dne 4. marca t. 1. ukaz in seznam nekaterih mladeničev, rojenih leta 1906. in starejših, da sc odzovejo vojaškemu službovanju na dan 19. marca 1927. Večina pozivnic so županstva že dostavila, pa jc naknadno prišla brzojavka, da se ti rekruti ne pozivajo na dan 19. marca, ampak Ž3 18. marca 1927. Toliko v vednost prizadetim, da ne bo pon-e potrebnih opravičb.
Brihtni domokrati. V gotovih ozirili je imel dr. Dinko Puc na pustni ponedeljek v oblastni skupščini popolnoma prav. ko je trdil, da so samostojni demokratje brihtni ljudje. Dne 3. t. m. se je vršila v Laškem dražba gramoza za okrajno ceste, katero je vodil odlični pristaš sam. demokratske stranke gosp. sosvelnik Dergan. Pri tej priložnosti je izključil od dražbe g. Hrastnika iz Laškega, g. Bregarja iz Rimskih toplic in Riickla iz Hrastnika, češ da iinajo gramoz apnenec. Dosedaj so bili splošno vsi mnenja, da jc večinoma ves kamen v Laskom okraju apnenec, a gospod Dergan je gotovo drugega mnenja, ker je pripustil k dražbi druge, ki imajo kamnolome v istih hribih. Torej imamo upravičeno upanje, da smo sc motili in se naučili, da jo v naših kamnolomih tudi — granit.
Šoštanj
Prireditev prosvetnega društva. Nedeljska igra: Žrtev spovedtie molčečnosti« jo zolo ugajala. Na splošno željo sc igra ponovi danes ob 3. uri popoidno v dvorani hotela Union. Tokrat je dovoljen vs-top tudi šolskim otrokom. Nastopi tudi orlovski moški zbor z lepimi pevskimi točkami. Pridite in poglc-jto delo naše mladine!
Otroški vrtec. Ker se dosedanja vrlnarica gdč. Zinka Vober poroči z bivšim tukajšnjim notarjem g. Matijem MarlnČkom, ki jc sedaj v Novem mestu, je podala ostavko na svojo dosedanjo službo. Prišla je pa že nova vrtnarica in se v ponedeljek zopet začno redni pouk v vrlcu.
Bopfsi
h Križ na Gorenjskem. V preteklem mesccu se je Izpremenilo ime postaje Križe v Križe-Gol-iiik Upati je, da v doglrdnem fasu dobimo odobritev /n postavitev tukajšnjega kolodvora, ker ga tako nujno potrebujemo. V največje veseljo ia
nado bo potujočim Invalidom, ker dosedaj še skromne barake nimamo, da bi oni kakor tudi drugi potniki imeli v slabem vremenu kje vedritL Prometa je tukaj veliko, tako blagovnega kakoi osebnega.
V	Mošnjah je bil 9. marca lep pogreb uglednega zemljaka Janeza Globočnika z Gorice. Pljučnica je korenjaku odrezala življenjsko nit v 59. letu.
Sv. Urban pri Ptuju. Pri nas ima letos smrt prav bogato žetev. Staro in mlado pada pod njeno koso. Na nesrečni šipanski bolezni je umrlo v naši župniji v zadnjih dveh mesecih 30 ljudi. Med žrtvami španske je tudi 76 lot stara gospodinja Ana Reisp, posestnica v Jirsovcah. Blagopokojna je bila posebno usmiljena do' siromakov. Njeno priljubljenost je dokazal svečani od vseh župljanov obiskani pogreb.
V	Stopercah pri Mftjšpergu je bil 9. t. m. ob obilni udeležbi pokopan naš vrli somišljenik in mnogoletni naročnik krščanskega časopisja gosp. Jožef ftretnik. Ostani mu ohranjen trajno hvaležen in časten spomin pri \-sch, ki so ga poznali!
CguMfanslko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 13. marca ob 15. uri pop.: DANES BOMO
TIČI. Ljudska predstava po znižanih cenah.
Izveu.
Ob 20. uri zvečer: PAHLJAČA LADY WIN-
DERMERE. Ljudska predstava po znižanih
cenah. Izven. Pondeljek, 14. marca: PEGICA MOJEGA SRCA.
Red D.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 13. marca: TAJDA. Premijera. Izven. Pondeljek, 14. marca: Zaprto.
Dar.es v nedeljo dne 13. t. m. ob pol 20. uri je v ljubljanski operi premiera Sattnerjeve izvirne slovenske opere »T ajda« ali »Kompostelski romarji«. V glavnih vlogah nastopita ga. Lovšetovn in g. Betetto. Opero dirigira ravnatelj g. Polič, re-žira pa profesor g. šest. Drama ima dve predstavi in sicer ob 15. uri >Danes bomo tiči , znano vele-zabavno komedijo, ob 20. uri pa »Pahljača lady Windermere«, katero je naše občinstvo sprejelo a velikim odobravanjem. Dramski predstavi sta ljudski in veljajo znižane cene.
Mariborsko gledišče
Nedelja, 13. marca ob 15. uri: ZA NARODOV
BLAGOR. Kuponi.
Ob 20. uri: VESELA VDOVA. Kuponi
Certevenl vestnih:
Duhovno vaje za mladeniče bodo v Alojzijovi-ški kapeli, Poljanska cesta 4, v pondeljek 14. mar* ca, v torek 15. marca, v sredo 16. man«, v četrtek 17. marca, vsakilerat točno ob 8. uri zvečer.
Orel
il Ljubljanski odseki imajo skupne duhovne vaje v ponedeljek, torek, sredo in četrtek v Aloj-zijeviéki kapeli vsakokrat točno ob 8. uri zvečer. Udeležba za člane obvezna, drugi fantje vljudno vabljeni!
Danes popoidno vsi v Sostro na telovadno akademijo, katero priredi šeutpeterska orlovska srenja v Ljubljani. L'og živi!
Jcžica. Danes popoldne ob 3. .uri prir.edi orlovski odsek v : Domu<- tolovadno akademijo. Spored obsega 12 zanimivli točk. Sodelujejo črnuški tanrburr.ài. Najvljudneje vabimo!
Orel v Radovljici priredi danes v nedeljo, dne 13. marca, telovadno akademijo. Akademija so vrši na odru Ljudskega doma v Radovljici, kjer nastopi laliko 18 članov pri prostih vajah in pri vseh možnih kombinacijah ua orodju, celo na krogih v kolebu. Akademija se vrši zvečer ob pol 8. uri. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Kmetijske zadruge, pred akademijo pa pri blagajni, Vstopnina jo zelo zmerna.
Višnjegorsko Orlice priredimo na praznik 19. marca ob 3. uri popoldne v Društvenem domu pri ?Fari- orliško akademijo. Na sporedu jo poleg govora, izbranih deklamacij, petja, številnih telovadnih točk, sjmbolnih vaj tudi Silvin Sarden-kova igra ,'Ncvesta z Libanona«. Vsi prijay.no vabljeni!
Nasznanila
Kranj. Danes [K)poldne ob 4. uri vprizori dra-niatski odsek društva »Kranjc znano narodno igro .Miklova Zalac. Opozarjamo na ugodno železa ško zvezo.
I. redni občni zbor Akademskega kluba za društvo Narodov se vrši v pondeljek dne 14. marca ob 7. uri na univerzi v dvorani št 90.
Bohinj. Prometno in olepševalno društvo za Notranji Bohinj ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 19. t. m. ob 16.30 v hotelu Sv. Janez« z običajnim dnevnim redom.
TPoroîai
MARIBORSKA POROTA.
Maribor, 12. marca 1927.
ZAKLJUČEK AFERE DENARNIH PONAREJEVALCEV.
Lota 1926. so je vršila v poletnem zasedanju mariborskega porotnega sodišča razprava proti ponarejevalcu denarja Juriju Potočniku in njegovim pomagačem Francu Rupniku, Ivanu Zupančiču, Antonu Lozinšeku in Matiji Svenšeku. Jurij Potočnik je bil takrat obsojen na 20 let ječe, njegovi tovariši pa na manjše kazni. Najboljše je odrezal Franc R u p li i k, ki jo dobil samo 3 mesece ječe, da3i ga je obtožnica zelo obremenjevala Rupnik je odrejeno kazen že presedel v preiskovalnem zaporu ter je bil po razglasitvi razsodbe izpuščen Naselil se je v Mariboru ter nastopal zelo samozavestno. Časnikom, ki so poročali o njegovi obsodbi pred poroto, je grozil celo s tožbo.
Policija pa Rupnika kljub oprostilni razsodbi ni izpustila izpred oči. Sumili so, da vendar ni lako nedolžen, kakor se dela. Sum sc je izkazal kot upravičen. Policija jo dobila v roko dokaze, da jc bil pravzaprav Rupnik glavni zapeljevale«? Potočnika, katerega jo navajal k ponarejanju bankovcev ter mu kot spreten fotograf pomagal pri delu. Svoje ugotovitve je policija javila državnemu pravdništvu, ki je odredilo aretacijo Rupnika. Prišel je vnovič pred poroto.
Kot glavna priča bi moral nastopili Jurij Potočnik, ki je bil lani radi ponarejanja bankovcev obsojen na 20 let ječe. Danes zjutraj pa je Potočnik v ječi nenadoma umrl. Rupnik je radi tega zopet pričel tajiti, dasi io poprej svojo krivdo deloma priznal. Vendur so bili dokazi lako lehini. da je bila njihova usoda zapečatena. Na podlagi pravoreka porotnikov jo bil Rupnik obsojen na U let teike ječe.
X&mimîvosiî
Natančni Dunaičanje.
Neki Anglež je prišel na Dunaj, da si ogleda zanimivosti mesta. Peljal se jc nekoč ludi s tramvajem in ko je na gotovem kraju izstopil, je vrgel vozni listek proč.. To je videl policaj, pristopil ter Angleža na mestu kaznoval za dva šilinga, za kar mu je izstavil potrdilo. Anglež je bil radi lega užaljen iu strgal potrdilo in ga vrgel proč. Radi tega ga je policaj zopet kaznoval za dva šilinga. To je bilo pa Angležu preveč in pričel je zabavljati nad tako upravo in sistemom, seveda v svojem jeziku, v angleščini. Slučajno pa je dotični varnostni organ razumel angleško, poklical je Angleža nazaj ter ga radi zabavljanja nad javno upravo kazuoval z desetimi šilingi.
On vse ve.
Ruski car Pavel I. je imel navado, da je svojim oficirjem stavil najrazličnejša in dostikrat tudi nemogoča vprašanja. Kakor hitro pa mu dotični ni mogel dati zadovoljiv odgovor, je rekel: »Zopet eden od polka »Ne venvc.
Nekega dne, ko je jezdil čez dolg lesen most, se je kraj mosta postavil neki mlad oficir ter živahno izkazal čast svojemu najvišjemu gospodu.
»Gotovo zopet eden od polka »Ne vem«,« je rekel car proti spremstvu.
»Ne, Veličanstvo, jaz vem vse,« je drzno odgovoril oficir.
»Ha, ha,« se nato zasmeje car, in še celo vse. Bomo takoj videli. Koliko žebljev jo v ta most zabitih?«
»Veličanstvo, petstodevetintridesettisoč dvestodvanajst.«
»Ni ravno slabo povedano. Koliko rib pa plava v Nevi med tem mostom in Kron-stalom?« .
»Veličanstvo, dvainštirideset miljonov osemstoentisoč štiristodvainlrideset.«
»Ali veste to tako natačno?<r
»Bi si Ji drznil vašemu veličanstvu kaj iacega reči, ako bi ne vedel?«
»Tako je. Jaz želim vedno, da dobim na svoja vprašanja točne odgovore. Oficir mora vedeti vse.«
»Saj njegovo veličanstvo car ve vse.«
»Seveda.«
»Ali smem vaše veličanstvo protJti za milost, da jaz zastavim eno vprašanje.«
»Le ven z njim!«
»Veličanstvo, kako se jaz imenujem?«
»Grof Balusov.c
»In kakšen čin imam?«
»Gardni kapitan.«
»Hvala veličanstvo.«
Jiinalv te resnične dogodbice je bil takrat poročnik Krasanov, kateri se je svoji drznosti imel zahvaliti za dvojno napredovanje.
Ljubezen, ki je umrla.
Soba je bila v največjem neredu, vse je ležalo križem. Predali so zijali iz omar in vsebina ie ležala vse na okoli. Obleke iu ogri-njače so bile nakupičene sredi sobe. Vsepovsod kaos, velikanski kaos.
Na prvi pogled je izgledalo, kot da je soba prazna, toda tam v kotu je bilo skozi mrak videti žensko postavo. Sključeno je čepela, obup se ji je bral raz čelo, dolge lase je imela razpletene, v obraz pa je bila objokana. Napravila je vtis skrajno obupanega človeka, ki je bil užaljen v dno duše in ne ve kaj bi in kam bi.
Končno je jeza prevladala. Zravnala se je pokonci ter stegnila desnico. »Tega več ue prenesem! Preveč je to! Tako ponosna sem bila na te, ti pa si moj ponos vračal s tem,
da si me mučil. Vse prijateljice so te mi zavidale, jaz pa sem se veselila njih zavisti. Vsak pogled, ki je tebi veljal, me je navdajal z notranjim ognjeni. Toda ti nisi to, kar sem mislila o tebi. Kaj si mi storil? Mučil si me, da sem skoro omedlela, a vendar sem te radi tvoje lejiote ljubila.« Prenehala je tožiti, prsa so se ji krčevito "dvigala, zibala se je sem in tja ter tiho zdihovala. V tem hipu je nekdo potrkal na vrata.
»Čas je že,« se nekdo oglasi zunaj.
Podvizala se je. »Da,« je rekla historično, »čas je. Trpela sem te kljub vsemu temu. Toda zadosti je, konec je med nama. Zavrženi te za vedno.«
In z mogočno gesto jje sezula majhen plesni čeveljček ter ga vrgla od sebe. Bil je res krasen — toda, za eno številko premajhen.
Nov klobuk.
Neka dauia si je zaželela nov klobuk ter odšla v tozadevno trgovino. Tam je položila svoj klobuk na mizo ter pričela zbirati in primerjati. Primerjala je že celo uro, a nobeden ji ni bil po volji. Pred njo na prodajalni mizi je bila že cela gora klobukov, a še vedno se ni odločila. Preide še ena ura in še vedno nič. Končno pa je vendar prijela pravega v roko, bil je 1o res krasen klobuk in tudi pristojal ji je kot nobeden do sedaj. Seveda ga bo vzela, nobenega druzega ne. Toda gotovo pa bo precej drag. Naj bo, samo da ji jo všeč. ^Koliko stane ta klobuk, se obrne do prodajalke.
Nič. gospa.« >Nič? Kako to?« »Ker jo to vaš klobuk, v katerem sle prišli semkaj.
Neka vrsta podgan v Novi Gvineji pomoli rep v morje kot vabo za ribe. Ko riba prime
za vabo, se pa bliskoma zasuče in ribo vjarne.
&
Neki švicarski učenjak je dognal, da jc živčni center, ki reagira na godbo, v nogah.
Radi tega tudi z nogo dajemo takt k godbi.
*
Našli so, da je tudi iz bambusa mogoče izdelovati papir. To je veievažna ugotovitev, kajti do sedaj so smatrali bambus le kot nekak plevel Indije, a sedaj posane važen trgovski produkt.
&
Kitajski ribiči naslikajo oko na čolne, češ, da vidi čoln pot pred seboj.
Л
Neki učenjak jc dognal, da ima plešasti človek mnogo več energije, kot pa oni, ki ima košate lase, ker po njegovi trditvi lasje preveč energije absorbirajo.
Л
V	Tibetu jc običaj, da kadar se prijatelja srečata, pomolita drug drugemu jezik v znak spoštovanja.
*
Približno sto besedi dodajo vsako leto angleškemu jeziku.
Smaragd je postal tako priljubljen, da je v ceni silno poskočil in stane karat do 1200 funtov (330.000 Din), medtem ko najizbranejši dijamant stane karat le 500 funtov.
•k
Sedem let je že, kar so Angleži vpeljali stalno letalsko službo čez Kanal. V tem času so angleška letala preletela več nego sedem milijonov milj.
*
V	Sredozemskem morju so ujeli ribo, kateri pravijo pelemis. Ta riba plava z brzino 50 milj na uro in jo smatrajo za najhitrejšo ribo na svetu.
S$3onf
S francoske riviere.
Villa la Victoire, Menton, 9. marca.
Preteklo nedeljo so bile napovedane cvetlične konkurence v Mentonu in NicL Krasno dopoldne je kazalo, da bo prireditev obilno obiskana. Vreme pa, ki je itak zadnja dva ledna tako nestanovitno, je vse pokvarilo. Tu v Mentonu se je sicer vršila cvetlična konkurenca malčkov, ali pri vetru in dežju so revčki kar zmrzovali v lahkih kostumih. Videti je bilo prav dobro zamišljene kostume in vozičke. Otroci, ki so tako srečni, da se jim je želja za malim avtomobilom izpolnila, so imeli svoje vozove okinčane v enem cvetju. Ljubek je bil mali maharadža ves v belem. Resen obrazek otroka je napravil res vtis kakor da je od pravega princa in dostojanstvenika. Istotako je žel mnogo aplavza ptiček, ki leze iz lupine. Mnogobrojno so bile zastopane tukajšnje narodne noše.
Zal je prireditev klavrno izpadla. Tribune so bilo do malega prazne. Večina radovednežev se je dernjala ob ograji, kjer so :; gratis« stojišča.
V Montecarlu zadnji teden ne manjka senzacij. Pred enim tednom je umrl na zastrup-ljenju poljski princ Radzivill, eden glavnih akcionarjev Kasina. Baje ga je zastrupila njegova prijateljica. Našli so ga mrtvega v njegovi hotelski sobi. Predvčerajšnjim pa sta bili kar dvo žrtvi prestrastrega igranja v Kasinu. Ob pol desetih, ko je bilo v igralnici polno ljudi, sc je ustrelil neki Amerikanec. Po navadi so nesrečni igravci streljajo rano zjutraj, ko ee iera neha. Icral ie na roletu. sedeč ob
mizi, potegnil uaenkrat samokres iz žepa, nameril na prsa in preden se je kdo zavedel, se je zgrudil mrtev v fotelju. Pač je trajala zmeda nekaj časa, potem pa se je igra lepo nadaljevala. Časopisje naravno molči o takih novicah. Isti dan se je v svojem stanovanju zastrupila neka dama, ki je baje vse izgubila ua roletu. Izgleda, da Kasino zadnji čas prav dobro dela in s polno paro polni svoje blaga ne, ki se nahajajo v vseh veličinah in teži-nah doli pod dvorano. Tam se denar sešteva in grmadi. V nobeni banki ni takega prometa, vsaj s takim dobičkom ne kot v Kasino.
V nedeljo 13. marca se bo pa zopet videlo kaj bolj lepega in zanimivega na prireditvah cvetličnih konkurenc. Če bo lepo vreme, bo vsaj kaj za fotografični aparat.	A. Č.
Peruanke hočejo v vojake.
Kakor nalašč ravno v času, ko celi svet govori o miru, hoče ženslvo države Peru, da se tudi nežn: spol militarizira. Peruanska ženska zveza je namreč parlamentu poslala prošnjo, da se vojaška dolžnost raztegne tudi na Ženske. V tej spomenici stoji, da so ženske gotovo primerne za izvrševanje lažjih vojaških poslov, tako v sanitetni službi, v oskrbi kantin, potem razne posle po vojašnicah, katere dane.i vrše vojaki, bi lahko one prevzele, iako da bi bilo čim večje število vojakov prostih za napernejšo vojaško službo iu obrambo domovine. Po njih načrtu bi «e torej sestavili bataljoni peric, pometalk, ribaric iu tudi tako značilni oficirski sluga, ki jc bil desna roka gospe polkovnikove, bi na la način iz-
TEKME Zl PREHODNI POKAL LNP.
Na igrišču ASK Primorja ob Dunajski cesti VT.-o danes preoslale tekme I. kota z i prehodni pokal LNP. Ob 10.00 dopoldne igrala Jadran in Reka. nb 1-1.30 Slovan in Stavija 1er k»nino ob 16. nri Primorj« in Svoboda. V prvih dveh tekmah se srečajo precej enakovredni nasprotniki, kar obeta otvorjeno iu napeto igro. V tekmi Prinicrje: Svoboda so boljši izgledi na strani Primorja, tu bo zanimala publiko predvsem forma in sestava letošnjega^ moštva ASK Primorja.
Zmagovalci v današnjih treh tekmah iu ?.SK Hernies kot zmagovalec nad SK Krakovom preteklo nedeljo igrajo na praznik 10. t. m. med seboj II. kolo pokalnih tekem, Iljriia pa ima nastopiti '20. t. m. že v ljubljanskem se.niifinalu.
Tekma Ilirija: Omalia (Zagreb) odpovedana. SK Ilirija jo morala za danes nameravano tekmo z zagrebško Crcatio vsled slabega strnja svojega igrišča v zadnjem hipu odpovedati. Terenskih popravit nn igrišču namreč vsled hudega deževja zadnjih dni ni bilo mogočo pravočasno dokončati.
SK Ilirija, nogometna sckçija. Ker odpade danes tekma s Croallo, sc vrši nn prostoru točno ob 15. uri trening, strogo obvezen za vse igrače I .mošiva in rezerve. — Načelnik
U.PSKA VOŽNJA PO AVSTRIJI IN JUGOSLAVIJI.
Avstrijski avtomobilni ktub in jugoslovanski avtomobilul klub bosta priredila ol 5. do 14. junija skupno alpsko vožnjo, za športne in za turno vozove. Sicer ne gre vožnja samo po Alpah, a se tako imonuje. Sedem dni bodo vozili, tri dni bodo počivali; skupna dolžina ture je 3063 km. Prvi dan so bodo vozili od Dunaja do Vrbe ob Vrbskem jezeru. Drugi dan Vrba—Zagreb, tretji dan Zagreb — Belgrad, četrti dan je namenjen počitku v Belgradu. Peli dan 825 km dolca proga i L Bolgrada v Sarajevo, šesti dan 407 kilometrov iz Sarajeva v Dubrovnik, kjer bo tudi drugi dan odmora, kot sedmi dan. Osmi dan Dubrovnik— Zagreb, 043 km; ta otapa je najdaljša. V Zagrebu bo tretji dan odmora, torej v skupini deveti dan. Deseti dan iz, Zagreba naznj na Dunaj. V začetku in na koncu dirke bodo razne poekušnje — koliko premore avto v ravnini, koliko pri dirkanju v klanec, zavore itd. — Torej tudi turistično prav zanimiva dirka.
Športni /eden
Ženska mednarodna športna zveza bo izdala posebno knjigo o športnih pravilih, o treningu, ženskih rekordih itd. — Prijavo za olimpijske igre se nadaljujejo; v zadnjem času je priglasila Jugoslavija šsst sknkavcev io osem bokserjev, llaili 20 udeležencev itd.
V nadaljevanju holnionkolskih tekem je v razredu A zmagal Ilaakonsen, 17 km je presmučal v 1:14:16; v razredu B je zmagal Knutsen 1:17:17, v skokih Thanis, 42 m, slabo vreme. Ilaakonsen si je priboril holmenkolsko kolajno, Kolterud pa kraljevo darilo. — V hoclfoyu na ledu so si v Parizu priborili Avstrijci pokal Potin. — Sonja drsa v Berlinu. — Laponci so «borni smučarji, samo premalo borbeni so. Kadar tekmujejo in mislijo, da je dosti, se usedejo, počivajo in se smejejo, ko drčijo drugi mimo njih. Zato so so Švedi nemalo čudili, ko je v klasični tekmi za švedsko prvenstvo na 30 km prvi prismučal na cilj Laponec Fttllberg in kot drugi Laponcc Jonseon; tudi peti je bil Laponec. V tekmi na EO km so se Uttertroin, Hedlund, Linogren in Alm tako podili drug drugega, ila so se vsi upehali in jim je pred nosom vzel zmago (.•oslej neznani Stoltz, 4:13:26.5. — Oger Eotvôs jo predrsal 10 km v 19:31.5, ojVrski rekord. — Več-iiralni svetovni prvak v drsanju Thunberg bo zapustil svejo krasno zbirko častnih daril muzeju v llelsingtorsu; darila -so vredna pol milijona dinarjev.
O nogometnih tekmah smo pisali v Slovencu
9 t. m. Še tole zapišemo: Tri igre v boju za angleški poka! je gledalo 1(50.000 gledavcev, enkrat jih je bilo 70.000. Doslej je gledalo sedanjo pokalne hoje nad 2,500.000 gledavcev in so plačali nad 107.000 funtov vstopnino. Izračunaj New Caa'.le je z 41 točkami nn čelu. — Urugunysko moštvo Penarol potuje v Evropo; je boljše kot Naciona) Montevideo.
Tildcn je v izborili formi; Ilunterja je premagal 6:1, 6:0, 6:0, Alonsa malo drugače, a vendar sigurno. Poleti pride v Evropo. — V petih igrah je izvojeval angleški ženski team v Južni Afriki pet zmag. — V evropskem pasu je zn Davisov pokal priglašenih 12 držav, med njimi tudi Jugoslavija in pa Britanska Indija. 17. t. in. se bo vršilo v \Va-shingtonu žrebanje za tekmo tega pokala, ol) navzočnosti poslanikov onih držav, ki so prijavile svojo udeležbo. Prvi žreb bo potegnil sam Coolidge.
ginil, ako bodo tudi druge drŽave hotelo posnemati Peruanke. Kani se bodo potem vtaknili razni »drukarji« — to je pa drugo vprašanje.
Učinek
sv. Roka
četrti dan
Hoffa no zn spremembo spet enkrat proglasili za profeeionala. — V italijanski armadi se neprestano vršijo izbirne tekme za olimpiado; z'asti hočejo izvežbati innogobojniUe. — Kadar se Kttrnis in Houben srečata, zmaga zmerai Kiirnig', 60,80 in 100 m je tekel v Stut.enrtu v 6:2. 9.1 in 11.2, Houben pa v 6:4, 9.3 in 11.4. — Tisti Uerg-etriim, 17 let star, ki smo zadnjič omenili njegov skok 1.95 m je skočil v dolgih blačali 1.8-1 m visoko, brez zaleta pa 1.43 ni: redek slučaj, da je kdo mojster v oholi vrstah. Drug Šved, Kurt Angur, 18 let star, je skočil na daljavo brez zaleta 3.24 m.
Dunaičan Hipfinger, latikn srednja teža, 78 kg težek, jo obojeročno sunil 140 kg; če bo poir-jeno. je io izreden svetovni rekord, doslej Treffny 132 K kg.
Dienerja je premagal Anglež P h a I Kcott po točknh, z veliko premočjo, >vvar ihni haus-iiocli tibeilegeni. — Enninio Spnlla ie odšel v Južno Ameriko, bok-at 1к> v Buenos Aires in v Rio de Janeiro.
Italijanski sabljač Ncao Nadi je premagal Ogra OOmbosa 14: 7. GtimbOs jo izgubil svojo običajno hladnokrvnost.
Na Holnmtskem je plaval A. Borg 100 m v 1 minuti. — Nemec lleinrich je plaval 200 m v 2:19, nov nemški rekord; Heinrlch je sedaj že v vrsti Borgov Weiesmuelierjev itd. — 12 letni Novo-zelandec Xas je pa plaval 100 v v 1:06, 220 v v 2: 48.4, 440 y v 6:18.8.
Šestdnevna dirka v Dortmundu se je končala z. zmago para Tonant-Lorenz. — V Avstraliji imajo izborno nnravno dirkališče, izsušeno dno nekoga jezera, popolnoma gladko. Z motornim kolesom so dosegli taiu že hitrost 160 km nn uro.
V posebnem članku pišemo o alpski vožnji, ki jo priredita Avstrija in Jugoslavija. — Trije Avstralci se hočejo z avtomobilom peljati iz Anglije v Avstralijo: po morju se bodo vozili samo tam, kjer je neobhodno potrebno: iz Anglije na Francosko, z Mnlake na Sumatro, s Sumatre nn Javo, z Jave v Avstralijo. Najbolj jih skrbi vožnja skoz. Birmo in Siam, ki jo ni še nihče z avtomobilom napravil. — Zlato kolajno v dirki iz Pariza picko Alp v Niz/.o je dohil Puster. Zelo zanimiva in težavna vožnja preko alpskih prelazov. — Francoz Ross ion je nn motomen kolisu v treh dneh prevozil 714 km skoz Saharo. — Benoiet je pa v letečem s'arlu prevozil /. avtomobilom 1 km s hitrostjo 208.099 km, nov švicarski rekord. O tragični smrti slovitega angleškega dirkača Par-ryja smo pisali 8. t. ni.
Uruguayske aviatike, ki se jim je aeroplan zaril v pesek blizu rtiča Džubi, nasproti Kanarskim otokom, imajo beduini zaprte in zahtevajo odkupnino zanje. — Francoza Coste in Rignol imnta rekord nepretrganega poleta, ">425 km. Iztrgati jima ga hoče Pelletier d'Oisy, s poletom do Karači v Indiji, 6250 km, iz Anglije do Kalkute v Indiji: njiju aeroplan bo imel 700 KS.
C'lnnek U. t. ni.: Po zraku preko morja.
Ša&
VEIjKMOJ.STR.SKI ŠAHOVSKI TURNIR V NEW V0KKU.
Zn danes nimamo nikakih poročil z new-yorskega bojišča. Tembolj bo, upamo, ustreženo našim čitateljem. če v nadomestilo priobčimo izpolnjujoč dano obljubo prekrasno zjnagovito partijo. s katero se je naš rojak dr. Vidmar revan-Žiral velikemu Niemcoviču za svoj poraz v V. kolu z dne 24. februarja.
VANT KRUYZOVA OTVORITEV.
Nevvjorški turnir, XI. kolo. 6. marca 1927.
Bdi: Niemcovič	— Črni: dr. Vidmar.
1. e2—e3	<17—<15
2. Sgl-f3	dg8—f6
3. b2—b3	Lc8—g4
4. Lcl—b2	Nb8—<17
5. h2—h3	I^g4—ho
6. Lfl— o2	e7—e6
7. Sf3—e5	Lh5—e2:
8. Ddl—e2:	Lf8—d6
9. Se5-d7:	Dd8—d7:
10. c2—c4	c7—c6
11. 0-0	0—0—0
2. Sbl-c3	Ld6—c7
13. d'2-dl«	h7—h5
Ako raztopimo malo množino soli sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki jo nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo iu ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa in trda koža tnko mehka, da se morejo odstraniti brez n"ža .ali britve. Prav gotovo je. da so! sv. Itoka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, Celo novi čevlji postanejo udobni, liakor bi jih nosili že več let. Lahko poljub.io hodite in več ur stojite na enem-mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dtnnriov Iti'—. Dobiva sc v vsaki lekarni. Ako pa jc no dobite, obrnite se takoj nn
КлГог 5 <5ïsï>rif: Siibollica, Stroismayerjeva ul.2.
Izviren samo v zelenem zavoju.
Pričetek generalnega napada na sovražno kraljevo krilo, ki ga dr. Vidmar izvede v velemojstrskem slogu s čudovito eksaktiiosljo.
14. c4—co	g7—g5
• 15. b3—1)4 '	b5—h4!
Na 15. ... g5—jj4 odgovori beli s 16. h3— ht in si s tem popolnoma zavaruje desno krilo.
16. b4—b5
fieli napada na damsk&m krilu.
16.	. .	Sf6-h5l
17.	b5—c6:	b7—cO:
18.	12—f3'	Td8-tr8
19.	ег—е4'	17—fô
20.	e4—d5:	еб—d5:
21.	Tal—ol	g3—g4
22.	h3—g-1:	15—g4:
23.	f3—g4:	Tg8-g4:
2-1. ScS—d6:*	h4—h3! !
25. Sd5—e7-|-	Kc8-b7
•26. Tfl—18*	Tg4—g2+ ..
27.	De2—g2:	h3—g2:
28.	d4—dô	I)d7—g4t ' '29. Tf8—b8+ Kb7—a8
30.	Lb2-h8:	I)g4-h4t!
31.	d5-d6	Dh4—el+.
32.	Kgl—g2:	Lc7—d8
33.	Lh8—d4	Ld8—e7 :
34.	d6—e7:	Del—e7:
35.	Ld4-f2	De7—e4+ in beli se uda.
1 Tukaj — dokler »toji črni stolp še na <18— prihaja za belega morda kot edina rešitev v poštev napad na domskem krilu uveden j 18. De2—e6+, n. pr. 18. ... Kc8—b8 19. Tal—bi. Kb8—<18 (edinn poteza) 20. Sc3—al!, Td8— b8 (zopet edina poteza) in sedaj 21. La3 ali Lc3 z raznimi grožnjami. Za enkrat vsaj je beli vsekakoi rešen najhujšega.
5 Sodaj je prepozno za De2 a6+, ker s« kralj enostavno umakne proti sredi.
a Silno duhovit rešilni poskus, na kateregi pa jo imel dr. Vidmar pripravljen jako prešerna, ijiv odgovor očitno žo vnaprej.
' Za belega absolutno ni rešitve. Slede š« krasni in zanimivi zapletljaji, pa vse je samo ne kako /.enijalnost iz obupa.
Popravek. V Indijsko partijo dr. Vidmar— Niemcovič i/. V. kola od 24. t. m. ( Slovenec« št. 57 od 11. t. m.) se jo vrinila silno neljuba pomota. ki si je nekateri naši čitatelji morda nisc vedeli somi popraviti. četrta poteza črnega j« bila 4. ... Dd8—n" Ln ne. kakor je tiskano. Lb4—<12+ ..
V opomnji k 16. potezi belega se ima beeedn I .aiorda< tflasiti »uienduv.
Л;___-»SLOVENEC-;, dne 13. marca 1927.
Narava in ljudje
ŽRTVE KAČ IN DIVJIH ZVERI V INDIJI.
Po uradni statistiki, ki jc bila pred kratkim objavljena, je bilo lani v britski Indiji 10.308 oseb, katere so umrle vsled kačjega pika. V primeri s tem visokim številom je število smrtnih slučajev, povzročenih po divjih zvereh sploh, razmeroma nizko, kajti bilo jih je lc 1974. Od tega števila jc bilo ravno 974 ljudi raztrganih od tigrov. Ostalih tisoč jc pa zgubilo življenje po napadih volkov, medvedov, leopardov, slonov, divjih mrjasccv, krokodilov in hijen. Vendar pa obstoja upanje, da bo tudi ta strašna nadloga Indije v do-glcdnem času odpravljena. V navedenem letu so namreč v istih pokrajinah uničili nič manj kot 41.005 strupenih kač. Ravnotako so v istem času pokončali 21.065 divjih roparic, med katerimi je bilo 4660 leopardov in 1609 tigrov,
f ŠTIRINOŽNI RIBIČI.
Edina žival v naših krajih, katera sc živi edino z ribami, je vidra. Ta žival je nekoliko podobna podlasici in je tako privajena vodi, da zelo dolgo vzdrži pod vodo, preden ji poide zrak. Jc pa tudi izredno dober plavač ter vja-nc katerokoli ribo s tem, da plava za njo. Ako rib primanjkuje in jih ni lahko dobiti, potem se vidra zadovolji tudi z žabami in školjkami, toda v normalnih razmerah pa obstoja njena dijeta samo iz rib. Na zimo gre vidra k morju, a pomladi pa jo maline zopet nazaj v sladke vode ter pohlasta velike množine postrvi. — Mačka je tudi velika prijateljica rib in so znani celo slučaji, da sc jc spravila nad sobni akvarij ter požrla zlate ribice, ki so se nahrjalc v njem. Črni jaguar, ki živi v južnoameriških gozdovih, ima tudi slast do rib. Leži na kakem štoru ali padlim drevesom nad vodo ter nepremično čaka, kdaj se bo prikazala riba. Ko ribo zagleda, seže s taco, na kateri ima dolge kremplje, ostre kot igla, po ribi ter jo vrže na suho, nato pa požre. — Polarni medved sc preživlja po večini le od rib. Spomladi, ko sc led taja, ima bogato pojedino in v tem času mu ni potreba nobenih zvijač, ker je rib toliko, da se kar kupič'jo ter druga drugo izrivajo iz vode. Medved kar udari s šapo,
nato pa pobere ribe, katere jc ubil. — Najbolj zanimiv med štirinožnimi ribiči jc pa pes. Pred nekaj časom je mlad £oxterrier v Kaliforniji ujel majhnega morskega volka. Volk sc je solnčil na peščevju, pes pa je mirno plaval do njega ter mu zasadil zobe v hrbet. Preccj časa sta sc trgala, a pes jc bil zmagovalcc ter privlekel svoj plen na breg. Volk jc bil 3 čevlje dolg ter jc tehtal 15 funtoy.
LOV NA BELEGA LEVA.
Lovska družba šestih Angležev ravnokar odhaja s svojo ekspedicijo v jezersko pokra-jiuo severnovzhodnega belgijskega Konga. Pokrajina je takorekoč še neraziskana in ekspe-dicija ima namen in nalogo dognati, je li se tam v resnici nahajajo razne bajne živali, oziroma so sc nahajale. Za naravoslovski muzej v Londonu bi silno potrebovali vsaj eno, tako zvano višnjevo gorilo. Beli človek take kakor tudi drugih živali, o katerih vedo domačini pripovedovati, še ni videl. Pokrajina, katero namerava ckspcdicija raziskati, obstoja iz širnih ravnin, obkroženih od ugaslih vulkanov, ki so s snegom pokriti. Pragozd ob Eduard-jezeru jc tako zaraščen, da ga brez pomoči domačinov — ki spadajo k rodu pritlikavcev — ni mogoče prodreti. Pri tem so pa ti pritlikavci Pigmejci veliki sovražniki vsakega tujca. Ekspedicija bo tudi poskušala prodreti v nepoznano pokrajino ob Kr.vn-jczeru, kjer živijo ljudožrci in katerim Belgijci do sedaj šc niso mogli do živega. Med bajnimi živalmi je najzanimivejša tako zvana irizema, ki jc po pripovedovanju domačinov levje postave, a jc bela in pisana kot leopard. Tudi švedski princ Viljem, Iti je te pokrajine prepotoval, jc čul o teh zverinah. Druga taka žival, ki zanima raziskovalce, je ogromni povodnji konj, ki baje živi v Eduard-jczeru. Angleški lovci so žc ponovno zatrjevali, da taka žival v resnici obstoji 1er je šestkrat tako velika kot nosorog. Tudi slon pritlikavec jc v onih krajih, kateremu pravijo domačini yiya, in ki sc drži le v gorovju. Staro izročilo govori tudi o nekakem slonu, kateri ima štiri rilce in so ga v tem neraziskanem delu sveta res žc videli.
dinskih organizacij v Italiji Giovanni Corsa-nega o kat. akciji v Italiji. Toplo je govoril za katoliško akcijo na Češkoslovaškem nadškof Kordač. Cilj akcije bo poglobitev verskega življenja v družini, občini, državi. Temelj organizaciji bodo župnije; škofijski sveti bodo avtonomne enote. Končno bo o stvari sklepala škofovska konferenca. — Katoliški škofje na Slovaškem in v Karpatski Rusiji so izdali okrožnico, ki daje pravce za katoliški tisk.
-[- Češkoslovaško pravoslavje. Zadnje mesece se mudi na Češkoslovaškem srbski pravoslavni Skof Irenej, da pripravi združitev vseh tamkajšnjih pravoslavnih cerkvenih občin v tri pravoslavne škofije z enotno cerkveno ustavo in skupno bogoslovnico Nato se bo češkoslovaška pravoslavna cerkev proglasila za avtokefalno z lastno metropolo, ki bo imela svoj sedež v Pragi.
-f- Pogreb Arcibaîeva. V soboto, 5, marca, so v Varšavi pokopali ruskega pisatelja Mihaela Arcibašcva. Pogreba sc je udeležilo ogromno število ljudi. Sprevod jc trajal dve ure. Ruske in poljske organizacije so poslale veliko število vencev. Med sprevodom so peli ruski pevski zbori. V imenu poljskih pisateljev jc na grobu govoril poljski pisatelj Bal-mont.
+ Rekord v dolgosti brk. Te dni je Nemec Georg Gabier postavil nov rekord. On ima najdaljše brke, in sicer na vsako stran od nosu po 32 in pol centimetra. Razen izredne dolžine imajo njegove brke to posebnost, da stoje vodoravno. Gabier je star 67 iet. Brke so mu že domalega osivele.
-j- Dve mladi babici V Zedinjenih državah sta dve mladi babici, ki sta obe stari
29	let. Lovraine Reilly iz Holywooda se je poročila s 18 leti. Po enem letu je rodila hčerko, ki se je takisto v starosti 18 let poročila in tudi že rodila sina, ki je star sedaj 9 mesecev. Beulah Graham iz Oaklanda se je tudi približno v istih leiih omožila in ima tudi že vnuka, ki je star štiri mesece.
-f Narodno manjšine v Rusii in šolstvo. Sovjetska Rusija je dala narodnim manjšinam popolno avtonomijo. V Ukrajini je okrog 260 poljskih šol, katero obiskuje okrog 2500 učencev. Razen tega vzdržuje Rusija 189 tečajev za nepismene, katere obiskuje nad 6000 oseb. Enake ugodnosti uživajo druge narodne manjšine.
-f- Ameriški hotel. Večji newyorSki hotel ima 18 do 20 nadstropij in 1500 sob, v katere sprejme letDO okrog 300.000 gostov. Tak hotel ima po 1500 nameščencev, poseben hišni telefon s 25—30 telefonistkami, v pranje daje do 20.000 komadov perila. Za tehnične posle skrbi 4--5 inženerjev in okrog 200 delavcev. Hišn: brivci lahko naenkrat brijejo okrog
30	ljudi.
-f- Brezposelnost v Angliji. Dne 14. februarja 1927. je bilo na Angleškem 1 milijon 270 tisoč brezposelnih. To število je za 83 tisoč manjše od števila v prejšnjem tednu.
-f- Brezposelnost na Poljskem. Meseca februarja 1927. je bilo na Poljskem 209.000 brezposelnih. Brezposelnost se je od lanskega leta povečala samo za 1000 ljudi.
-f- Zemeljska površina. Površina zemeljske krogle znaša 509 milijonov kvadratnih kilometrov. Od tega je 70.08 odstotkov morja. 29.9 odstotkov kopnega. Na Tihi ocean odpade 70.8 odstotkov, na Atlandski ocean 24 odstotkov, 20 odstotkov na indijski. Od 168 milijonov kvadratnih kilometrov je 37 odstotkov travnikov in pašnikov, 23 odstotkov gozde v, 14 odstotkov polja in 14 odstotkov je puščave.
-4- Srot v številkah. V Evropi pride na tisoč moških 1024 žensk, v Afriki 968, v Ameriki 973, v Aziji 958, v Avstraliji 833. Po veri je na svetu 35 odstotkov kristjanov, 41 odstotkov budistov in brahmanov, 15 odstotkov muslimanov, 7.7 poganov, 0.6 odstotkov Židov.
-f Telefonska konzultacija. Pariški zdravnik dr. Imbert je dobil iz Amerike pismo, v katerem ga jc pacijent prosil, da ga želi tcle-fonično konzultirati. Dr. Imbert jc takoj odpotoval v London, kjer so ga brezžično zvezali z New Yorkom. V New Yorku so poiskali pacijcntovo telefonsko številko, nakar se jc pričel razgovor, ki je trajal 7 minut, ki so stale 1200 angleških šilingov.
-r Glnhi Edison in newyorSki ropot. Ob svoji 80letnici sc je gluhi Edison pritoževal nad ncwyorškim ropotom. Zatrjeval je, da bo ropot od leta do leta naraščal in da bodo čez 100 let v Ameriki vsi ljudje gluhi. V New Yorku jc priredil banket za 300 gluhih, katere je pozval za ustanovitev fonda za zgraditev šole, v kateri bi se gluhi učili čitanja z ust.
+ Mesto brez kinematografa. Ameriško mesto Brooklinc pri Bostonu šteje 47.000 prebivalcev in spada med najbogatejša mesta Združenih držav. Vendar pa ni v tem mestu nobenega kinematografa. Tamošnji stariši, učitelji in duhovniki vseh veroizpovedanj so bi j mnenja, da bo mladina mnogo lažje napredovala brez kina. Svoje mnenje so tako vneto propagirali, da so z 1. 1921. odpravili sploh vse filmske predstave, tako da jc mesto sedaj žc pet let brez kinematografov.
-f-Troje nogavic. Pri nas kupujemo redno po cn par nogavic. Pač naravno, čc imamo samo dvoje nog. Ameriško časopisje pa jc polno reklame, da naj moški in ženske redno kupujejo nc več po dvoje, ampak po troje nc-gavic. Tretja nogavica naj bo rezerva, ako sc ena nogavica raztrga. V inseralih sc zatrjuje, du se s tem znatno varčuje, ker shajamo s tremi nogavicami ravno tako dolgo, kakor z
dvema paroma. Novi sistem treh nogavic po-menja za tovarne nogavic velik napredek.
-f- Izleti Ainerikancev y Evropo. letošnje leto se pričakuje, da bo prišlo v Evropo do 400.000 Amerikancev na izlet To je ena četrtina več kot lani. Lansko leto so ameriški izletniki pustili v Evropi okrog 180 milijonov funtov šterlingov.
-j- Amîiteater v Jeruzalemu. Kljub velikim denarnim težavam so pričeli v Jeruzalemu graditi velik amfiteater, ki bo junija letošnjega leta dograjen. Amfiteater bo popolnoma v stilu starih predhodnikov. Nahaja se blizu novega hebrejskega vseučilišča. V njem bo prostora za -1000 ljudi. Junija ali julija bo slovesna otvoritev. Za takrat pripravljajo velike slavnosti.
-f Slezak v Parizu. Znameniti pevec Sle-zak se sedaj nahaja v Parizu, kjer nastopa s pesmimi Schuberta, Richarda Straussa in Bramsa. Povsod je žel največje priznanje.
-f- Najvišje zavarovanje. NewyorSki bankir Frank Campbell je zavaroval svojega sina, ki je star 14 let, na 200.000 funtov. To je dosedaj najvišje zavarovanje mladoletnika.
Rekord pri jedi. V Ameriki je Carter dosegel rekord v množini použite jedi. V 35 minutah je pojedel 51 palačink. Lanski rekord je bil 43 palačink, katerega je dosegel W. Mayers. Carter si želodca ni pokvariL
-f- Prebivalstvo Bolgarije. 1. januarja t. L je znašalo prebivalstvo Bolgarije 5,484.143 duš. Površina države znaša 103.146 kvadratnih kilometrov. Na 1000 mož pride 996 žensk. V sedmih letih je prebivalstvo narastlo za 637.170 duš, to je približno za 1.9 odstot. na leto.
-j- Češka knjiga o Pašiču. Praški založnik Beau fort je izdal knjigo o Pašičevem živ-ljeuju, v kateri so prispevki raznih jugoslovanskih politikov. Od Slovencev je napisal >Spomine« Ivan Hribar.
Friporočsmo damam
da si pred nakupom ogledajo najnovejše damske plašče najnovejših modelov, dalje kostume,
obleke itd. pri tvrdki
F. LUKIč, Pred škofijo št. 19.
LKSp- Domače delo te elegance ne doseže.
Is: Mu sije
VESELA ŽELEZNICA.
Sneženi meteži so letos ozir. lani močno vplivali na ruski železniški promet. V Sibiriji gnije na milijone pudov žita (2 milijona same na mali postaji Rubcovka), uralske livarne so ostale brez sibirskega premoga in več plavžev je ugasnilo. Kmetje pa sedijo brez soli in petroleja. Pomanjkanje zadnjega goriva je obrnilo vladno pain j o na kavkaške železnice. Moskovska 2'Ekonomičesk. Žiznj« poroča, da so tam nesreče na dnevnem redu. Pijani stroje-voJje so se večkrat stepli kar med potjo. Mo-deovski brzovlak je bil nekoč pomotoma poslan iz postaje Baladžare na jug namesto na sever, kar je povzročilo trčenje s tovornim vlakom. Neki vlak je izgubil med potjo 40 vagonov izmed 59 in pijani i/.prevod ni Id so opazili »izguboc šele po tretji postaji. Nekoč je ostal vlak čez noč v postaji, ker so kupovali sprevodniki kavkaška jabolka, s katerimi ve-rižijo v Moskvi. Postajenačelniki odidejo na lov ali na svatbo ne da bi koga pustili na postaji. Brzovlaki imajo lokomotive brez zračne zavore. Nekoč je eksplodiral kotel, ker so bila razbita stekla. Sprevodniki zamašijo ventile s starimi capami, ker ne dobijo predpisano ko-nopno prejo. Itd. Na tozadevna očitanja prometnega komisarijata je odgovorilo ravnateljstvo severo-kavkuških železnic ponosno: >Po številu nesreč smo na 16. meslu izmed 27 železnic Sovjetsko Zveze.«
SOVJETSKA JUSTICA.
»Ježenedeljnik sovjetske justicije« (Tednik justičnega komisarijata) prinaša nova določila o ureditvi sodnije, ki pa ne kažejo posebnih izprememb. Kakor doslej, se ne zahteva od sodnika nobena strokovna izobrazba ali praksa. Steber najvišjega razsodišča, tovariš Brandenburški, zahteva samo, naj bodo voljeni priseduiki gubernijskih vzklicnih sod-nij vsaj pismeni. >Sicer bi težko sklepali v civilnopravnih zadevah, ker ue bi mogli pre-čitati vlog, prošenj in pritožb.« Istočasno se poudarja, da je politgramota (politična elementarna zavednost) večjega pomena kakor gramota (pismenost). V tem oziru je vse v redu, ker spada 80 odstotkov sodnikov na Ruskem in 88 odstotkov na Ukrajini med člane komunistične stranke. Neizobraženost sodnikov se zrcali v neutemeljenosli njihovih sklepov, katerih razveljavi vzklic.no sodišče na leto celih 40 odstotkov! Državni pravdnik ima celo pravico, da ustavi, oziroma se pritoži tudi zoper odloke, ki so že postali pravnoveljavni. četudi ne protestirajo stranke. Število sodnij je nezadostno. Pravomočje sodnij prve stopnje je radi tega razširjeno na tožbe do 1500 rubljev (42 tisoč Din). Advokatske pravice so vnovič prikrajšane. Gubernijske oblasti lahko imenujejo za odvetnika tudi osebo, katere noče sprejeti med svoje člane advokatska zbornica (kolegij zaščitnikov). Komisarijat poziva ženske, naj se zganejo iu uveljavijo svoje pravice. Dosedaj imamo le 19 odstot. ženskih sodnikov-Vlada hoče, da bi se dvignilo to število vsaj do 45 odstot. Tekom 1. 1926. so rešili vsi sod-uiki do 3 milijone zadev. Polovico letni števila zuašajo zasebno pravne zadeve.
širnem svetu
Mednarodna tiskovna razstava v K5!nu.
Priht Jnjc leto sc bo vršila v Kolnu mednarodna tiskovna razstava. Razstave se bo udeležilo 42 nemških zvez, ki zastopajo tisk ali so z njim v ozki gospodarski ali tehnični zvezi. Razstava naj bi obsegala vse panoge tiskarstva. Prvi del razstave bo tvorilo dnevno časopisje. Obsegal bo časopisje od njega početka do današnje oblike. Zgodovinska skupina bo predstavljala razvoj od pisanega časopisa do tiskanega do današnje oblike. Poleg tega se bo nahajala tudi razstava tehničnega razvoja tiskarniških strojev. Poseben poudarek bodo nosili dogodki, ki so posebno vplivali na razvoj tiskarstva. Posebno skupino bo tvorila zgodovina in vpliv cenzure. Velika pozornost sc bo posvetila zgodovini in razvoju poročevalske službe, pričenši s kurirji, golooi-pismonošami, optičnim brzojavom itd. do današnjih poročevalskih pisarn in tiskovnih uradov. Naslednja skupina bo moderno časnikarsko podjetje. Ponazorjeno bo uredništvo in založba, uglasni oddelek, stavljenje lista, lomljenje, slike itd. Zlasti bodo zaaimivc skupine: tisk in promet, tisk in umetnost, karikatura v tisku. Končno bo na razstavi tudi produkcija papirja. — Vse inozemske države so pozvane, da sc razstave udeležijo.
Sven Hedir.ovi predhodniki
Osrednja Azija spada brez dvoma med najmanj raziskane pokrajine na svetu. Mongolija in kitajski Turkestan skrivata še celo vrsto nerešenih znanstvenih ugauk. Sven He-din pripravlja sedaj novo ekspedicijo, ki naj bi znanstveno preiskala le pokrajine. Pred Sven Hedinom je že več Evropcev prodiralo v te neznane dežele in jih opisalo. Njihova poročila so bila često nenatančna, nepopolna in neznanstvena. To je pač pripisovati dejstvu, da so bili ti raziskovalci prvi, ki so skušali prodreti v skrivnosti notranje Azije. Z njihovimi podatki so se podajali novi raziskovalci v te čudežne kraje.
Trvi EvTopec, ki je skušal priti v srce. Mongolije, je bil Benečan Marco Polo. Njegova poročila so sodobniki čitali z veliko vnetostjo. čeprav so jih učenjaki proglasili za pravljice. šele novejša raziskovanja so potrdila, da so Polova poročila precej resnična. Napačni so samo opisi naravnih prikazni, katere naj bi bil videl v tej deželi. Folo teh prikazni ni /nai razjasniti, ker ni imel /a to potrebnega naravoslovnega znanja.
Sinovi Polovi so kot trgovci prodrli globoko v kitarsko deželo. Na dvoru velikega kana so uašli za svoje blago dobre odjemalce. Njihova pripovedovanja o zapadni Evropi so-napravila na kana velik vtis. Pozval jih je, da bi papeža pregovorili, da bi jim poslal sto svojih misijonarjev. Tudi jih je prosil za nekaj olja od večne luči lia Jezusovem grobu Ti Benečani so se vrnili v domovino, kanovih
želj pa niso mogli izpolniti. Pozneje je eden teh bratov, Nicolo Polo, šel na novo potovanje v Orient. S seboj je vzel svojega trinajstletnega sina Marka. Spotoma se je sešel s škofom Tebaldom do Visconti, ki jo postal pozneje papež Gregor X. Škof mu je dal za tatarskega kneza pisma in darila. Obenem mu je poslal menihe, ki so potovali skupaj s Nico-lom Polom.
Veliki kan se je silno razveselil prihoda Benečanov in jim je osebno stregel. Zlasti mu je ugajal mladi Polo. V kratkem času se je mladi Marco Pelo naučil tatarskega jezika. Kan ga je uporabil za svojega poslanika na Kitajskem in v drugih pokrajinah. Polo je svojo nalogo izvrševal z največjo priročnostjo in si je pridobil velik ugled.
Mladi in stari Pelo sta se vračala v domovino г bogatimi zakladi. Ko sta prispela v Benetke, je drlo k njima pol mesta radovednežev, da bi poslušali njuna pripovedovanja. Vsled njihovega pripovedovanja o milijonih in bogastvih azijskih pokrajin so Polovo palačo pričeli imenovati Milijonski dvorec
Mongolija je imela po Polovem odhodu dolgo časa mir pred Evropci. šele koncem 17. stoletja se je podal francoski duhovnik Ger-billon razširjat vero v io skrivnostno deželo. Sredi 18. stoletja so se šele komaj učenjaki pričeli zanimati za Mongolijo. Prva ekspedicija. katero sta vodila dr. Gmelin in Palas, je prodrla samo do meje. Leta 1838 je angleški poročnik John Wood prvi znanstveno preiskoval notranjeazijsko visoko planoto in pamir-ske stepe.
Deset let pozneje je katoliški misronar H u r izdal knjigo, v kateri je opisal potovanja po Mongoliji v Tibet do glavnega mesta. Potovanje tega misijonarja, ki je prepotoval kraje, na katere še ni stopila do takrat noga Evropca, so bila za znanstveni svet velikega pomena. Misijonar se je podal na pot s skromnimi denaruimi sredstvi. Cele mesece je prebival v šotorih Mongolov, dalje v budističnih samostauih. Hur je potoval po tistih krajih, kamor namerava sedaj Sven Hedin.
Čeprav so bila Hurova opisovanja neznanstvena, vendar so ogromnega pomena za spoznavanje teh vzhodnih dežel. Hurovim naslednikom so znatno olajšala potovanja in raziskovanja skrivnostnih dežel.
4 Katoliška akcija za obnovo naroda na češkoslovaškem. Minolo nedeljo se je vršilo v Pragi pod predsedstvom nadškofa dr. Kor-idača posvetovanje zastopnikov vseh češko« slovaških škofij in katoliških Zvez o osredotočenju vsega katoliškega kulturnega dela v Češkoslovaški republiki. Posvetovanju so prisostvovali zastopniki Sv. sto lice msgr. Arrata, budjejeviški škof Barta in veliko število drugih cerkvenih dostojanstvenikov; častno je bila zastop«na tudi lajična katoliška inteligenca. Vsega je bilo navzočih do 150 о*е'и. lvut prvi je poročal predsednik katoliških inla-
GOSpOđOtrS ÎD&
Jugoslovsnska-nemška trgovinska pogajanja.
Mçseca maja se začno v Berlinu za sklenitev trgovsko pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo. Interes Nemčije na Balkanu raste od dne do dne, za enkrat še v znamenju konkurence med avstrijsko in nemško industrijo.' Razumljivo jo torej, da je na predstoječih pogajanjih zainteresirana tudi Avstrija in da bodo pogajanja vkljub političnim dobrim od-aošajein zadela na nemalo težkoče' Opozoriti je dalje na nemške notranje razmere. Nobena politika ne bo naravrio odrivala od sebe zahtev in glasu gospodarsko na pogajanjih zainteresiranih krogov, a vsaka pametna politika bo znala za meje, kjer mora v korist splošnosti in dobrih političnih odnošajev stopiti v ozadje skupina le gotovih industrijalcev. Razbita polj-sko-nemška pogajanja so dober nauk, uvideva ga po toči tudi Nemčija. Nele, da je znala Poljska svoje pozicije diplomatično dobro izrabiti, da je stala pred svetom kot država, ki ima pravico na svoji strani; nele, da je spoznala Nemčija, da mora s samostojnim in močnim poljskim gospodarstvom pač računati in da mora izločili iz gospodarskih tipična politična vprašanja in je tudi tisk jasno zahteval, da je treba streti vpliv posameznih koncernov, tru-stov, ki groze, da s svojimi ozkimi interesi dobe državo pod komando in so bili v poljskih pogajanjih za to, da obstoja gospodarska vojna med obema državama šo naprej, da ne nastopijo normalni odnošaji.
Pričakovati je, da se bo ista igra skušala ponoviti pri jugoslovausko-nemških pogajanjih. Težkoče se še v drugem. Klavzula največjih ugodnosti bo zahtevala od naše države največjo previdnost. Zakaj, kar dovolim enemu, preide pri naslednjih pogodbah i na drugega. Poleg tega bo buknilo na dan dvi^e vprašanj: ali zaupa naša država v lastno moč in hoče razviti industrijo z lastnim kapitalom, so torej izogniti tujemu, ali pa bo šla na pota hitrejšega tempa — tujega kapitala. Dalje: kako upoštevati zahteve in gospodarske razmere gospodarsko tako različnih pokrajin naše domovine! Kakor je nemško gospodarstvo zainteresirano na uvozu surovin iz naše države, stremi industrija enako za razširjenjem kroga odjemalcev gotovih produktov; obratno bo v prvem slučaju tangi ran pri nae jug, v drugem pa slovenska industrija.
Glasovi po izpodrivanju francosko-italijan-ekega vpliva na Balkanu so v nemškem tisku vedno glasnejši. Zveza Jugoslavije z Nemčijo pravijo, bo najboljši protiutež italijanskim aspjraçijam. S ponosom povdarjajo, da je dobila gradbo mostu Belgrad-Pančevo berlinska tvrdka Siemens, ki bo vkljub '/» reparacij-skem obračunu še vedno zaslužila kakih pet miljonov zlatih mark, ponesla sloves domovine na Balkan in utirala pot, kjer je Stinnes pred leti žel še neuspehe. A kakor je želeli, da se provizorij iz leta 1922 nadomesti s končno gospodarsko pogodbo med obema državama, je tudi jasno, da je bodočnost svobodne Jugoslavije le v lastnem svobodnem gospodarstvu: na vsak način pa naj se vprašanje sproži resno v vsej javnostL
Obilica denaria In možno$t Plasiranja novega notranjega posojila.
Poštna hranilnica je izdala letno poročilo za poslovno leto 1926, v katerem se peča b problemom našega gospodarekega zastoja in njegovih posledic na denarnem tržišču.
V preteklem letu se je pojavila v našem gospodarstvu težka depresija. Padanje vrednosti poljedelskih proizvodov na inozemskih tržiščih je v zvezi z predhodnim dvigom dinarja na eni strani otežkočilo izvoz, na drugi strani pa znatno zmanjšalo kupno moč širokih plasti našega naroda. Poleg tega pa so velike poplave povzročile nadaljnje skrčenje konzuma. Kot posledica teh otkolnosti se je v zvezi z visokimi davčnimi bremeni in visoko obrestno mero pojavila težita gospodarska deipresija, ki so ne karakterizira samo v polomih bank, trgovskih in industrijskih podjetij, temveč predvsem v zmanjšanju ali popolni likvidaciji poslov posamezuih gospodarskih edinic.
Vsled lega splošnega zastoja pa so je pojavila, kakor nekak ekonomski paradoks, naraščajoča obilica denarja na našem denarnem tržišču. Denarni kapitali se zbirajo navzlic razmeroma nizki obrestni meri pri naših denarnih zavodih, ki pa v današnji gospo-dnrski depresiji le težko najdejo možnost za sigurne kratkoročne naložbe. Ta velika likvidnost na denarnem tržišču je zavladala v drugi polovici preteklega leta in jo postajala tem večja, čim 1н>1ј smo so bližali koncu leta. Poštna hranilnica računa, da imajo naši denarni zavodi na razpolago preko 1 milijarde neplasiranega denarja.
Tudi pri poštni hranilnici, ki obrestuje vloge na tekoči račun le z 2 odstotkoma, so so zl irali ti brezposelni kapitali in to v taki meri, da ni bilo mogoče najti primerne in elgurne naložbe. Počenši od novembra je imela poštna hranilnica stalno preko sto milijonov dinarjev odvisne gotovine. Navzlic velikim naporom za ugodno plasiranje so zadnjo mesece to odvisne gotovino dosegle 150
do 160 milijonov dinarjev mesečno. Toliko letno poročilo Poštne hranilnice.
V zvezi z veliko likvidnostjo na našem denarnem trgu se je pred kratkim pričelo razpravljati o najetju novega investicijskega posojila za zgradbo novih cest v znesku 300 do 500 milijonov dinarjev. Iniciativo za najetje tega posojila je dal sam ravnatelj poštne hranilnice dr. M. Ncdeljković, kl nam v uvodnem članku belgrajske »Politike« z dne 9. t. m. obširno poroča o možnosti plasiranja tega posojila.
Celotno emisijo nnj bi izvedla poštna hranilnica. G. Nedeljkovič pričakuje, da bodo naše banke na lasten račun prevzele velik del tega posojila. Finančni minister dr. Bogdan Markovič bo v kratkem sestavil tozadevni zakonski predlog, ki se bo takoj predložil narodni skupščini.
Kakor je pozdraviti iniciativo za najetje notranjega posojila, vendar smo mnenja, da se ne smemo udajnti prevelikim pričakovanjem, kajti naš denarni trg še ne prenese navzV" veliki likvidnosti, preveliike obremenitve. Kakor čujemo, namerava tudi državnn hipotekama banka najeti večje posojilo na domačem trgu. Tu bi bila na mestu večja previdnost. Pretežna večina razpoložljivih sredstev išče le kratkoročne naložbe, na drugI stra" ' pa morejo take emisije, če presegajo kapaciteto nrše^a tržišča knpitalov, imeti tudi neugodpe posledice na višino obrestne mere.
Za tiho likvidacijo Slavenske banko. »Jugoslo-
venski Lloydc poroča, da ee je na inicijativo ministrstva za trgovino in industrijo 8. in 0. t. m. vršila konferenca interesentov Slavenske banke. Med drugim so pri konferenci sodelovali zastopniki Trboveljsko premogokopne družbo lrakor tudi pravni odposlanec L.nderbanke iz Dunaja. Kakor se zatrjuje, jo ministrstvo našlo bazo, na kateri bi bila mogoča tiha likvidacija Slavenske banke. S to rešitvijo bi bili zadovoljni tako vlagatelji, kakor tudi ostali upniki. Odposlanec Lânderbanke je takoj odpotoval na Dunaj, od koder se pričakuje odgovor v nekaj dneh. Pogoji celotnega'aranžmana niso zaenkrat znani, vendar so pričakuje, da bo mogoče prebroditi težkoče in preprečiti konkurz.
Bilanca hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic. Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic objavlja bilanco za 1. 1920. Poslovanje zavoda ee je v minulem letu v splošnem gibalo na višini prete-čene^a leta. Celokupni promet vseh računov je v letu 1926. znašat 1191 milijonov dinarjev, to je za 451 milijonov dinarjev več kakor v 1. 1925. Celokupna bilančna vsota se je dvignila od 47.0 n« 53.7 milijonov dinarjev. Vloge v tekočem računu eo narasle od 35.5 na 42.6 milijonov dinarjev; dolžniki pa od 44.7 na 49.9 milijonov dinarjev. 4komunalnih zadotžnic jo bilo koncem leta v prometu za 895.000 Din, 4У,% zastavnih listov pa za 125.000 dinarjev. Cisti dobiček jc bil v preteklem letu nekoliko manjši, in siccr 453.000 Din napram 538.000 dinarjev v 1. 1926. Avgusta meseca minulega leta jo otvorila Hipotekama banka svojo podružnico v Mariboru, da bi ustregla želji štajerskih hranilnic-delničark. Zal podružnica ni bila deležna onega odziva, katerega se je pričakovalo, tako da je upravni svet sklenil likvidacijo te podružnice.
Ponovna uvedba poravnalnega postopanja. Minister za pravosodje dr. Milan Srskić je predložil ministrskemu svetu amandman, ki še nanaša na ponovno uvedbo izvenkonkurzno prisilne poravnave. V pravosodnem ministrstvu se je žo sestavila komisija, ki ima nalogo, da izdela tozadevno uredbo, katera naj bi se pozneje izdala na podlagi pooblastitve v finančnem zakonu. Glavni princip te urod-be, ki bo v kratkem izdelana, eo sledeči: Poravnava se sme dovoliti le poštenemu dolžniku. No more se dovoliti poravnava trgovcu, ki ne vodi trgovskih knjig, ki se je že enkrat poravnal s svojimi upniki in je od to poravnave preteklo manj kot 3 leta, oziroma trgovcu, ki je bil žo v poravnalnem postopanju, katero jo končalo brez rezultata, in je od tedaj poteklo manj kot 1 leto. S temi omejitvami se namerava preprečiti, da dolžnik prosi za uvedbo poravnalnega postopanja samo z namenom, da prepreči eventuelne ekeekucije. Dolžnik bo moral nuditi upnikom najmanj 40% poravnavo. Uredba bo predvidevala kratek rok, v katerom se bo moralo postopanje brezpogojno izvršiti. Ako dolžnik ne izvrši svojih obveznosti, ki izvirajo iz poravnave v odrejenem roku, izgubi poravnanje svojo moč. 9 posebnimi odredbami ee namerava uredili poravnavo pri bankah, glede zaščite vlagateljev, glede kazenskih predpisov, ki imajo namen preprečiti mahinacije itd.
Italija nrevzela garancijo za anuiteto albanskega posojila. Italijanski finančni minister se z vladnim dekretom pooblašča, da vstavi v proračun potrebne vsote za garancijo anuitet posojila, ki ga jo Albanija najela 1. 1925. potom italijanske družbe za gospodarski razvoj Albanije. Celokupna vsota tega posojila znaša 70.5 milijonov albanskih zlatih frankov. V slučaju, da albanska vlada no bi pravočasno nakazala za plačilo anuitet potrebna sredstva, bo na prošnjo omenjene družbe prevzel plačilo blagajna italijanskega zakladnega urada.
KAMO potrebščine
~ 1 "-™L ^^ V najve£|i Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR. Liubljana« Canknrlevo nnbr. 3 Telet. 407
Karodila ta obiskovalce velesejma v Pragi.
Obiskovalci velesejma v Pragi imajo na jugoslovanskih in češkoslovaških železnicah (osebni in brzi vlaki) 50% popusta, in sicer v dobi od 10. do 27. marca pri potovanju v Prago in od 20. marca do 0. aprila pri povratku; na avstrijskih železnicah pa 25% popusta, ki velja od 10. do 27. marca pri . potovanju v Prago in od 20. do 81. marca pri potovanju iz Prage. — Posestniki praškega velesejma no potrebujejo vizuma in lahko prekoračijo meio na podlagi velesejinsko leflitimacije (v dobi od 20. marca do 6. aprila). — Legitimacija stane 22 Din, in se dobi pri zastopnikih praškega vzorčnega velesejma in pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani. — Cena vožnje v Prago in nazaj znaša upoštevajoč olajšave za III. razred brzovlaka 560 Din.
Razglas. Dirckcija šum v Ljubljani razpisuje v versko-zakladnih in državnih gozdih v področju šumskih uprav na Bledu, v Boh. Bistrici in v Kranjski gori prodajo lesa, drv in lubja na panjn, in sicer približno 0295 ms porabnega mehkega lesa, potem 80 m« in 235 m-1 mehkih ter 11.885 ms trdih drv in končno 70 mJ lubja. Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe, opremljene s 100 Din kolkom in 107" vadijem naj se vlože najkasneje do 19. aprila 1927 do 11 dopoldne pri direkciji Sum v Ljubljani, Križanke. — Obrazci ponudb in vsa pojasnila so dobo pri direkciji šum v Ljubljani ali pa pri gori navedenih šumakih upravah.
Dne 12. niiuu 1027.
DENAR.
Zagreb. V današnjem svobodne "rometu so bili zabeleženi sledeči kurzi: Iierlin J.505 (13.50 —13.53), Italija 254 (253.33—255.33), London 270.40 (276 -276.80), Newyork 50.85 (56.75—50.90), Pariz 233.50 (222—224), Praga 108 70 (168.30— 109.10), Dunaj 802 (8.0025-8.0325), Curih 10.955 (10.94—10.97).
Curih. Belgrad 9.13 (0.185 bi ), Budimpešta 90.80 (9080), Berlin 123.24 (123.-10), Italija 23.15 (23.18 bi.), London 25.225 (25.2275), Newvork 519.75 (519.9-4), Pariz 20.33 (20.335), Pratra 15.395 (15.39), Dunaj 73.20 (73.20). Amsterdam 208 (208), Kopen-hagen 138 50 (138.80).
Dunaj, Devize: Belgrad 1245—49, Kodnnj 188.95—189 55, London 84.13—53, Milan 31.01-71, Newyork 709.25—711.25, Pariz 27.70-86. Varšava 79.02—52. Valute: angleški funt 34 40. francoski frank 27.86, lira 31.82, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.97.
Praga. Lira 150.30, Zagreb 59.205, Pari/. ' 131.75, London 103.13, Newyork 33.01.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.25, Alpino 44.05, Greinitz 6.90, Kranjska industrijska 50.10, Trbovlje 51.35, Hrv. esk. 18.70, Leykam 12.80, Ju-gobanka 9.10. Hipobanka 8.15. Avstrijske tvoruico za dušik 28.25, Mundue 149, Slavonija 3.80.
TuristiUa
Podružnica 8PD v Kranjski gori vljudno vabi vso svoje člano in prijatelje planinarstva na izredni občni zbor, kateri se bo vršil na praznik dne 25. marca 1927 ob 14. uri v hotelu »Razor» v IČranj-ski gori. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Či-tanje in sprejem novih pravil SPD.
"Poizvedovanja
Najdenih je bilo več slvari: zlat ščipalnik, očala, 2 denarnici itd. Poizve so pri upravi pokopališča pri Sv. Križu.
Rađio
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 8226, Praga 848.9, Frankfurt a. M. 428.0, Urno 441.?, Rim 449, Lange nberg 408.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava 980.
Nedelja, 13. marca:
Breslau: 19 recitacija (epos »Hellnd«), 20.15 koncert (žalni). — Praga: 10 prenos iz cerkve. 11 in 18 koncert. 19 (19.15) prenos iz Brna: Bizetova »Carmen«. — Franklurt: 20.20 Goethe »Torquato Tasso«. — Brno: 11 in 10 koncert. 19 (19.15) »Car-тшк. — Langonbcrg: 22 žalni simfonični koncert.
— Berlin: Isto ob 20.30. — Dunaj: 11 in 16 koncert 18.40 kitajska literatura. 19.45 opereta »Ločena žena« (glasba L. Falla). — Varšava: 20.30 koncert
Ponedeljek, 14. marra:
Breslau: 19 prenos iz Berlina: Gounodova opera »Margareta«. — Praga: 20.08, 21 koncert. — Franklurt: 19 Wagnerjeva opera »Loheiigrinc. — Brno: 19 koncert. — Rim: 21 koncert. — Langonbcrg: 21 koncert. — Berlin: 19 »Margareta«. — Dunaj: 11, 16.25, 20.05 koncert. — Varšava: 20.30 koncert.
V
Tužntal srcom naznanjamo veccn sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nain je umrla naša ljubljena eoproga, ozir. mati, sestra iu teta, goapa
ANA «iAKENČIČ roj. P0T0HAR
v petek, 11. t. m., ob 11 dop. prevldena s tolažili sv. vere.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v nedeljo ob pol 5. uri pop. iz hiše žalosti Selo št. 6 na pokopališče k Sv. Križu.'
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Solo-Moete, 12. màrca 1927.
ŽALUJOČI uSTALL

Globoke žalosti potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri in skrbni oče, stari oče, brat in stric, gospod
Alojzij čančer
vozovni nailziratclj drž. železnico v pokoju iu hišni posestnik
včeraj popoldne v 62. letu starosti, zadel od kapi, nenadoma izdihnil svojo blago dušo. — Pogreb dragega rajnkega bo v nedeljo 13. marca ob 4 popoldne iz h i j c žalosti, Celje - I.ava 27, na okoliško pokopališče. — Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 14. marca ob 8 zjutraj v farni ccrkvi. - Pokojniku ohranimo najdražje spomine.
Celje, dne 12. marca 1927.
Marija, soproga. — Lu|o, Marica, Branko, Vili, otroci. — Jonlto Luitina, Dominik Čcbin, žela. — Sonja, Boâho, Boris, Branko, vnukinja in vnuki — Ostalo sorodstvo.
Zahvala.
Za Številno izraze globokega sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi neše erčno-ljubljeno, nopozabno acnprogo in mamico, gospe
Marije Korenini
za poklonjeno krasno cvetje ln vence ter za mnogobrojno čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti, izrekamo vsem, prav vsem našo prisrčno zahvalo.
V Ljubljani, 12. marca 1927.
Globoko žalujoči ostali.

Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda na temelju člena 86*8. zakona o drž. računovodstvu in čl. 20. »Pravilnika za izvršitev določil iz oddelka »B« pogodbe in nabave«, ter odloka št. 110.228/26 od 20. jan. 1926, v najetem kamnolomu pri postajališču Gozd v žel. km 21.2/3 ob progi Planica—Ljubljana, dela za pridobivanje kamenja v sanacijske svrhe, do nadaljnjega v skupni količini cirka 2200 m'.
Običajni ter specialni pogoji so dražiteljem na vpogled in se oddajo proti plačilu 20 Din pri gradbenem oddelku Direkcije dri. železnic v Ljubljani, ter pri progovnih sekcijah Jesenice, Novo mesto, Zidani most; Celje in Maribor kor. proga.
Ponudbe morajo odgovarjati točno gornjim pogojem ter morajo biti kolkovane s 5 Din taksno n arko, predložiti pa se imajo v zapečatenih kuvertih s .točno navedbo predmeta in številke do dne 21. marca pri glavnem ckspcdilu Direkcije drž. žclcznic v Ljubljani	1330
БЗЕЗЕШЗЗБЗНВ!'
Najboljša
rehlama so oglasi v „SioMGU"!
БШВШЕЗВ&ЕШ
Vse sorodnike in znance obveščamo, da je 12. marca 1927 umrl uaš skrbni oče
Josip Hacin
posestnik t Ccšnjc>ku pri Cerkljah.
Pogreb se vrši dno 14. marca 1927 ob 9. uri dopoldne iz Cešnjevka h. št. 8 na župno pokopališče v Cerkljah pri Kranju. Čošnjevek, dne 12. marca 1927.
Dr. Josip način, dr. Janko Пас1п, ing. Fridolln Haein, Bogumil ltacin in Marija Jenko, roj. n»cin, otroci, ter zet* in einahe, rei vnuki in raukinje.
Brez drugega obvestila.
Zalivala.
Ob smrti moje Iskreno ljubljene, nepozabne soproge, gospe
Ane Martinovi
sem sprejel toliko izrazov sočutja in simpatij, da cc mi nI mogoče vsakemu posebej zahvaliti
V neizmerni boli so mi bili vsi ti prisrčni izrazi sožalja ▼ veliko tolažbo, zato prosim vse, ki so mi tako ljubeznivo skušali olajšati težke ure, da sprejmejo tem potom mojo najlepšo zahvalo.
Posebej se moram še zahvalili ljubeznivi pozornosti in vsemu trudu gospodov zdravnikov v Gradcu v sanatoriju Haussa, g. prof. dr. Rôssler, dr. Bthm, dr. Rcitcr in prim. dr. Linhart.
Zahvaljujem se vsem darovalcem krasnih vencev, zastopnikom stanov, korporacij, sploh vsem, ki so spremili drago pokojnico na poslednji poti.
Vsem šc enkrat: tisočera hvalal
Rogaška Slatina, dne 10. marca 1927.
Milan Martinovift,
zakupnik Zdraviliškega doma.
.ETOILE" 6or£fca tsef!t} fg nalbPHSa, dobi se u iiseh delikatesnih In snecerlj. traoninah
MALI OGLASI
Vsaka drobna vndca 1-ДО Wn aU vsaka besede 50 wr Na|man|il og'as 3 aH 3 L In. Oglasi nai devcl vrsllc se računajo »Ut. Zrn odgovor mam.io Na vpraianja l»re« znamke ne odgovarjamo!
I Spreime se krepak j VELIKO KLET KOVAŠKI VAJENEC pripr. za vsakega trgov-poštcnih staršev. Drugo 1 ca' °br,tnik,a; k»kor tudi po dogovoru. Fr. Kuna- 2tt vinsko klet, y bližini ver, kov. mojster, Savlle mesta: oddam- Naslov v št 35, p. Jožica. 1732 uPravl Pod itev. 1860.
PRODAJALKA
boljša moč, izutcna v trgovini z meš. blagom, z znanjem slov. in nem. jezika, želi mesta. Cenj. dopisi na upravo pod: >Vestna prodajalka« 1725
TRGOVEC
kateri namerava trgovino pustiti, išče primerne službe, najraje kot potnik. - Cenj. ponudbe se prosi pod »Agilcn« 1724 na upravo lista.
Stavfeent polir
z večletno prakso, išče službe. Nastop takoj ali pozneje. - Cenj. ponudbe pod »Polir« na podruž. uprave lista v Celju
šofer"
išče službe. Nastop 15. t. m. ali 1. aprila. Cenjene ponudbe poslati upravi lista pod »Šofer št. 1653«.
Prodajalka
meš. stroke, mlada, močna, zdrava, išče službe, tudi na deželi. Hudover-nik, Maribor, Koroška cesta št. 31. _
absolvent
mešč. šole išče primerne službe. Zmožen je tudi strojepisja. Na željo nastopi kot praktikant. — Naslov v upravi št 18S2.
boljša gospa
išče službe za par ur dnevno kot STREŽNICA ali kaj podobnega. Naslov v upravi pod: 1833.
Izučena ŠIVILJA
vešča nemškega in slovenskega jezika, išče službe kje v mestu. Naslov v upravi: št. 1837.
Vpokojen železničar
srednjih let, zdrav, zmožen vsakega dela, želi službe v trgovini ali kakem drugem podjetju, sani o v mestu. Cenjene ponudbe na upravo lista pod: »Vpokojcnec« 1838'.
dobro izurjena šivanja perila, gre šivat na dom. 15 Din dnevno, tudi na deželo. — Ponudbe na upravo pod: »Spretna«.
POTNIK
galanterijske stroke, pri odjemalcih priljubljen, v še ne odpovedani službi, želi mesto spremeniti; sprejme ludi drugo stroko. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: »Dober potnik« št. 1S09,
Mlinar
se razume na vsakovrst moderne mlinske stroje, kakor tudi na vsa mlinska dela, išče stalno mesto kot prvi mlinar ali slično. Naslov v upravi lista pod številko 1661.
edo sprejme
r manufakturno trgovino za 4 leta z vso oskrbo v hiši, 15 letno učenko z lepo pisavo, izvrstno računarico, ki je dovršila 8 razr. mešč. šolo. Najraje v trgu ali sploh kje na deželi. Ponudbe pod »Vestna in marljiva« it. 1710 na upravo lista
DRUŽABNIKA
z gotovino J 50.000 do 200.000 Din in lastnim
sodelovanjem - sprejme dobro vpeljano podjetje za izdelavo nogavic na elektr. pogon. Naslov v upravi pod štev. 1731
2 prvovrst. LIKARICJ
z dolgoletno prakso, po trebujem za Beograd za moi kemijski parni za vod. Nastop takoj Dobre delavke plačam 80 Din dnevno. Mesto stalno. — Obrad lanjič - Beogrnd Kralja Milana 7. 1748
šofer
Kmetijsko društvo išče poslovodjo (-kinjo)
za takojšen nastop. Pogoj: dobra moč s primer, kavcijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1752.
Iščemo agilne, zanesljive
ZASTOPNIKE
predvsem trgov, potnike, ki so dobro vpeljani, v svrho prodaje državnih srečk. - Resne ponudbe pod šifro: »Siguren dohodek« 1402 na upravo.
Vpokojena ali reducirana
učiteljica
slovensko-nemško, če le mogoče italijansko govoreča, se stalno sprejme Istotam IfPft l^if» ože-dobi KI U]lil* njen tudi invalid - prosto stanovanje. - Sprejme sc
Mlisa т?з
do 15 let stara, v svrho izvežbanjn v gospodinjstvu. - Dopise poslati na »Trgov:ki gremîj Slovenjgradec 1001«.	1583
Dober kamnosegki
pomočnik m en fcrusač
se sprejmeta pri kamnoseškem podjetju
FRANJO KUNOVAR SV. KRIŽ, LJUBLJANA.
Chsftn sprejmem, OSUljU mlajšega, inteligentnega lan ta ali orožniškega vpokojenca. - Ponudbe z navedbo zahtevane plače na Predal L Ljubljana pod »Sluga«.
NAGRADO
dam onemu, ki mi preskrbi službo v pisarni kot začetnica v Ljubljani. — Ponudbe upravi pod: »Poštena«.	1873
Drogerij. pomočnika
izvežbanega, marljivega, z dobr. referencami, po možnosti z znanjem francoščine in nemščine — iščemo. Plača dobra z najboljšimi pogoji. Nastopiti more takoj. An-gi.'-ka drogerija, Vuka
TRG.UČENEC
dobrega vednja, se sprejme takoj v modno manufakturno in epecerijsko trgovino Al. Krainz, Ljutomer.
Lep zaslužek
dobe agilni in pošteni upokojenci in tudi drugi, pri domači ljubljanski, specialni banki za srečke s prodajo dobrih domačih srečk. - Ponudbe na upravo tega lista pod »Posebna sreča« št. 1289.
VRTNARJA
popolnoma izvežbanega v vseh panogah vrtnarstva, pridnega in zanesljivega, sprejme s takojšnjim nastopom Trboveljska pre.nogokop. dr., ravnateljstvo Zagorje ob Sari.	1812
za tovorni avto, ki razume tudi vsa popravila, se sprejme. - Zgtasiti se je Sv. Petra cesta 68.
Шето prvovrstno
KUHARICO.
Nastop 1. aprila. —■ HOTEL »JADRAN«, Jelša, Dalmacija.
ZASTOPNIKE in zastopnice za življensko zavarovanje in za prodajo srečk na obroke išče Binčna posloval. Beijpk, Maribor.	1881
POSteSja n'očna'oma-'
rica In divan, naprodaj. -Naslov v upravi št. 1880.
Papir
za zavijanje, čist, à 5 Din za kg pri odjemu vsaj 20 kg, prodaja Jugoslov. tiskarna — Ljubljana.
KOČIJO
skoraj novo, prodam po nizki ceni. Naslov pove uprava pod številko 1726
Stanovanm
Шеш za poslovalnico
sobo s posebnim vhodom in uporabo telefona, za takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »1750 A«.
Iščem stanovanje
3—4 sob, za 1. junij ali preje. - Ponudbe upravi pod šifro: »1750 A«.
GOSPODIČNA
se sprejme v malo sobico z souporabo kuhinje. — Naslov v upravi št 1S05.
Nemeblovano SOBO
oddam solid. gospodu. -Naslov v upravi št. 1706.
Nov Dosnemalnik
mesec dni rabljen, znamke »Libela«, 150 litrov na uro, FOTO-APARAT 15X18 s pripravo, in PISALNI STROJ, rablj., poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 1745.
KOKS fižol
lep nizki, ima naprodaj večjo množino po ugodni ceni tvrdka PETER ŠETINA, Radeče — Zid. most.	1677
SPALNICA
dobro ohranjena, in več drugega pohištva, kakor tudi ciire, naprodaj. Naslov v upravi pod: 1773.
Stanovanje
2—4 sob se išče v Ljubljani ali okolici. Vselitev takoj ali s 1. majem. — Prijave prosim na naslov: Ing. MIHOR - Ljubljana, Slomškova ulica 7. 1740
SOSTANOVALEC
Dijak ali soliden gospod se sprejme s 15. marcem. Cena 100 Din. Sv. Petra nasip štev. 39, pritličje, levo.	1836
Mirna gospodična se
sprejme kot sostanovalka. Naslov v upravi št. 1874.
Opremljeno SOBICO
z električ. lučjo v Mariboru oddam eni ali dvema gospodičnama. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
STANOVANJE
se odda mirni stranki brez otrok s 15. aprilom kuhinja, večja in mala oba z vsemi udobnostmi. Solnčna lega, nova vila v mestu. Naslov pri upravi pod štev. 1859.
Sprejmem GOSPODA
na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1858.
Odda se gospodu
meblovana soba
posebnim vhodom, v novi vili. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1855
Cnkn s posebnim vho-OUEiđ dom, v sredini mesta, se odda samo zelo solidnemu gospodu. Event. tudi s hrano. Naslov v upravi: St 1852.
SLUŽKINJO
srednj. let, vajeno kuhanja in šivania ter hišnih del, sprejme boljša, manjša družina. Nastop začetkom aprila. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Zanesljiva« 1808.
Razpisnfe se služba
organista-cerkvenika
pri župni cerkvi na Koroški Beli. Nastop takoj ali po dogovoru. Služba dobra. Župni nrad Koroška Bela. p. Javornik na Gorenjskem. 1816
KUHARICA
ki je zmožna celotnega gospodinjstva, sred. starosti, z dobrimi, večletnimi spričevali, ee takoj
sprejme k dvema oseba- ,	________________ i____________
,,	- - -	ma. — Naslov v upravi j koj odda POKOJNINSKI j PEČAR, žclczn.'
Karadjiča 14, Beograd. »Slovenca« pod it 1819 ZAVOD V LJUBLJANI I Zidani most
POSOJILO 15.000 D
iščem proti garanciji. — Resne ponudbe prosim na upravo pod št. 1743.
MESARIJA,
prekajevalnica in gostilna na najboljši točki industr. kraja na meji, se odda pod ugodnim pogojem. Pismena vprašanja pod: »Bodočnost« št. 1685 na upravo »Slovenca«.
Lep lokal
za znižano najemnino ob Aleksandrovi cesti ta-
^РПП (sladko, gorenj-
*.<Gi!U sko. stisnjeno v
slamo Л!
no v veliki zalogi Janez Kleindienst, trgovina s senom in slamo, Radovljica, Gorenjsko. 1801
Zelenika
Ahacljeva ccsta štev. 9.
Voz z diro,
skoro nov, trpežen, za težo do 2500 kg, proda IV. MRHAR, Staneče, Št Vid nad Ljubljano.
2 čistokrvni
psici Foxterier
izredno lepi, samo ljubiteljem živali, ugodno naprodaj. — Vprašanja od 11. do 17. ure na Schach, Vošnfakova 4/IIL, levo.
Stavbene PARCELE
od 547—796 m», se prodajo na solnčnem in mirnem prostoru v* bližini glavnega kolodvora. — Naslov v upravi: št. 1857
KLAVIR dobro ohra-njen, ceno piodam. Naslov v upravi: it. 1834.
Elektromotor
1% PS, komplet., skoro nov, in BENCINMOTOR 8—12 PS, popolnoma siguren v obratu, proda radi razširjenja tovarne Industrlfa slame, Strnišče pri Ptuju.	1824
Vsakovrstno
Halo ftupufc
po najvišjih cenah ."crue, jiivellr, Ljubljana Wolfova ulicn štev.*
HLODE
Vngon smrekov, desk
25 mm debelih, in vagon orehovih plohov, 10 cm debelih, ugodno prodam. Naslov v upravi: Čt. 1839
SADJEVEC
hrušovec, jabolčnik, razpošilja OSET, Maribor. Narodni dom, »štajerska Idet«.	1283
Prodam cnonadstropno
HIŠO Z VRTOM.
stanovanje takoj, pripravna je za vsako obrt, oleg tudi zaraščen smre-ov ali bukov gozd, eno njivo, travnik, po potrebi tudi pašne pravice, tik farne cerkve ter vse v bližini kolodvora Kriie-Golnik. Jožef Sitar, pos. in mizar, Križe na Gor.
Sladke krme,
več voz, po 90 — proda A. Remec, Zgor. Šiška.
HRASTOVE in BUKOVE, k u p <i i e parna ž a 6 a V.SCAGNETTI, Ljubljana
štampflje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Premog, dno. koks. o$!je
Ilirija, Kralia Petra trg 8. Tel. 220.
Elektrotehnično podjetje
Jože Markež
JESENICE 54,
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Blagajno
navadno ali za knjige (Bticherkassa) - srednje-veliko in dobro ohranjeno, kupim. - Ponudbe z navedbo cene in velikosti na upravo lista pod: »Blagajna takof«. 1779
ZIDNO OPEKO
vsako ko'ičino, išče za takoj — isto tudi novo kampanjo
Novak, Zagreb
Maksimirska cesta 64
NAPRODAJ
60 hI finega Rizlinga, 30 hI Grašcvine ln 20 hI portagizca, sploh boljše vrste, 1926. leta, ljutomersko bla^o. Jos. Šrirapl - posest., Hum na Suttf.
Naprodaj ša dober
šivalni stroj
»Singcr«, za primerno in vredno ceno. - Naslov: FR. JERIHA, Šmartno pri Litiji.	1690
Moder, urejena žaga
s polnojarmentkom — v
večjem mestu Slovenije, se zamenja za gozdno posestvo ali pa proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1746.
PRISTNI MED!
namizni, za pecivo, kg 22.50 Din. A. Maček, velečebelar, Vrhnika.
Ifgorlno prodam
VILO z velikim vrtom in
etavbiščem na Bleda. HIŠO z veliko delavnico v
Preddvoru pri Kranju. HIŠO z velikim vrtom poleg kolodv. v Novem m, STAVBNO PARCELO ob Čeponovi (Žibcrtovi) vili v Ljubljani 1210 Naslov pove uprava Usta.
HiČn r.ovo, v pred-ШЗУ, mestju Ljubljane (Dunajska c__Stožice)
s 4 sobami, kuhinjo, г-е-rando, pralnico, 2 kletmi, drvaruico, 500 m' vrta — ugodno proda F. Jerico, Črnuče—Jezica. 1427
Ugodno se proda
trgovina
z mešanim	blagom - ter
VINO TO ć	na prometni točki — v sredi mesta.
— Naslov	pove uprava
»Slovenca«	pod št 1803.
Smrekov mod
pristni, ima spet v zalogi slaščičarna I. ERŽEN — Kongresni trg 19. 1879
NAPRODAJ
ŠTEDILNIK s pcčnicami obložen. - Poizve se v trgovini A. MERHAR -Ljubljana, Sv. Pe':ra c. 22.
Bukovo OGLJE
prvovrstno kapi vsako množino POGAČNIK — Bohoričeva ulica štev. 5.
Najfinejša špedjaliteta
je
»KROJACNICA« »VZAJEMNE POMOČI« v Ljubljani — Šentpeter-ska vojašnica, priporoča slavnemu občinstvu svojo novootvorjeno krojaška delavnico za izdelavo oblek do najnovejši modi in zelo nizkih cenah. Prevzema tudi naročila za uniforme, damske plašče in vsa druga krojaška dela.	1841
Oglejte si
svilene klobuke in slamnike od 100 Din naprej v modnem salonu STUCHLY - MASKE Ljubljana, židovska nI. X Popravila se sprejemajo,
za čevlje.
En sam poizkus, stalna uporaba.
Eforuzo zo krmo
oddata nujoenejo veletrgovina žita In moke
A. volk. Liubiiana
liesljeva c»sta št. 24.
16 vagonov savinjskega
KROMPIRJA
skupno ali posamez. vagone prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe pod »Zdrav krompir« upravi »Slovenca« pod 5t. 1877.
KROMPIR
Prodam večjo množino zdravega, Suhega krom-irja. Cena po dogovoru, onudbe na upravo pod: »Semenski krompir« 1851
ELEKTROMOTOR
DINAMO, istomerni tok, 9'A—IIP, rabljiv za pogon ali za luč, naprodaj. MIŠVELJ — Udmst pri Ljubljani.	1853
Sadno drevje!
Prvovrstne JABLANE in HRUŠKE oddaja drevesnica STOPAR - Velenje.
Rabljen KLAVIR
se ceno proda. - Naslov v upravi lista pod it. 1872.
Krasno posestvo
20 oralov, 2% orala vinograda, 35 minut od kopališča Rimske toplice, se izpod cene proda. Informacijo: LEOPOLD
uradnik,
A854
MALO POSESTVO
hiša, njiva, travnik, v Podborštu pri Trebnjem, naprodaj. Naslov pove uprava pod štev. 1673.
Naprodaj lepa vila
v Celju, imajoč 8 sob, 1 kuhinjo, 1 kopalnico, 5 mansardnih sob, vodovod, električ. razsvetlj., krasen vrt in njivo ob hiši. Vila je v najboljšem stanju zunaj in znotraj. Stanovanje takoj na razpolago. Cena nizka. Pojasnila daje g. I. Kavčič, Lava 26, pošia Celje.
Grarnof. plošče
velika izbira, od 15 Din dalje. Igle »Condor, Ho-rold« in vse posamezne dele za gramofone. - A. RASBERGER, Ljubljana.
BRECELJ
trgovina z lesom in : premogom :
na drobno in na debelo
—	se priporoča po solidnih cenah. MARIBOR
—	Koroška cesta št. 49,
Sadnlfkn Dites S/10
dobavlja dvokole^a, dole za dvokolesa. pneuimti-ke. šivalne stroje, gramofone,gra ..ofonskeplo-šCe 1er nogometne žojjo no
najnižji ceni. Mehaniki dobe popust.
Zahteva te veliki llustravanl brezplačni katalog
ter pošljite marko za Din S-— za poStnino.
Zeïeznato uino
iz iekarne de. G. Ficcoli
LJubljana, Dunajska cesta 6 krepda malokrvne, nervozno oslabelo, o irasio In iroko. Naročila se to6>-o izvršujejo,
Dvcnadstr. hiša
v predmestju Celja, na
promet, kraju, za vsako podjetje razpoložljivega prostora v priti. 210 m®, elektrika, vodovod, vel. dvorišče, mesečni donos Din 3500, naprodaj radi opustitve podjetja za Din 165.000. Natančnejša pojasnila daje Konc. Informacijska pisarna, Celje, poštni predal štev. 48.
HIŠE, KMETIJE,
usnjarijo, vilo, gostilno, žago, mlin, proda po primernih cenah ZAGORSKI, Maribor — Taten-bahova nlica št. 19.
V Sv. Križu pri Litiji je
naprodaj nova enonadstr. JlŠČO * velikim vilom BltO Ca Ia zelenjavo, z vodnjakom (lep lokal za trgovino in nova trgov, oprava) po ugodni ceni, na promet, kraju. Cena po dogovoru. - Naslov se izve pri trgovcu Josipn RAPPL, Sv. Kiii. 1849
Žimnice
modroce, posteljne mreže, želez postelje Izložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (polet! Mestnega doma).
fîLHSuUmJE
Iti НН1ШШ1ШЕ
uglašulem. popravljam strokovno In oonol Tudi potujem : Naročajte po dopisnici za
G. Jnràsek. Ltablfnns
Wolfova allca 11
Slsek
prlorot» bel] j|. plambunc», rti «tur«, itrune, <•)< in pctrcbieia« u «t* glasbila
Odliko«. H pariški Cen ki franko. milni
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
Popravila ur
vam oskrbi točno, vestno in poceni
urar A. VELKAVRH
v Ljublajni, Sv. Petro c.
št 35 (poleg cvetličarne Šimenc).	1632
moški 190, ženski 170 D. Trgovci 15% popusta pri JANKO KOS, čevljar -Ljubljana, Tržaška cesta — »Stan in dom«. 1804
BUKOVA DRVA
suha ali sveža, ponudite z navedbo cene tvrdki »ILIRIJA« — LJubljana, Krelja Petra trg «t 8.
Sprejmem PERILO
v pranje, krpanje in likanje. - Krakovski nasip št. 14, pritličje.
Preselitev.
MODNI SALON za dame in gospode IVANA KVASA
se preseli s 15. marcem v WOLFOVO UL it. l/I. Izdeloval bom z dnem preselitve tudi lahke toalete pod nadzorstvom ravnokar došle strokovnjakinje iz Pariza. Zagotavljajoč moderno solidno delo se priporoča najto-pijeje	L KVAS.
Za
DANSKO setev
dobite pri FRAN POGAČNIKU — Ljubljana, Donaiska cesta itev. 36, ČEŠKI SEMENSKI OVES, grahoro, ČRNO DETELJO, irancosko lncerno, PESO in različne trave po najnižji dnevni ceni.
Tomaževo žlindro, umet. gnojila temenski OVCS J*" in krompir "»C
na vagone dobite najceneje pri GOSPODARSKI ZVEZI v Ljubljani.
bilUO Podpisana l£jaV<4. Miroslava Breskvar, vdova po umrlemu Alojziju Bre-skvarju, sodn. uradn. v pok., izjavljam, da nisem plači.ica in ne odgovorna za kakršnekoli dolgove, ki bi jih napravil moj sin Jože Breskvar, poprej strojevodja, zdaj kurjač.
Miroslava Breskvar.
Preklic. Ltti
vec star., polir v Šmart-nem pod Šmarno goro, s tem izjavljam, da so vse govorice, ki sem jih dne 26. febr. t. 1. v popoldan. vlaku na progi iz Kranja proti Ljubljani pripovedoval J, Sedeju ob navzočnosti ostalih potnikov, glede razmerja gospodov Dedekov do tvrdke »Slograd« v Ljubljani in njih delovanja pri slednjem gradbenem podjetju, popolnoma neutemeljene in neresnične. Obenem pa se zahvaljujem gospodom Dedekom, da po priobčitvi tega preklica v ljubljanskih dnevnikih »Jutro« in pa »Slovenec« odstopajo od zasebnih kazenskih in civ. tožb proti meni.
JOŽE SLAVEC.
zaslužek
Lahek postranski na domu, za obojni spol, že od 14 let naprej, brez posebnega znanja; dnevni zaslužek 20 do 25 Din. Kdor se zanima, naj pošlje za pojasnilo za pouk in vzorec dela 10 Din, kateri znesek se pa vrne, ako delo prevzame. Ni-kaka prevara, za mladino je velikega pomena. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod šifro: »UGODNO«.
narimrinsiknv !
Manjšo SPECERIJSKO TRGOVINO prevzamem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »1927«
Proviz. zastopnika
za drobno blago, išče za Ljubljano in deželo iz-borno delujoča dunajska eksporlna hiša. Potrebno je znanje v vezenju in čipkarstvu. Ponudbe pod: »Got eingefiihrt 10740« na BOCK & HERZFF.LD, Wicn, I., Adlcrgasse 6.	ig 17
Krompir
semenski, beli, popolnoma zdrav, 30 VAGONO\, nudi najccneje franko vsaka poslaja edino
FRANC NADIZAR trgovec, CELJE — LAVA.	Telelon it M
SPEČIMIМД MEHAKICNA РИДУМСА	LVD. BARAGA
LJUBLJA.\A. Šel' nbur>
gova ui. G/I Telefon št. 980
Gozdne sadike.
V gozdni drevesnici v Ljubljani se bo oddalo več tisoč
8 letnega belega bora ln
3	letnega črnega bora po 100 Din za 1000 tom.
4	leinj kanadski topol po 1 Din komad. Naročila sprejema, dokler traja zaloga: Prane
Kalan, okrajni gozdar v Ljubljani, Tržaška c. 1(1.
Z naročilom je oibeuem vpoalati odpadajoči znesek.	1798
naš list ob vsaki dani priliki. Priporočajte tudi njegov oslasnl del.
ŽIVINOREJCI! ~
i »DiSTOL«-om
edinim potrjenim zanesljivim sredstvom, preden vam pogine, ker boste sicer ostali
Јв- brez telet in ovac "»C
Od ministrstva za narod, zdravje predpisane cene:
mala kapsula (za ovce) . . . Din 3.50 velika Lt-psula (za govedo) , . Din 10.50
Dobivajo se v lekarnah.
Jemljite samo one kapsule, nn katerih je ntisnjena beseda »DISTOL«, ker samo tak je pravi »Distol«, ki sigurno učinkuje, in to še cclo pri govedi, ki je že zapisano poginu. — V lastnem interesu vporabljajtc predpisane doze in ne kupujte potvorb. »KASTEL« D. D., KARLOVAC.
KOSTHNJEV KB LES
rabi za celoletno dobavo
Ernest Marine - Celje
Zrinjskega ulica 4
tlo
r. MEDNARODNI VELESEJEM
ki se vrši
od 20. do 27. III. 1927
odpotujejo
posetniki lahko že 10. marca.
50°/oni gogufj
pri osebnih in brzovlokih na jugoslovanskih in češkoslovaških železnicah.
Brezplačna pojasnila In legitimacije se dobijo pri
MATELIC & CO., Češkoslovaški LJUBLJANA konzulat v Ljubljani
Kongresni trg 3 •	Breg 8

Najboljša kakutsS!
4*
DomaČ proizood!
Rraefooakl!
Najboljše umetno gnojilo je edinole
Superinsfat znamke „Bfflllca
gar. 16/18% v vodi raztopljiv. — Vsaka originalna vreča ima žig »Danica«.
HajnSï|e, franko usaka pos'ala Sloosni e, enake cene pri odfeuiu od 5000 kg naprej.
Naročila sprejema: „ОШ1СЛ" (3. đ. zastop, L'lll}lftl!lff, Poljanski nasip 48
Trgovska knjige in Selška zvezke!
A. Jom^žic
Ljubljana, Florjanska ul. 14
Knjigoveznica, Carfnstrija šolskih zvezkov ia trgovskih knjig
Prvovrstni izdelki!	Nizke cene I
iŽHlJil Uii
Ustanov. 1869 К5!П Ob RCnU Ustanov 1369
vodilna organizacija mednarodne hotelske obrti vseh krajev
V 7.а1оШ drnitva izhaja
tedensko
najstarejši strokovni hotelski liât
Ustanov. 1869	Uslanov. 1S69
glasilo mednarodne hotelske obrti.
List razpolaga z vsebinsko bogatim inseratnim delom glede hotelov in hotelskih dobaviteljev, ob enem služi kot izborna
posredovalnica služb
Najboljši in nnjpripravnejSi list za inserate, ko so išče ali nudi v hotel.-,ko stroko spadajoče službo Mednarodni hotelski vodič izhaja letno v veliki nakladi s prilogo: Intornacijonalni hotelski red, kot zbornik v mednarodnem hotelskem prometu veljavnih zakonov iu običajev ter mednarodni hotelski brzojavni ključ (kode). Dvakrat mesečno izide v „Hotelu" posebna lAiniška priloga. Sedež društva in založništvo:
Ko n, Am Hcf 41/45
Za Jugoslavijo, Čehoslovaško in Avstrijo prevzema oglase edino:
Oscar Mayar, flunoncen-Expedition,
Wien, Grabcn-Brâunorstrasso 10.
naj ne manjka v nobeni hiši. Na drobno se dobiva v vsaki trgovini na veliko pa jo izdeluje

Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji
za Jlvilie, krojače In Cev-Varit ter za vsak dom. Preden ii nabav, itroi, oglejte sl to izrednott pri tvrdkl
L.BARAGA
i.|ubl|ano Selenburgova ulica St. 6/1. Brezplačen pouk IS I. jami.
ToletoD »te. OSO
ROYAL MAIL LINE
Kr. angleška роЗДшМ llnila.
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS. Zagreb, Trg L Itev. 17
KeJni potnilki promet: Hamburg —Cherbourg—Southampton v Novi York In Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov I. 2. )t. razred*. — Kabin. S. razreda I 8 in 4 po.tdiami. - (JdobnoaL — Sigurno.L — Brzina.
fodzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Mctković, Ivo Veraia.— Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bcćkerek, Princese Jelene obala št. 7, — Sombor, Kosta Dodić, Kraljeviča GjortJia St. 3.
Brzoj. naslov na v.a gornja podza.topstva „KOYMAiLPAO Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Grnžu.
Na.lov za brzoiavk«: Prometna banka.
■ Vabilo na redni občni zbor
ki ga bo imela »Elektrarna fkoljo Loka in oko* lica d. d.«, dr.c 2. aprila 1927 ob 12. url v mestni
dvorani, Glavni trg It. 121. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva; 2. poročilo nadzornega sveta; 3. odobritev bilance in računskega zaključka; 4. absolutorij nadzornemu svetu; 5. volitev nadzornega sveta; 6. slučajnosti. Vsak delničar, ki sc hoče udeležiti občnega zbora, mora vložiti svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni »Škofia Loka, Spodnji trg St. 57) v osmih dneh ali vsaj dve uri pred občnim zborom. (Pisarna je odprta vsak delavnik od 8—12 in od 14—18, ob nedeljah pa od pol 10 do pol 11.) Na podstavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime ter navaja število založenih delnic in glasov, pripadajočih nanje.
Škofja Loka, dne 13. r.iarca 1927.
PREDSEDSTVO.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjev.i ulica 6,11
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa* lov 1.1 d. lastnega Izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d.
Krompir beli za seme
kupimo več vagonov za takojšnjo dobavo. Najnižje ponudbe na poštni predal St. 21, Breiire. 1814
Vedno sveže blago ¥ zalogi
kuša, ješpronj. jeSprenjček, ajdova in ržena moka po najnižji ceni. — Zahtevajte cenik.
ШКО ïllriim, Ihan pri Domžalah $pe<l|uinl mlin
Usnje in podplate
kakor ludi vsakovrstne čevljarske potrebščine, kupile zelo dobro in po brezkonkurenčnih cenah samo prI
Va C la V Vošinek, Maribor, Koroška c. 13
Na deb^ol
Na drobno I
A. BERDflJS, Maribor
trgovina z mešanim blagom in semeni
Telefon 351.	Telefon 351.
priporoča svojo veliko izbiro
deteljnega, travnega, vrtnarskega In cvetličnega semena najboljše kakovosti.
Zaloga Tomaževe žlindre in kalijeve soli. Ceniki ua razpolago I Častno priznanje 1S86I Ustanovljeno 18G9I
Mehko kokošje perje
Din 15.— za kilogram
belo gosje in račje perje
Din 60.— za kilogram D^4 dokler je kaj zaloge pri 18C
ЕХР0RT. DRUŽBI MATHEIS, SUPPANZ in DRUG, Maribor, Cvetlična ulica št. 18.
Prodaja v sredo in v soboto.
Sir H. Rider Haggard;
136
A
Hči cesarja Monîezum
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Podal sem se do predrtino v poti in govoril s poslancem, ki je stal spodaj na poti. Izprva je zahteval, da se moramo brez pogoja predati. Na to Bom mu odgovoril, da rajši umrjemo, kjer smo, kakor da bi to storili. Nato je dejal, ako jim izročimo vse one, ki so se bili kakorkoli udeležili žrtvovanja človeških žrtev, da ostali lahko svobodno odidemo. Odvrnil sein mu, da so žrtvovanje izvršile ženske in samo malo moških, vsi ti pa so si že sami vzeli življenje. Vprašal me je, ako je Otomi tudi mrtva. Rekel sem mu da ni, in da se ne podam drugače kakor čo prisežejo, da se ne bo niti njej niti njenemu sinu nič zalega zgodilo, in če nam z menoj vred dovolijo, da gremo, kamor hočemo. To je odrekel in odšel, vseeno sem naposled zmagal. Nenadoma je priletela sulica in na njej je bil privezan popisan kos pergamenta. Na tem pergamentu, ki ga je podpisal stotnik Bernai Diaz, jo bilo povedano, da daje z ozirom na vlogo, ki sem jo igral jaz in nekaj otomijskih vojnikov s tem, da smo rešili španske ujetnike smrti na žrtveniku, pomiloščenje meni, moji ženi in sinu in vsem na piramidi in dovoljenje, da odidemo svobodno, kamor hočemo, vendar pa zapadejo naše dežele in vse premoženje podkralju.
S temi pogoji sem bil zadovoljen; sploh niti upal nisem, da nam bodo dali svobodo in življenje. In vendar bi mi bila zavoljo mene smrt prav dobrodošla, kaiLi Olomi io bila Dostavila med naiu steno, preko
katero nisem mogel; in jaz sem bil zvezan ž njo, z žensko, ki si je hote ali nehote omadeževala roke z žrtvovanjem. Ostal mi je res še sin in ž njim sem moral biti zadovoljen; vsaj njemu ni bila znana sramota njegove matere. Oj, som si mislil, ko sem zopet stopal na piramido, oj, da bi mogel pobegniti daleč iz te proklete dežele in ga vzeti s seboj na domačo zomljo, da, in ženo Olomi tudi; tam bi lahko pozabila, da je nekoč bila divjakinja. Na žalost jo biilo to skoraj nemogočo.
Dospevši do templja sem sporočil ugodno vest tovarišem, ki so jo molče sprejeli. Možaki belega plemena bi se radovali spričo take rešitve, kajti kedar je smrt blizu, se nam zdi vsaka druga izguba kakor nič. Ampak s temi indijanskimi ljudmi ni tako; kadar jim je sreča mila, so ne oklepajo življenja. Ti oto-mijski možaki so bili izgubili svojo deželo, svoje ime, svojo premoženje, svoje brate in svoj dom; zbok tega jim ni bila nič posebnega svoboda, v kateri so se lahko podali, kamor so hoteli.. Zavoljo tega so vzprejeli dar, ki sem ga bil dobil od sovražnikov, kakor bi bili vzprejeli pogibelj, ako bi se stvari drugače zasukalo, namreč z mrkim molkom.
Šel som k Otomi in tudi njej sporočil veselo vest.
»Upala sem, da bom umrla, kjer sem,« je odgovorila. »Pa bodi; smrt se vedno najde vsepovsod.«
Samo moj sin se jo radoval, ker je vedel, da nas jo Bog rešil smrti od lakoto ali meča.
»Oče,« je rekel, »Španci so nam dali življenje, vzamejo pa nam deželo in nas izženejo iž nje. Kam pa pojdemo potem?«
»Ne vem, sin moj,« sem mu odgovoril.
»Oče,« jo rekel fant iznova, »zapustimo to nnn-huaško deželo, lcjer ni nič drugega kot Španci in žalost Poiščimo sl ladjo in odpeljano se čez morio
na Angleško, kjer je naša domovina.«
Deček je izgovoril prav mojo misel in srce mi jo poskočilo od veselja, ko sem slišal to njegove besede, dasi nisem imel namere uresničiti jih. Za trenutek sem pomišljal in pogledal ženo.
»Misel je dobra, Tjule,« je rekla in odgovorila na mojo neizrečeno vprašanje; »za tebo in za najinega sina ni nič boljšega; za svojo osebo pa hočem odgovoriti s pregovorom mojega ljudstva: Tista zemlja, ki nas rodi, leži najlažjo na naših kosteh.«
Nato se je obrnila in se pripravljala, da bi' odšla iz skladišča, kjer smo bivali za časa obleganja, in nobene besedo nismo več izpregovorili o tej stvari.
Preden jo solnce zašlo, je stopala bedna množica mož z nekoliko ženskami in otroci preko dvora, ki je obdajal piramido in do katerega smo prišli čez lesen most, ki smo ga naredili preko jamo v poli.
Tri vratih so nas čakali Španci, da bi nas sprejeli. Nekateri so nas preklinjali, drugi zasmehovali, oni pa, ki so bili boljšega srca, so molčali; naša beda so jim je smilila in oni so nas spoštovali zavoljo poguma, ld smo ga bili pokazali v zadnjem boju. Navzoči so bili tudi njihovi indijanski zavezniki, ti pa so so režali kot lačni pumo, renčali in cvilili iz poželjenja po našem življenju, tako da so jih morali njihovi gospodarji bili, da so utihnili. Poslednje dejanje padca ana-huaške države je bilo kakor prvo; pes jo jedel psa pustivši ničvredni plen levu, ki je gledal.
Pri vratih so nas izbrali; navadno preprosto možake so z otroci vred odpeljali pod varstvom posebno straže iz razdejanega mesta in izpustili v gore; ugled-nejše pa so vzeli v španski tabor, da bi jih izpraševall, preden bi jih izpustili. Mene so z ženo in sinom peljali na uu» stari doni. da izvem tamkaj, kaj je bil Bemal Diaz sklenil.
ë
c p
4
(« I«
è
ç*
-i p*
pï 5 o
РЧ g
Џ I
K
M
O < "O — k n mEt*
g
O
3 (/> 2. « £: o
z
o ■
■O	o
?	F
p
*	I
P	ro
s	r
?	3

O?
џ I
o <
B
? 2
2 n S. o
CA
C
ч	n.
o	o
3
"	4
o	<
K
6
M.
OO K" »
? F
g--3-grž-
•	S
p	»
o	n
R	Ç?
r.	U.
E	p
8 5
H
C % p- ?
0»
I I
S 3
.3.3
игпШш тшџ (nvrerz. «»čila betonskega Mm
№fl€ za ograje in pesek. Bodeča žica. Vrtno in polj. orodje. Plugi: leseni, železni za okopavanje itd. Plužne ~ glave, lenieži itd. ~
Drene: travniške in poljske. Samoprodaja najmodernejših in najnovejših travniških bran »ARA«.
Kose • srpi • brusni Kamni - hltpola. škarje
za obrezovanje dreves in trt. Jeklene krtače za čiš-~ čenje drevja. ~
POlgedelShl Stroji Gonilni jermeni. Posnemalniki za mleko. Kosišča za žito. ~ Gnojne in senene vile. ~
Vodovodne cevi. Črpalke, Skoljhe, armature, svinčene cevi. Zidarsko
~ in tesarsko orodje. ~
Tehtnice. Žični vložki za postelje. Železne blagajne. Nizke cene.	~
~	Točna postrežba.
1 l€l€!ltlil#
Oosposvetska c. l
Ju!es tierne:
« Stro&a kapitana Granta.
à	Pcicuanje ckoll sneta.
w	^
»	Roman. — Broširano Din 48'—, vezano Din 58'—, K
I	Jq3ûs!39mhsSi;i knligarsia o Unblfanl.
v__
СТДМ|ј1'-Ч1».Ч1» lili ■!№■ ЈМИ——И—i
01
Bi
r.*.|18SeW« Prevzela sem po svojem pokojnem možu Fft. K2. STftKETTU slikarsko in pleskarsko obrt in jo bom vodila v istem obsegu dalje v Tavčarjevi ulici št. 12. Priporočam se naklonjenosti p. t. občinstva,
JULIJA STI!.RS.
Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni, naj se ga takoj naroči pri tvrdki
Zgenjarno ln resiilnsha desiSiocita
ЦШШапа 7
Prvovrstni veliki лШп cicSMftUo csruscvo ¥ BeChi
z najboljšim produktom išče za celo Slovenijo dobro uvedenega
Samo prvovrstno uvedeni gospodje naj reflektirajo in pošljejo ponudbe na našo upravo štev. 1749 A.
Gasilna društva, pozor!
Moloma brlzgalnn 60 m*
na uro do 60 m visočine. PÎOiOr: 4 cilindre z 22/36 HP. Vse auto-brizgalne 30 - 40 7, ceneje kot koukurenčni izdelki
dobavlja zastopstvo Ranault
fl.Lamprst, Dunajska c.22
Шт družabnike
ki razpolaga e 15—25.000 Din gotovine, ki bi se obrestovala zelo dobičkani sno; ozir. dam v najem za 5 let obširno posestvo (j oralov njiv, 5 oralov travnikov, 5 oralov gozda itd.) v zelo dobrem stanju s celim inventarjem. Pojasnila daje: Zatler Franc, Skeden 24, Spitalič, p. Slov. Konjice
PopoSnoma varno naHožite svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodnejše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpoiovica delnic hotela »Uniona« hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
ker prodaja tvrdka BR. NOVAKOVIĆ na Gosposvetski cesti št. 13 (Kolizej) iz skladišča fina, močna, pristna, dalmatinska, črna in bela, kakor tudi druga domača fina vina, s plačano mestno in državno trošarino
tez uilco, v vsaki množini cd 1 litra napre).
SMe zamudite fe priSožrsosti S
Prodaja se vrši samo ob delavnikih od 8.—12. in od 2.—6. ure. Trgovcem, gostilničarjem in privatnikom izven Liubliane se prodajajo ista fina vina samo po Din 5'65 po Iliru brei drž. troš. iz skladišča Kolizej.
manoiahfara.
Pozor!
Vsled bližajoče se pomladanske in letne sezije Vas opozarjam, da se pred nakupom manufakturnega blaga
prepričate o mojih ponovno znižanih cenah. Dalje Vas obveščam, da imam na zalogi izključno le češka in angleška blaga, katerih dobra kakovost je splošno znana. Nizke cene in dobro blago!
Ggieilc st bogato izbiro! Prepričajte se o cenuft
Za mnogobrojni obisk se priporoča Anton Božič.
Francoska 11вд|а, Cie. Gle. Transatlantique,
Havre-Newyork, samo 5'/2 dni čez morje - dobra hrana in pijača brezplačno. -
Cie. Chargeurs Réunis, Sud Atlantique,
in Transports Maritimes za severno in južno Ameriko z
ekspressparniki, kateri vozijo vsak teden iz ti&ure, Bordeaux in Marsikje v Argentino, Uruguay, Chile, Avstralijo in Kanado.
Pojasnila in vozne listke daje zastopnik
IVAH RRiiREB, Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 3S.
Cene mna v Ljubljani so
Vlite tehniške študije
v Belgiji Inženerska diploma v 2—i letih. Oddelki za: elektroinehaniko, gradnjo strojev, kemijo, industrijo, izdelavo avtomobilov, iož. trgovine, inž. kolonij. Pripravljalni oddelek (isto tudi za nacijonalne univerze). Početek semestra 15. marca. Prospekte brezplačno. Pisma v vseh jezikih : Institut Supérieur Technique & Colonial. 25. Hrd. do la Constitution. Liege, (Belgija).
Maks Zabukošek,
modna krojačnica,
Celje, Cankarjeva ulica 8t 2.
Vedno prvovrstno angleško blago v zalogi. Bree-hibno delo, cene znižane.
Priporoča se JVSA.ST
znamke J. P. lastni izdelek tvrdke
Evažd Popovit, Ltabitana
Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.
PREKÂJËNO MESO
vedno v zalogi, po izvanredno nizki cent.
вдаиа&шкнипкнпннвш
rabljene išče šumsko podjetje. Ponudbe pod št. »Za-11.192« na PubHdtas d. d„ Zagreb, Gundulićeva 11.
Prostovoljno dražba
se vrši v nedeljo, dne 20. marca ob 10. uri dopoldne v hiši Gaberje 134 nasproti gostilne Grah: 10 vozov gnoja, težki vozovi, 1 brek, moško kolo, šivalni stroj itd.	'	181S
99
SPECTRUM" d. d.
INZ. KOP1STA. UUBSilY IN KRSTIC tvornlca ogledal in bru.ttnega slekla LJUBLJANA VIS
Medvedova ulica 88, teleton 343 Zagreb. Beograd, Osijok SredlSn.tira: ZAGREB
Zrcalno stoklo, porta Ino sleklo, maSlnsko steklo 6-limm, oiiledala, bruSena v vseh vollkostlh 111 oblikah, kakor tudi bruione prodorno sipe, tzboôeno nloiče.vsioklev&ujov med. Fina,navadna ogledala
■
0
B
a
R И
Iz gozda >Lemovca< na Ilovici se ]»roda potom pismenih ponudb približno 320 plm3 mehkega porabnega lesa. Ponudbe je poslati do 15. aprila t 1. Gozdni upravi Grad Ravno, pošta Guštanj. Natančnejši pogoji so na vpogled pri omenjeni upravi, kakor tudi pri podpisanemu. — Tburnnvo «skrbništvo v Radovljici.
Zadružna gospodarska Ibar&Ica đ.d
Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva	lO Telefon Stev. 57, 470 in 979
Račun poštno ček. urada «t. «1.943 Podružnice: Cel'e, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bledi Kapîîal In resserve skupno nad Din £6,000.000 —, vloge nad Din 250,000.000 -
Trgovbki krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji, — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
јЈЛШДДаЈиТДМММШГППЈВШи! I m mm mirimo—
Za Juđcslovansko tlakarso f Lhiblianii Karal CtS
Izdajatelj; dr. Fr. ILnlovro.
"trednik: Frane Тмм*1атк