254
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Dalje je treba, da se določi blago, katerega se tiče postavna dolžnost, poznati kraj, kjer so se pokazala taka prikrajšanja blaga, torej natanko in popolno določiti a) pri katerih vrstah blaga , posebno za trgovino na drobno odločenih, pod pogojem gotove mere, teže in števila je to običajno; b) katera prikrajšanja množine, katera so konsumentom v škodo, se nahajajo pri po-samnih rečeh; c) v čem je posebnost dotičnega goljufivega postopanja in za katere vrste blaga in na kak način bi bilo priporočati, da se skrbi v zakonu z na-redbami.
Glede pod a) predlaganega zakona pa je treba tudi, da sodelujejo strokovnjaški krogi; tembolj bo še to ^potrebno pri onem delu Pacherjevega predloga, kateri se tiče dolgosti štren.
To daje mi povod, da se na podlagi §. 2., A , lit. c), zakona z dne 29. junija 1868., drž. zak. štev. 85 obračam do slavne zbornice, naj se obširno izreče o omenjenih načrtih zakona, osobito o vprašanji, ali bi zadostovalo, da se izda zakon samo za tkanine (bomba-ževina, prtenina, volneno in svileno blago), ali naj velja tudi za drugo blago in katere druge vrste blaga. Glede tkanin naj bi se izrazilo tudi, ali naj se tiče obligatorno naznanilo obsežnosti samo dolgosti ali tudi širokosti. Poročalo naj bi se naposled, ali in na kak način naj bi se pri določenih vrstah blaga oziralo na dopustitev tako zvane napačnostne meje.
Odbor omenja, da ne more nihče ugovarjati, da se ne nahajajo taka prikrajšanja v škodo obrtnikom, trgovcem in občinstvu, ter da je treba pomoči zoper to po zakonodajskem potu. Zaradi tega se delovanje na to, da se odpravijo te napake, gorko odobruje.
Odbor se načelno izjavlja za izdavo po poslanci pl. Pacherji predlaganega zakona, kateri bi mogel odpraviti te za reelne obrtovalce in trgovce škodljive napake, katere se nekaj let sem vedno bolj širijo.
Odbor se zlaga s splošno določbo §. 1. predlaganega postavnega načrta, po katerem bi moralo vse blago, katero v zaprtih zavitkih, torej v škatljicah, zabojčkih, pušicah, steklenicah, piskrčkih, vrečicah in jednotah, ali v klobučicih, vretenih, na papirji itd. zvito ali namotano, v skladih zloženo ali vlito pride v malo trgovino, tako, da se pri navadni prodaji množina njih vsebine v posamičnih zavitkih ne prešteva zopet, ne pretehtava in ne premerja, na vnanji strani vsakega zavitka imeti na razločno viden način naznanjeno množino vsebine.
K določilu §. 3. omenja odbor, naj bi prodajalec, kateri jamči kupcu za prav naznanjeno množino, imel regresno pravico proti onemu, od katerega je dobil blago. — V §. 5. naj bi se po mnenji odborovem vzpre-jelo še določilo, kdaj zadobi zakon moč.
Odgovarjajoč na vprašanja pod a), b) in c) visokega trgovskga ministerskega ukaza, omenja odbor, naj bi se poklicala zopet enketa, če ne zadostuje naštetev vrst blaga, pri katerih se nahajajo prikrajšanja, katere je navela pri dolenje-avstrijski trgovski in obrtni zbornici zborujoča enketa. — Ker se je odbor izrekel za splošno določbo §. 1. postavnega načrta, ni treba še posebe po-vdarjati, naj se zakon ne uporablja samo pri tkaninah (bombaževim, prtenini, volnenem in svilene n blagu), marveč tudi pri drugem blagu.
Obligatorno naznanilo razsežnosti pri tkaninah naj se ne nanaša samo na dolgost, marveč tudi na širokost Napačnostna meja naj bi se dopuščala, ker bi potem v mnogih slučajih utegnila postati pravilo. Postavna dolžnost, naznaniti mero, število ali težo naj se nanaša na blago v notranjih deželah izdelano, kakor tudi na ono, katero je importirano in za notranji promet določeno.
Glede postavnega načrta  o dolgosti štren in  o določbi dobrotnosti pri prejah in cvirnih meni odbor,   da se tak zakon pač prej izvesti  ne more,  dokler ni vpeljano   metrično-decimalno  numerovanje   predenin  in   se ni dosegel sporazum z inozemstvom glede dozdanje dolgosti prej in naznanil dobrotnosti. Odbor torej predlaga: Zbornica naj v tem smislu poroča. Razgovora  udeležila sta  se g. Vašo Petričič in gosp. poročevalec.
Zbornica potem vzprejme odborov predlog.
(Dalje prihodnjič.)