Poštnina plačana v gotovini Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. Ureja uredniiki odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Teh. urednik Franjo Ravnikar. - Izhaja 2-krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 60,00 din. - Žiro račun 50120-603-6029. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 20. marca 1975 LETO XIV - št. 5 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Predavanja o obrambni vzgoji V DANAŠNJI ŠTEVILKI OBJAVLJAMO: * NOVE PROGRAME SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI * RAZPIS ZA POSOJILA IN STANOVANJA * RAZPRAVO O SPLOŠNI PORABI NA SEJI DELEGATSKE SKUPŠČINE i jG^ i!fkm Jbk Jak -a mL JB M. ' ^JiTOe^Bi.^ tf®%"^alJkrA Delavska univerza Domžale in Oddelek za ljudsko obrambo pri skupščini občine Domžale organizirata v vseh krajevnih skupnostih na območju občine Domžale po dvoje predavanj o obrambni vzgoji za nerazporejeno prebivalstvo. Namen teh predavanj je, da bi prebivalce v krajevnih skupnostih seznanili z mestom in vlogo krajevne skupnosti v splošnem ljudskem odporu, o važnosti družbene samozaščite in o delovanju sovražne propagande v sedanjem obdobju in v vojnem času. Gre za to, da s temi predavanji nadaljujemo pouk o obrambi vsega prebivalstva in to s takimi temami, ki naj bi poglobile samo vlogo krajevne skupnosti v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Glede na to, da so ta predavanja v trenutnih pogojih zelo pomembna, sta organizatorja smatrala, da je neposredna naloga pri izvedbi te akcije tudi v samih krajevnih skupnostih in njihovih vodstev ter odborov za splošni ljudski odpor, ki obstojajo na območju naše občine. Iz sedanjih predavanj lahko zaključimo, da se ljudje v velikem številu udeležujejo teh predavanj in da pozorno spremljajo celotno problematiko in sprejemajo naloge, ki se postavljajo pred krajevne skupnosti glede reševanja teh vprašanj, ki so vsakodnevno prisotna pri njihovem delu, ker gre za povezovanje in koordiniranje dela posameznih komisij, ki obstojajo pri svetih krajevnih skupnosti. Ob teh predavanjih pa ne prihajajo do izraza samo novi momenti glede ljudske obrambe, ki so zapisani v posameznih členih ustave in v zakonu o ljudski obrambi, ampak tudi vprašanja reorganizacije Socialistične zveze v frontno organizacijo in povezovalko vsega dogajanja na območju krajevnih skupnosti. Tako istočasno s tem utrjujemo sam sistem delovanja krajevnih konferenc SZDL in njihovega mesta pri utrjevanju krajevne samouprave. Delo, ki ga začenjamo s temi predavanji, bo potrebno v prihodnjem obdobju še dopolnjevati, ker bo potrebno ponovno iti v organizacijo posameznih seminarjev s področja civilne zaščite in strokovnega izpopolnjevanja posameznih enot. Glede same udeležbe po posameznih krajih pa lahko ugotavljamo, da ni organizirano tako, kot je bilo dogovorjeno na skupnem sestanku s predsedniki svetov krajevnih skupnosti in odborov za splošni ljudski odpor, ker v posameznih krajih ne prisostvujejo tem predavanjem tisti, ki bi morali biti nujno prisotni, pa čeprav imajo morda drugačni razpored in niso obvezni, da obiskujejo ta predavanja. Mislimo pa, da je od njih v veliki meri odvisno, kako bodo vsi organi lahko uspešno dokončali vse priprave, ki jih zahteva sama ljudska obramba in celotna organizacija splošnega ljudskega odpora. Nalog je veliko in zaradi tega je vpra -sanje kadrov še kako pomembno, če bomo hoteli vse probleme tekoče reševati in dati pravilni poudarek tudi temu delu v našem vsakdanjem življenju. Zavedati se moramo, da smo vsi skupaj nosilci idej našega samoupravnega socialističnega sistema, da smo v bistvu sami tisti, ki bomo čuvali pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije in da ne bo nihče izven nas reševal naših lastnih problemov na vseh področjih življenja in dela. S temi osnovnimi mislimi je povedano v bistvu vse tisto, kar hočemo jasno in določno pokazati potom teh predavanj v vseh naših krajevnih skupnostih. Izhajamo iz tega, da se moramo nenehno priprav/jati za vse oblike odpora, ker bomo le tako lahko v vsakem trenutku pripravljeni zavestno se upreti vsem tistim, ki bi hoteli kakorkoli vplivati na naš nadaljnji razvoj. DELOVNI ČAS V TRGOVINI Znano je da so delavci, zaposleni na področju trgovine, že večkrat postavili vprašanja in predloge o ustrezni proučitvi delovnega časa v trgovinah ob sobotah in predlagali ustrezne rešitve, s katerimi bi se izboljšali pogoji dela zaposlenih v tej panogi. Delavci s področja trgovine se zavzemajo predvsem za to, da se ukine obratovalni čas ob sobotah popoldne tako, da bi bile ob sobotah trgovine odprte le v dopoldanskem času. Predlog utemeljujejo z naslednjim: — opremljenost prodajaln in gospodinjstev s hladilno tehniko je že tolikšna, da obstajajo vsi pogoji za možnost oskrbe potrošnikov s „pokvarljivim živilskim blagom" (rok trajanja svežega mesa 8 dni, mleka 60 dni) tudi za dva ah tri dni vnaprej pri normalnih pogojih poslovanja; — ker veliko število družin izkorišča sobote in nedelje za izlete in rekreacijo izven svojega kraja bivanja, so se nakupi blaga premaknili v druge dni v tednu; — v trgovinskih organizacijah so zaposlene pretežno ženske in matere, ki zaradi dela ob sobotah popoldan ne morejo primerno prilagajati prostega časa svoji družini; — pretežna večina prodajaln s tehničnim blagom in drugim blagom je že precej časa ob sobotah zaprtih; — tudi v drugih evropskih državah (npr. Italiji, Avstriji, Nemčiji, SSSR, itd.) so trgovine ob sobotah popoldan zaprte. Vprašanje delovnega časa v trgovini ob sobotah popoldan so v tem smislu že utrezno rešili v Velenju, Mariboru, Celju. Tudi v Ljubljani je rešitev tega vprašanja v zaključni fazi. Po obstoječih predpisih se to vprašanje rešuje takole: (23. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Ur. list SFRJ št. 22, z dne 19. 4. 1973): Razporeditev ter začetek in konec delovnega časa med dnevom v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju prometa, prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma in drugih storitvenih dejavnosti, bančnega poslovanja, zdravstva ter drugih podobnih dejavnosti, se določijo s predpisi ustrezne družbenopolitične skupnosti ali to določijo organizacije združenega dela s samoupravnim sporazumom. (Nadaljevanje na 2. strani) Še vedno odprto vprašanje borcev in invalidov Krajevne organizacije ZB NOV in ZW1, ki združujejo približno 3500 članov na območju celotne nase občine, so na rednih občnih zborih v mesecih januarju in februarju izvolile nova vodstva. Na vseh teh občnih zborih so bili prisotni predstavniki predsedstva Občinskega ZZB NOV Domžale, ki so spremljali problematiko in skušali odgovarjati na mnoga zastavljena vprašanja, ki so jih postavljali člani teh dveh organizacij. Na sestanku 4. marca so člani predsedstva Občinskega odbora ZZR NOV poročali o poteku občnih zborov in o ugotovitvah, ki so jih dobili na samih /borih. Ugotovljeno jc bilo. da so bili občni /bori dobro pripravljeni in da je udclc/ba pokazala, da so borci in invalidi zainteresirani ne samo za delo borčevske in invalidske organizacije, ampak da se tudi v veliki meri udejstvujejo v diužbenopoli- ocenili delo samih organizacij in povezavo z ostalimi organizacijami in izražali želje za takšno sodelovanje tudi v prihodnje. Na skoraj vseh občnih zborih je prišlo do izraza to, da pričakujejo veliko pomoč s strani borcev pri delu odbora za splošni ljudski odpor in pri nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti. Prepričani so, da borci z bogatimi izkušnjami iz časa NOB lahko veliko pomagajo pri reševa- Krajcvnc organizacije ZB NO V in ZVVI so se ob Dnevu žena s skromnimi šopki in darili spomnile tudi svojih starejših tovarišic. Tako je Mestni odbor ZB NOV Domžale obiskal svoje članice. Na sliki vidimo tovarišico Ivanko Kozina, ki je ena med najstarejšimi v domžalski'organizaciji tičnih organizacijah, predvsem pa sodelujejo pri reševanju problemov, ki se pojavljajo v krajevnih skupnostih, v katerih živijo in delajo. Da pa tudi ostale družbenopolitične organizacije na terenu zanima, kako delajo borčevske in invalidske organizacije, so dokazali s svojo udeležbo, saj so se odzvali vabilom in marsikje zelo pohvalno (nadaljevanje s 1. strani) Iz tega izhaja, da je potrebno to vprašanje rešiti z družbenim dogovorom oz. s samoupravnim sporazumom, katerega podpišejo vse trgovske organizacije združenega dela na območju občine Domžale, Občinska konferenca SZDL v imenu potrošnikov, Občinski svet Zveze sindikatov v imenu delavcev. Občinski svet Zveze sindikatov Domžale soglaša s prizadevanji delavcev v trgovinah, da se v najkrajšem času uredi vprašanje delovnega časa ter je v tem smislu izdelal osnutek družbenega dogovora, ki je bil poslan vsem zainteresiranim s priporočilom, da se to vprašanje uredi do konca meseca marca. Marjan Bolhar nju teh vprašanj na posameznih območjih. Člani predsedstva so organizacije seznanili o pripravah na proslavo ob 30-letnici osvoboditve in o srečanju aktivistov Gorenjske, ki bo 22. junija v Domžalah, ko bo odkrit spomenik „BORBE IN DELA", delo znanega slovenskega pisatelja in kiparja Toneta Svetine. Poleg tega pa so bile na teh občnih zborih tudi razprave o organiziranju proslav na ostalih območjih občine, saj bo letošnje leto potekalo v znamenju proslavljanja 30-letnice osvoboditve. Nekaj najvažnejših razprav, ki so bile osrednja točka na skoraj vseh občnih zborih: - Problematika POSEBNE DELOVNE DOBE V DVOJNEM ŠTETJU. Tu se čutijo prizadeti C'edvsem tisti ljudje, ki so bili prva ta vojne izseljeni (predvsem iz hribovskih vasi). V izseljeništvu so bili do konca vojne, ta čas pa nimajo priznan v dvojnem štetju, čeprav vemo, da so veliko žrtvovali za narodnoosvobodilno borbo in našo revolucijo. Prizadeti se čutijo tudi tisti člani ZB, ki so bili v letih 1941 do 1945 še mladoletni (pod 15 let starosti), so pa z zavestjo opravljah razne sabotažne akcije, opravljah obveščevalno službo, bili kurirji itd. Razpravljalo se je tudi a tistih borcih, ki so nekaj dni po 9. 9. 1943 vstopili v NOV, se borili v posameznih edinicah do osvoboditve, nimajo pa priznanega STATUSA BORCA. Pričakujemo, da bo republiški zakon z novimi spremembami prinesel tudi za reševanje teh problemov večje možnosti. — Veliko je bilo razprav o PRIZNAVALNINAH, ki jih prejemajo posamezni borci. Marsikje se je pokazalo, da še obstojajo upravičenci, ki jim po občinskem odloku pripada priznavalnina. Zaradi tega bo ena izmed nalog novih vodstev krajevnih organizacij ZB, da bodo na terenu ugotovili, kdo je še upravičen do priznavalnine in da jo tudi dobi. Ravno tako pa bo istočasno potrebno preveriti tudi sedanje prejemanje priznavalnin, če so vsi upravičeni do le-teh, ki jih sedaj prejemajo. — KMETJE - INVALIDI, BORCI so se pritoževali, ker morajo plačevati starostno zavarovanje, dočim so kmetje invalidi, ki prejemajo invalidski dodatek in se v pretežni večini preživljajo s tem dodatkom, oproščeni plačevanja starostnega zavarovanja. — Posebno pozornost bo potrebno posvetiti NOVEMU INVALIDSKEMU ZAKONU, ki v svojih določilih prinaša mnogo sprememb, s katerimi bodo invalidi dobili večje ugodnosti. Zaradi tega bo potrebno invalidske upravičence seznaniti s temi spremembami tako, da bodo lahko uveljavili svoje pravice. — BOLNIM BORCEM bo potrebno posvečati večjo pažnjo in jih predlagati za KLIMATSKO zdravljenje, ki je bilo v lanskem letu na novo uvedeno, seveda ob upoštevanju mnenja zdravniške komisije. Ravno tako so imeli mnogo pripomb glede oddiha borcev in invalidov v Banjolah, na Jelovici in v Strunjanu glede na to, da te ugodnosti v veliki meri koristijo vedno eni in isti. Zaradi tega je predsedstvo sprejelo sklep, da bo Komisija za skrb za borce in invalide pri Občinskem ZZB NOV izdelala kriterije in koliko časa lahko posamezni člani koristijo oddih v teh za borce in invalide organiziranih okrevališčih. — Borci so z zadovoljstvom sprejeli novico, da bo v Domžalah >krat na teden delala AMBULANTA ZA BORCE. S prvim aprilom pa bo začela dvakrat tedensko delati tudi ZOBNA AMBULANTA. — Tudi vprašanju spominskih obeležij je bilo na občnih zborih posvečeno veliko razprav. Zaradi tega so bili sprejeti nekateri predlogi, da bi v letošnjem letu postavili ta spominska obeležja nekaterim tovarišem, ki so padli v času narodnoosvobodilne borbe. Tako so v Trzinu predlagali, da bi postavili spomeniško ploščo borcu Tinčku Kmetiču, ki je padel na Mohorju. V Moravčah so sklenili, da bi postavili spomeniško ploščo Milanu Janežiču, isti predlog pa so sprejeli tudi na Vrhpolju, kjer so istočasno predlagali, da bi postavili spominsko ploščo v Tustanju. Kljub vsem tem plodnim razpravam pa lahko ugotavljamo, da povsod ne vladajo pravi tovariški odnosi med samimi borci (Moravče, Loka pri Mengšu). Prepričani pa smo, da so borci tisti, ki bi morali s svojim tovarištvom in s svojo enotnostjo dokazati predvsem našim otrokom, da je le v izrednem tovarištvu možno izpeljati vse tiste naloge, ki so postavljene pred vse delovne ljudi in občane in seveda tudi pred borce in invalide. Občinski ZZB NOV bo skupaj z novoizvoljenimi vodstvi krajevnih organizacij ZB NOV razpravljal o vseh teh problemih na skupnem posvetu, ko bo ocenil svoje dosedanje delo in bo skušal realizirati v razpravah odprte in nakazane probleme. Jasno pa je, da bodo vsi ti problemi lahko pozitivno rešeni le tedaj, če bodo pri tem sodelovali vsi člani in če bo njihovo reševanje potekalo skupaj z vsemi ostalimi dejavniki na območju celotne naše občine. O sklepih, ki bodo sprejeti na tem posvetovanju, vam bomo še poročali. Dragica Kolenc POČASTITEV PADLIH NA OKLEM Vsako leto praznuje Krajevna skupnost Ihan svoj krajevni praznik 24. februar. To je dan tragičnih dogodkov iz časa narodnoosvobodilne borbe, ko so fašistični krvniki na Oklem pobili 72 partizanov. Letošnji 24. februar je bil sončen, spomladanski. Pisane oblekice stodvajsetih pionirjev in pionirk ihanske šole so poudarjale kipečo pomlad. Modre pionirske kapice in rdeče rutice, slovenska in jugoslovanska zastava ter prapori društev iz domače in sosednjih krajevnih skupnosti so dali temu dnevu še Esebno svečanost. Ihan je bil os prvič okrasen z zastavami. Čeprav je bilo samo praznovanje v ponedeljek, so mnogi Dianča-ni prišli na Oklo. Nekateri med njimi so dobili v svojih delovnih organizacijah nekajurni dopust, drugi so izkoristili dopoldanski odmor tako, da se jih je na Oklem zbralo veliko število. Urejeni koloni pionirjev in pionirk so sledili borci vse do spomenika. Pesem, recitacije, beseda spomina ... Prižgane svečke in straža okoli njih. . Ob spomeniku je ostalo spomladansko cvetje v zahvalo za prelito kri in za lepšo prihodnost, ki jo vsi uživamo. (Nadaljevanje na 3. strani) Politična šola „ A" programa Konec februarja in v začetku marca 1975 je bila v organizaciji Delavske univerze in Komisije za idcjnopolitično usposabljanje komunistov pri komiteju Občinske konference Zveze komunistov Domžale politična šola „A" programa v sejni dvorani Krajevne skupnosti v Mengšu. Slušatelji so bili v pretežni večini tisti, ki so v lanskem letu biJi udeleženci politične šole „B" programa. Politična šola „A" programa obsega osnove marksizma, dodali pa smo še nekaj aktualnih tem, ki so prisotne vsak dan v naši samoupravni družbi. V politični šoli so bile obrav- nastanek in formiranje delavskega razreda, razredni boj med buržoazijo in proletariatom pogoji za socialistično revolucijo, možnosti različnih prehodov v socializem marksistična ekonomska teorija blagovna produkcija v kapitalizmu, enostavna produkcija, blagovni fetišizem, analiza denarnih funkcij analiza kapitalistične blagovne produkcije pojem kapitala, delovna sila kot blago, njena vrednost in uporabna vrednost, mezda in njene oblike Udeleženci politične šole v Mengšu navanc in prediskutirane naslednje teme: - filozofija - znanost - svetovni nazor kaj je znanost, kaj je filozofija odnos med znanostjo, filozofijo in svetovnim nazorom razredi in razredni boj v zgodovini ■ kaj je razred, razredni boj v zgodovini - razredni boj kot osnovna gibalna sila v razvoju razredne družbe presežno delo, presežni proizvod in presežna vrednost, konstantni in variabilni kapital tri osnovna merila analize kapitalizma: mera eksploatacije, mera presežne vrednosti, profitna mera, organska sestava kapitala pojem produkcijske cene in zakon vrednosti enostavna in razširjena reprodukcija protislovja kapitalistične pro- dukcije in perspektive socializma - religija - družbeni koreni nastanka in razvoja religije - razvojne stopnje religioznega verovanja - družbena funkcija religije - komunisti in odnos do religije in cerkve - dialektično-materialistično pojmovanje sveta - sodobni socializem v svetu - aktualna zunanjepolitična vprašanja - aktualna družbenopolitična in ekonomska vprašanja razvoja občine Domžale - metode političnega dela. Obisk je bil zadovoljiv; menimo, da so slušatelji bili zadovoljni s predavanji posameznih tem, kakor tudi z razpravami. Vedno bolj se moramo zavedati, daje usposabljanje članstva za idej-nopolitično in ustvarjalno akcijsko delovanje eno od osrednjih vprašanj preobrazbe zveze komunistov. V preteklosti smo to zanemarjali, pogosto izpeljavah zgolj organizacijske premike, zanemarjali pa njeno ideološko stran. Predavatelji so skušali dobiti čim tesnejši stik s slušatelji in smatram, da so v tem uspeli. Sicer pa bodo o tem dali svoje mnenje še slušatelji sami. Posebej pa moram opozoriti na to, da je nemogoče vzgojiti, izobraziti in usposobiti zadostno število predanih ljudi, ne da bi se predhodno temeljito poskrbelo za ustrezne pogoje in možnosti. Smatram, da je politična šola ena izmed tistih oblik idejno-političnega usposabljanja kadrov v zvezi komunistov, ki ji moramo v prihodnje posvečati vse večjo pozornost in jo tudi vsebinsko stalno dopolnjevati. R. Radmelič LETNA KONFERENCA 00 ZSMS KRAŠNJA V nedeljo, drugega februarja, je bila v prostorih kulturnega doma v Krašnji redna letna konferenca tamkajšnje osnovne organizacije mladih, ki šteje dvainšestdeset članov. Iz poročila tajnika te organizacije je bilo razbrati, da v prejšnjem mandatnem obdobju ni bilo •ake aktivnosti, kot bi morala biti glede na velike revolucionarne spremembe v naši družbi: sprejetje novih republiških in nove zvezne ustave, reorganizacija Zveze mladine in kongresi. V razpravi so sami člani hoteli odgovoriti na to pereče krašenjsko vprašanje in vsi so bih več ali manj edini, da je za neaktivnost krivo predvsem vodstvo oziroma predsedstvo, ki bi moralo biti iniciator in koordinator dela v vseh sferah mladih, kajti akcija se mora širiti z vrha v vedno večja področja. Vsled nezainteresiranosti predsedstva, za širše družbeno udejstvovanje in za usklajeno akcijo, je bila tudi udeležba na sestankih slaba in pa tudi sestan- WKmm Občani Krašnje so se v velikem številu udeležili delovne akcije kov je biJo malo. Po razrešnici staremu predsedstvu je bila na vrsti najbolj pereča točka dnevnega reda - volitve novega predsedstva. Delovni predsednik je takoj opozoril, da pred celotnim članstvom leži težka naloga, težka toliko bolj, ker mora novo vodstvo spraviti krašenjsko mladino iz mrtvila, jo mora aktivirati in ji sprostiti potencialno energijo v enotno organizirano akcijo v skladu s statutom in pravili ZSMS in po smernicah Občinske konference ZSMS Domžale in tudi po smernicah Krajevne organizacije SZDL v Krašnji in seveda v skupnem interesu in v sklopu vseh družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev v Krašnji. Na enem od prejšnjih sestankov so evidentirah štirinajst kandidatov za novo predsedstvo in na letni konferenci so z nekaterimi popravki tega tudi izvolili. Iz te sredine so izvolili predsednika Romana Podmilščaka, sekretarja - Maro Avbelj in blagajnika - Evgena Li-čana. Izvolili so tudi tričlanski nadzorni odbor. Novoizvoljeni predsednik se je v imenu predsedstva zahvalil za zaupanje in poudaril, da se bo novo vodstvo z vso silo spoprijelo z delom in če bo uspelo, nadoknadilo vse zamujeno. V naslednji točki dnevnega reda so dali v sprejem oziroma dopolnitev program dela za letošnje leto. Program je širok, dela bo veliko in v interesu vseh mladih je, da bo ta program realiziran. Poglejmo v kratkem, katere naloge so si zastavili mladi Krašnjani: popravilo že zelo dosluženega kulturnega doma, adaptacija klubske sobe. ureditev okolice ob kulturnem domu in ureditev bazena, organiziranje vrtne veselice, organiziranje mladinskih plesov, organiziranje plesne šole, naštudirati dramsko delo, udeležba na Pohodu po poteh partizanske Ljubljane, organizirati plavalni tečaj za šolsko mladino, udeležiti se vseh iger v počastitev Dneva mladosti, zakuriti kres v počastitev Prvega maja, udeležiti se štafetnega teka, pobrati članarino, organizirati enodnevni izlet, poži-veti delo teniškega, šahovskega in nogometnega krožka, uresničiti vse naloge OK ZSMS Domžale in organizirati razna predavanja. To je obsežno delo, ki pa bo v celoti in najbolje opravljeno, če bo potekalo v sodelovanju vseh družbenopolitičnih organizacij, klubov in društev v Krašnji. Upajmo, da se jim bo posrečilo uresničiti sprejeti program. TONE HOMAR (Nadaljevanje z 2. strani) In obljuba! Nekaj tako groznega, kot je vojna, se nam ne sme nikoh več ponoviti, zato bomo znah ceniti prelito kri na Oklem, zato bomo branili našo domovino tudi v prihodnje. Lepa zahvala učiteljskemu kolektivu in pionirskemu odredu Karla Destovnika-Kajuha ihanske šole za obujanje spominov na našo revolucijo in ohranjevanje tega spomina med našimi najmlajšimi. S. M. Investicije POZD , Repovž" Domžale V izhodiščih resolucije ekonomskega razvoja v letu 1975 med ostalimi investicijami zasledimo tudi investicijo POZD Repovž Domžale. Zaradi tega, da bi naši bralci bih seznanjeni, za kakšno investicijo gre, smo se pogovarjali s poslovnim vodjem poslovne organizacije združenega dela tovarišem Antonom Repovžem, ki vodi to organizacijo. Iz razgovora smo hoteli dobiti odgovore na to, kaj sploh pomeni poslovna organizacija združenega dela in kaj pomeni nakazana investicija za razvoj gostinstva v samih Domžalah. Ali mi hočete povedati, kaj pomeni POZD in kako je lahko prišlo do tega, da boste šli v letošnjem letu v večjo investicijo? Kratica POZD pomeni „poslovno organizacijo združenega dela", to se pravi, da je to organizacija, v katero je zasebni obrtnik dal svoja osnovna sredstva in da se sedaj pojavljajo kot družbena lastnina. Taki organizaciji je omogočeno na eni strani, da poveča število zapo- polago prostor za okoli 120 sedežev. Kolikšna sredstva so predvidena za to investicijo in kdaj predvidevate, da bo delo zaključeno ? Na razpolago imamo 207 milijonov starih dinarjev in predvidevamo, da bodo ta sredstva zadoščala za I. fazo ureditve, ki bo končana še v letošnjem letu. Kolektiv se bo prizadeval, da bi bila novogradnja in adaptacija dokončana Gradbena dela pri poslovni organizaciji združenega dela „Repovž" v Domžalah hitro napredujejo slenih, na drugi strani pa da dobiva lahko kredite za razširitev svoje poslovne dejavnosti. Skratka POZD posluje, kot poslujejo vse TOZD in ni v tem primeru nobenih večjih razlik. Kaj boste zgradili v letošnjem letu? Prostori, v katerih sedaj poslujemo, ne dopuščajo več normalnega dela, saj ni mogoče uveljaviti delitve dela niti ne odgovornosti. Brez dvoma so prostori premajhni in brez potrebnih dodatnih prostorov, ki jih vsak gostinski lokal nujno potrebuje. Vprašanje povečanja prostorov sicer ni novo, vendar so šele v letošnjem letu bile dane možnosti, da pridemo do potrebnih kreditov in da začnemo z novo gradnjo in adaptacijo. V letošnjem letu mislimo dograditi nove prostore in adaptirati sedanje prostore, v katerih se nahaja kuhinja in točilnica. Tako bi dobili nov prostor, ki bi imel 200 sedežev in bi v bistvu predstavljal „pravo" restavracijo. Poleg tega pa bi v pritličju dobili tudi potrebne kletne prostore, nove prostore za sodobno kuhinjo in nove točilne prostore. V drugi fazi pa bi izgradili v prvem nadstropju večji prostor, v katerem bo na raz- do občinskega praznika, vendar to verjetno ne bo mogoče. Tudi v novih prostorih bo ostalo kegljišče, pridobljene pa bodo tudi garderobe in potrebne sanitarije. Celotni objekt gradimo po predpisanih tehničnih normativih, ki so predvideni za take gostinske objekte in lahko rečemo, da bo to prva restavracija v Domžalah, ki bo zadovoljevala vsem predpisom. Še nadalje pa ostaja odprto vprašanje kanalizacije, ker za to ni na razpolago trenutno dovolj sredstev in jih bo potrebno še naknadno iskati. S samo graditvijo se bo uporabna površina povečala na 600 kv. m, od katerih jih bo 100 kv. m ostalo za drugo fazo. Na koncu bi se rad zahvalil vsem obiskovalcem našega gostišča, ki kljub gradbenim delom redno obiskujejo naše prostore in s tem pomagajo kolektivu, da bo tudi sam lahko prispeval svoja sredstva k tej izgradnji. DOPISUJTE V GLASILO! TURISTIČNO DRUŠTVO DOM2ALE RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ za izdelavo idejnega osnutka „GRBA" mesta Domžal. Osnovno izhodišče tega grba naj bi bil emblem Domžal, ki naj bi ponazarjal zgodovinski, gospodarski in družbeni razvoj samih Domžal in domžalske okolice. Osnutek bi moral biti narejen tako, da bi ga lahko uporabljali za posamezne svečanosti in ki bi v celoti ponazarjal vse, kar je značilno za same Domžale. Prispevke bo ocenila posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki turističnega, kulturnega, političnega in javnega življenja. Komisija bo izbrala najprimernejše prispevke, jih dala v javno razpravo in ob zaključeni razpravi tudi nagradila tisti prispevek, ki bo izbran za grb mesta Domžale. Nagrada bo znašala 500,00 din. Rok za oddajo osnutkov je do 20. aprila na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE, v zapečateni kuverti, v kateri mora biti tudi naslov pošiljatelja, z oznako ,.Natečaj za grb Domžal". Turistično društvo Domžale MNOŽIČNI POHOD „IHAN 75" Letošnja muhasta zima je zagodla skrbnim prirediteljem pohoda Smučarskega kluba Ihan, da bi letos prvič izvedel množični pohod na smučeh za TRIM značko. Ker snega ni, bodo ihanski smučarji skupaj s Samoupravno inte -resno telesnokulturno skupnostjo Domžale organizirali ,,Množični pohod IHAN 75" na 8 km dolgi progi, ki bo v Ihanu dne 22. marca 1975 s startom in ciljem na nogometnem igrišču ob 10. uri dopoldne. V slučaju slabega vremena bo pohod pod istimi pogoji teden dni pozneje, 29. marca. Pohod za TRIM značko bo s skupnim startom. Pohoda se lahko udeležijo vsi občani. Vsak udeleženec pohoda bo dobil na samem star- tu kartonček z žigom SITKS Domžale, katerega bo moral obvezno na pohodu imeti od kontrol 2 krat žigosanega oziroma potrjenega. Isti kartonček bo moral oddati na cilju komisiji, ki bo izročila spominsko značko o opravljanem pohodu udeležencem z izpolnjenimi pogoji. Pogoj za pridobitev značke je, da opravi vsak udeleženec v 3 urah pohod. Proga bo potekala iz nogometnega igrišča Ihan mimo šole, kmetije ,,Žabje" skozi naselja Brdo, Tabor, Krumperk, mimo smučarskih skakalnic, Zaboršta in nato na cilj, kjer je bil start. Želimo, da se tega pohoda udeleži čimvečje število občanov in da se sprostijo v prelepi naravi, ki jo nudi okolica Ihana. KAKO LIKOVNO DRUŠTVO PETRA LOBODE IZ DOMŽAL IZVAJA ZASNOVANI NACRT Likovno društvo Petra Lobode v Domžalah sije v svoj program vneslo tudi nalogo za sodelovanje z drugimi likovnimi skupinami in pa načrtno medsebojno izmenjavanje likovnih razstav. Prav zaradi tega bo domače likovno društvo sporazumno z drugimi likovnimi skupinami organiziralo v mesecih od marca do maja 5 razstav. Dne 31. marca bo otvoritev razstave likovnih del domačih avtorjev, ki so vključeni v likovnem društvuPetra Lobode v Domžalah. Razstava bo odprta do 28. marca v preddverju hale Komunalnega centra v Domžalah. Na tej razstavi bo posebna republiška likovne skupina ocenila in odbrala dela, ki bodo zastopala domače društvo na republiški razstavi v VELENJU. Po zaključku razstave v Domžalah bodo 29. marca domači likovni amaterji razstavljali svoja dela v MURSKI SOBOTI. Razstava bo odprta do 5. aprila. Od 6. do 15. aprila bodo domači likovniki amaterji razstavljali svoja dela v stekleni dvorani v RADENCIH. Od 16. do 24. aprila pa bodo razstavljena dela v LENDAVI. V petek, 25. aprila,bo otvoritev razstave likovnih del domačih slikarjev amaterjev v KAMNIKU. Za razstavo v Kamniku bo slikarska dela odbral umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek. Razstava v Kamniku bo zaključena 15. maja. Iz naslednjega je razvidno, da se bo likovno društvo Petra Lobode predstavilo s svojimi likovnimi deli občinstvu v treh severovzhodnih krajih naše ožje domovine. Likovno društvo Petra Lobode Domžale je v stikih s pristojnimi činitelji, s katerimi se društvo dogovarja, da bodo po 15. maju razstavljali še v nekaterih drugih krajih izven domačega območja in v domačem okolju, zaenkrat v Moravčah in v Radomljah. DlP. Slovesni zaključek XI. sindikalnih športnih iger Z zaključno prireditvijo 28. februarja so bile v hali Komunalnega centra v Domžalah zaključene XI. sindikalne športne igre, ki so potekale v letu 1974. Tekmovanja so se odvijala v 8 panogah, v katerih so sodelovale ekipe in posamezniki iz 27 osnovnih organizacij sindikata s približno 1500 tekmovalci. Posebej kaže poudariti to, da pri organiziranju teh tekmovanj nismo težili k doseganju vrhunskih športnih rezultatov, marveč smo izpolnjevali svoje temeljne obveze za razvoj množične rekreacije, zavedajoč se njenih posameznih nalog. Pri tem mislimo na skrb za zdravje, podaljšanje aktivnega življenja, dvig delovnih in obrambnih sposobnosti in nenazadnje razvedrila delovnega človeka. Zaradi tega smo prepričani, da mora šport in rekreacija postati v delovnih organizacijah odgovornost samoupravnih organov in daje nujno, da bo dobila ustrezno mesto v samoupravnih aktih delovnih organizacij. To je nujno, če že zaradi drugega ne, že zato, ker ima sleherna delovna organizacija tudi ekonomski interes. Ljudje, ki se redno ukvarjajo s športom in rekreacijo, so bolj zdravi in dosegajo višje delovne rezultate, ne glede na to, ali gre za njihovo fizično ali umsko delo. To so v svetu že spoznah in temu spoznanju tudi ustrezno oblikujejo svoj odnos do množičnega športa in rekreacije v sleherni delovni organizaciji. Zato smo prepričani, da sindikat z organizacijo delavskih športnih iger vrši pomembno nalogo, pomembno med drugim tudi zato, ker odpira vse možnosti vključevanja v to aktivnost tako mladih kot starejših in fizično bolj ali manj sposobnih. Pri tem pa je pomembno povedati tudi to, da smo v letu 1973 predali svojemu namenu TRIM stezo v Mengšu, v letu 1974 pa v Domžalah, obe TRIM stezi smo tudi financirali. S tem pa je dana tudi nova možnost razširitve množične rekreacije. Tudi v prihodnje imamo veliko načrtov, kaj vse je nujno storiti na tem področju. Prav gotovo pa vseh teh nalog ne bo mogoče opraviti brez prizadevnih posameznikov, se pravi organizatorjev rekreacije, zato se vsem za njihovo delo na tem področju iskreno zahvaljujemo. Zahvala in čestitke veljajo tudi vsem ekipam in posameznikom, ki so v teh športnih igrah sodelovali, njihove uvrstitve po posameznih panogah pa so naslednje: NAMIZNI TENIS - moški ekipno I. PAPIRNICA KOLIĆEVO, 2. MELODIJA MENGEŠ 1. ekipa, 3. INDUPLATI JARŠE 1. ekipa NAMIZNI TENIS - ženske ekipno 1. INDUPLATI JARŠE, 2. PAPIRNICA KOLIČEVO NOGOMET I. TOKO DOMŽALE, 2. MLINOSTROJ DOMŽALE, 3. INDUPLATI JARŠE ODBOJKA 1. BIRO 71 DOMŽALE, 2. INDUPLATI JARŠE, 3. TOSAMA DOMŽALE VELESLALOM — ženske ekipno 1. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, 2. INDUPLATI JARŠE, 3. HELIOS DOMŽALE SKUPINA B - člani od 30 do 40 let 1. LIMOVŠEK Boris TERMIT DOMŽALE, 2. ŠUŠTAR Tone ZAVAROVALNICA SAVA MENGEŠ, 3. ZULE Miro BIRO 71 DOMŽALE NAMIZNI TENIS - moški posamezno 1. VAVPETIČ Vide - PAPIRNICA KOLIČEVO, 2. STRAŽAR Marjan - PAPIRNICA KOLIČEVO, 3. ŽIVULOV1Č Dragan - LEK MENGEŠ NAMIZNI TENIS — ženske posamezno 1. KURZVVEIL Breda - INDUPLATI JARŠE, 2. JANEŽIČ Nada -PAPIRNICA KOLIČEVO, 3. POŽAR Mija - INDUPLATI JARŠE MALI NOGOMET 1. TRAK - FILC MENGEŠ, 2. EMONA PRAŠIČEREJA IHAN 3. PAPIRNICA KOLIČEVO Sekretar Občinskega sindikalnega sveta tov. Marjan Bolhar je prebral rezultate, ki so jih dosegle posamezne ekipe na tekmovanju in katerim so bili podeljeni pokali VELESLALOM - moški ekipno 1. NAPREDEK DOMŽALE, 2. AVTOSERVIS DOMŽALE, 3. UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Zakonski pari so se pomerili tudi v posameznih veščinah moški pri delu, ženske s kozarcem v roki VELESLALOM - moški posamezno Skupina A - člani nad 40 let 1. SRŠEN Stane - TOKO DOMŽALE, 2. ZABRET Franc - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, 3. VULKAN Franc - PAPIRNICA KOLIČEVO Skupina C - člani do 30 let 1. PETERCA Ivo - NAPREDEK DOMŽALE, 2. LONCNAR Štefan -UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE, 3. URŠIČ Henrik - INDUPLATI JARŠE • VELESLALOM — ženske posamezno SKUPINA B - članice od 30 do 40 let 1. ZUPANEK Metka TOKO DOMŽALE, 2. VLAJ Cvetka HELIOS DOMŽALE, 3. ZUPANČIČ Majda ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE KEGLJANJE - borbene partije - moški 1. HELIOS DOMŽALE, 2. TOSAMA DOMŽALE, 3. TOKO DOMŽALE KEGLJANJE - 6 x 100 lučajev - ženske ekipno 1. UNIVERSALE DOMŽALE, 2. HELIQS DOMŽALE, 3. TOSAMA DOMŽALE (nadaljevanje na 6. strani) (nadaljevanje s 5. strani) /" KEGLJANJE - 6 x 100 lučajev — moški posamezno 1. HROVAT Štefan HELIOS DOMŽALE, 2. KRAMBERGAR Stane TOSAMA DOMŽALE, 3. PEST Karlo TOKO DOMŽALE ŠAH - ekipno moški 1. MELODIJA MENGEŠ, STROJ DOMŽALE 2. PAPIRNICA KOLIČEVO, 3. MLINO- STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO - ekipno ženske 1. LEK MENGEŠ, 2. MOJCA LUKOVICA, 3. RADOMLJE SLOVENIJA LES SKUPINA C - članice do 30 let 1. BURNIK Pavla INDUPLATI JARŠE, 2. KRISTAN Milena ZDRAVSTVENI DOM, 3. GUBERINČIČ Danica UNIVERSALE DOMŽALE KEGLJANJE — borbene partije — ženske 1. INDUPLATI JARŠE, 2. UNIVERSALE DOMŽALE, 3. TOSAMA DOMŽALE KEGLJANJE - 6 x 100 lučajev - moški ekipno 1. HELIOS DOMŽALE, 2. TOSAMA DOMŽALE, 3. TOKO DOMŽALE KEGLJANJE — 6 x 100 lučajev — ženske posamezno 1. JENKO Helena OLJARNA DOMŽALE, 2. MARTCMČIČ Danica UNIVERSALE DOMŽALE, 3. FRELIH Pavla TOSAMA DOMŽALE STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO - ekipno moški 1. POKLICNA ŠOLA DOMŽALE, 2. MLINOSTROJ DOMŽALE, 3. INDUPLATI JARŠE STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO - moški posamezno 1. REPIČ Marjan, POKLICNA ŠOLA DOMŽALE, 2. VAVPETIČ Stane POKLICNA ŠOLA DOMŽALE, 3. ŠIMIC Miro INDUPLATI JARŠE STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO - ženske posamezno I. ČERNIVEC Kristina SLOVENIJALES RADOMLJE, 2. KONOŠ Anica, 3. PESTATOR Lojzka MOJCA LUKOVICA KONČNA UVRSTITEV ZA SKUPNI POKAL: 1. INDUPLATI JARŠE 2. TOSAMA DOMŽALE 3. PAPIRNICA KOLIČEVO 4. MLINOSTROJ DOMŽALE 5. HELIOS DOMŽALE 96 68 67 66 57 Občinski svet Zveze sindikatov Domžale Komisija za šport in rekreacijo TUDI MORALNA PRIZNANJA SINDIKALISTOM ObSS Domžale je na zadnji seji plenuma sprejel pravilnik o podeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slovenije. Najvišje priznanje za sindikalnega delavca v republiki je zlati znak, srebrni znak pa se podeljuje v občinah za najbolj aktivne delavce in osnovne organizacije sindikata. Dobro vemo, daje zelo aktiven družbenopolitični delavec le redkokdaj| lahko poplačan za svoje prizadevno delo, zato predstavlja srebrni znak le moralno priznanje — le srebrni simbol, ki naj bo zahvala prizadevnemu posamezniku ah osnovni organizaciji za ves trud s strani družbe. O podelitvi srebrnega znaka odloči predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov na predlog komisije za organizacijsko in kadrovsko politik o ali na predlog posebne komisije, ki je ustanovljena posebej v ta namen. Priznanje se bo podeljevalo vsako leto ob 1. maju - delavskem prazniku, na prireditvi, ki bo obeleževala praznik delovnih ljudi. Vsako leto naj bi priznanje dobilo 15 posameznikov •in 5 osnovnih organizacij, ker pa se priznanja do sedaj niso podeljevala, bi jih lahko prvi dve leti podelili v nekoliko večjem številu. Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu članu sindikata lahko vloži vsaka osnovna organizacija sindikata na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na članskem sestanku ali na seji izvršnega odbora, lahko pa tudi izvršni organ občinske organizacije sindikata ali Zveze sindikatov. Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organizaciji sindikata lahko vloži konferenca osnovnih organizacij sindikata, delovne ali druge organizacije združenega dela ali občinski odbor sindikata ustrezne dejavnosti. Znak se podeli posameznikom za večletno prizadevno delovanje, enako tudi osnovni organizaciji. Po pravilniku naj bi predlagatelji poslali predlog kandidata za srebrni znak pismeno najkasneje do 20. marca organu, ki je v okviru občinskega sindikalnega sveta pristojen za podeljevanje priznanj. JOŽE SKOK VEZILO ZA DAN 2ENA V okviru Dneva žena je Občinska konferenca SZDL in Kulturna skupnost Domžale priredila nekaj dni pred samim praznikom recital z naslovom „8. MAREC". Prireditev je bila v hali Komunalnega centra v Domžalah. V preddverju pa je bila istega dne tudi v počastitev praznika Dneva žena odprta razstava umetniških del akademskega slikarja Danijela Fuggerja. Domači umetnik razstavlja pod okriljem likovnega društva Petra Lobode iz Domžal. Obema kulturnima prireditvama je prisostvovalo precejšnje število obiskovalcev in bi jih gotovo prišlo še kaj več, da ni deževalo. V dvorani, kjer se je odvijal recital, je prevladovalo svečano vzdušje. Režiserja prireditve sta bila Milan Marinič in Danijel Šmon. Recital je v vseh ozkih prav lepo uspel. Verjetno je režiser Milan Marinič poskrbel, da je pri vajah vsakemu nastopajočemu posebej razčlenil tekst tako besedno, snovno, stvarno, miselno in čustveno ter izluščil idejno plat teksta in prav gotovo opozoril vsakega na finese jezika. Prav zaradi tega se je vsak nastopajoči potrudil, da se je vključil v sklop harmonične celote. Pisani splet literarnih odlomkov Saše Vegri, Ivana Cankarja, Miška Kranjca, Zofke K vedro ve, Franceta Bevka in Kajetana Kovica so bih takorekoč vsebinsko po- Skrbno odbran izbor tekstov je imel še to odliko, da je pri poslušalcih besedilo vzbudilo notranje čustvene vzgibe in so nastopajoči z uspehom presadili vsebino v zavest poslušalcev. Iz celote bi povzeli, da so vsi nastopajoči skladno, lepo, gladko, z jasno artikulacijo, brez patosa, brez zastoja in z lepo modulacijo glasu, torej s samimi vrlinami, ki jih mora imeti dober recitator, dosegli prodoren uspeh. Ako govorimo o dobrih recitatorjih, rajši bi rekel deklamatorjih, saj so nastopajoči ves tekst znali na pamet, brez najmanjšega zatika in ga torej niso brali, to je tudi bistvena razlika med recitacijo in deklamacijo. Poleg tega, da so nastopajoči obvladali govorno tehniko je bilo opaziti, da so bili nastopajoči opozorjeni tudi na zadržanost kretenj. Od nastopajočih je seveda izstopal režiser Milan Marinič, ki ima prirojeno zvočno in prijetno barvo glasu, da obvlada posamezne tonske poudarke, da ima občutek za spremembo glasovne hitrosti. Njegova domiselnost, aktivnost, razgledanost in vztrajnost nam obeta, da bomo tudi v prihodnje doživeli v Domžalah še kak lep večer, kakor je bil večer, ki je bil posvečen našim ženam. K celotnemu ugodnemu vtisu je pripomogla tudi izvirna glasba prof. Tomaža Habeta. Glasba seje vsklajeno točila z besedilom umetniške besede in je bila zelo učinkovita. Tudi moški kvintet je častno opravil svojo nalogo. Solistka Silva Šalamun pa je s svojo baržu-nasto barvo glasu odlično oblikovala tegobo in žalost v posameznih epizodah. Kulturna skupnost Domžale je ob Dnevu žena pripravila kvalitetni recital „8. marec" vezana celota in so se izvajalci v tekste tako čustveno poglobili, da so se čutih glasovni odtenki, ki so bili včasih proseči, včasih grozeči in prestrašeni pa tudi rezki in žalostni. Lepoto umetnikove besede čutimo, kadar posredovalec umetnine spreminja ritem in uporablja pravilni besedni in stavčni poudarek. Vse to so izvajalci s prefinje-nim posluhom nudili poslušalcem. Recital so spremljali tudi svetlobni učinki in pa slike, ki so jih projicirali na platno, ki je viselo na zadnji steni med draperijo. Slike so bile vsklajene z vsebino teksta. Osrednja prireditev v okviru Dneva žena v Domžalah in razstava akademskega slikarja Danijela Fuggerja sta vsekakor najlepše ve-zilo našim ženam za njihov praznik. DOLFE PREŠEREN IX. seja delegatske skupščine Domžale Na osnovi sklepa 8. seje delegatske skupščine, da se bodo vsi zbori pred podpisom družbenega dogovora o splošni porabi (proračuna) ponovno sestali, je bila v četrtek, 27. 2., v hali Komunalnega centra v Domžalah seja vseh treh zborov delegatske skupščine z eno samo točko dnevnega reda, to je razpravo o podpisu družbenega dogovora o splošni porabi. Seja je bila sklicana po hitrem postopku zaradi tega, ker je bil podpis družbenega dogovora s strani republiškega izvršnega sveta določen za 28. februar. Ne glede na to, da so bile delegacije obveščene šele zadnji dan pred sklicom seje, je bila udeležba na seji zadovoljiva. Delegacije so poslale na sejo svoje delegate, ki so sodelovali v plodni razpravi in podprli prizadevanja občinske skupščine in Izvršnega sveta, da bi celotno problematiko obravnavah' s takega zornega kota, kot je to potrebno glede važnosti samega dokumenta. Tako kot že na 8. seji je tudi na tej seji prišla do izraza zavest delegatov, da so za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, vendar pa čutijo moralno politično dolžnost, ki izhaja iz te nove kvalitete v našem samoupravnem sistemu, da morajo biti prisotni v vsem času dogovarjanja, predvsem pa pravočasno in pravilno informirani o vseh posledicah, ki jih lahko prinese podpis takega samoupravnega dogovora. Kljub temu, daje bilo na sami seji večkrat načeto vprašanje, kako zadovoljiti osnovnim materialnim potrebam v tem družbenem dogovoru vsem potrošnikom, ki se pojavljajo na področju splošne porabe, skupščina ni našla izhoda, kako pokriti nastajajočo razliko. Delegati so bili mnenja, da je potrebno v takih razpravah upoštevati dejansko stanje gospodarske rasti v domžalski občini, njeno specifičnost glede obrtništva in ostalih dejavnosti in tudi vlaganja v materialno bazo na območju celotne občine. Lahko rečemo, da je delegatska skupščina pravilno razumela odgovornost s tem, ko je izglasovala sklep, da pod takimi pogoji izvršni svet ne more podpisati dogovora o splošni porabi in da mu zaupa, da v nadaljnjih razgovorih s predstavniki republike najde sprejemljivo pot, da bo lahko ta dogovor pokril vsaj osnovne dejavnosti na področju splošne potrošnje. DRUŽBENI DOGOVOR O SPLOŠNI PORABI V LETU 1975 Predsednik skupščine je najprej pojasnil razloge za sklic seje vseh zborov skupščine po hitrem postopku. 28. 2. ob 11. uri je namreč predvideno podpisovanje dogovora o splošni porabi za leto 1975. Ker akcija, v katero se je podal izvršni svet, da se namreč sredstva posebnega računa za izravnavo v gospodarstvu vštejejo v porabo v letu 1974, ni uspela, je bilo v smislu sklepa pretekle seje ponovno sklicano zasedanje občinske skupščine, da odloči, kako je postopati. V bistvu gre tako za nadaljevanje pretekle seje skupščine, na kateri je že tekla obširna razprava o predlogu družbenega dogovora. Nadaljnje uvodne misli je podal predsednik izvršnega sveta Viljem Držanič. Osvežil je podatke oziroma dogajanja v zvezi s podpisovanjem družbenega dogovora o splošni in skupni porabi v letu 1974. Po tem bi morala občina Domžale v lanskem letu odvesti v solidarnostni sklad 762 milijonov SD, vendar pa je dejansko odvedla 164 milijonov SD, kolikor je znašala obveznost po njenih izračunih. Do bistvenih razhajanj prihaja zaradi tega, ker republiški sekretariat za finance v svojih izračunih za občino Domžale v osnovo ni upošteval sredstva posebnega računa za izravnavo v gospodarstvu v znesku 475 milijonov SD, zaradi česar se osnova dovoljene porabe v letu 1974 za toliko zmanjša in bi znašala okoli tri milijarde SD, dejansko pa je bila 3,8 milijarde SD. Če bi torej podpisali sporazum, kot je predlagan, bi za občino Domžale to pomenilo 2,8 milijarde SD za splošno porabo, od tega približno 600 milijonov SD za fiksne obveznosti. S preostalimi sredstvi pa bi komaj pokrili zahtevke za osebne dohodke državnih organov in nove obveznosti, kot je sofinanciranje sodišča združenega dela in drugo. Že od junija 1974 se je izvršni svet in tudi družbenopolitične organizacije občine zavzemal za to, da se za občino Domžale popravi osnova za dogovarjanje. V zvezi s tem je bilo več osebnih obiskov na pristojnih republiških organih, obveščeni pa so bili tudi pristojni na centralnem komiteju ZK, vendar so bila doslej vsa prizadevanja zaman. Opozoril je na nadaljnje možnosti za ugoditev zahtevku. V lanskem posebnem družbenem dogovoru je namreč določba, da se v primeru, da je rast družbenega proizvoda v občini nad republiškim povprečjem za toliko poveča tudi dovoljena poraba. Rast družbenega proizvoda v občini je bila v lanskem letu 45 %, v republiki pa je 36 %, torej je rast v občini za 9 % višja, kar pomeni, da bi se morala osnova povišati za 240 milijonov SD. Nadaljnja možnost je tudi v določilu omenjenega dogovora, da mora namreč republika izdelati enotno davčno stopnjo, kar pa ni storila, zato so tudi dohodki v občini večji in prav tako večje odlivanje za solidarnost. V pismu, ki ga je izvršni svet predložil delegatom, so stališča IS natančno formulirana in napravljeni izračuni. Opozoril je na določbo 13.a člena družbenega dogovora, ki med drugim določa, da se za občine, ki niso do konca preteklega leta izpolnile svojih obveznosti po zakonu o ukrepih za zagotovitev dovoljene ravni splošne porabe v občinah za leto 1974, se za višino dovoljene porabe upo- števa višina, določena z zakonom. Presežena poraba se šteje v dogovorjen obseg porabe v letu 1975. Izvršni svet je v svojih zahtevah ponovno poudarjal, da občina Domžale nima ničesar proti samoupravnemu dogovarjanju, vendar to ne sme biti do nje krivično. Občina Domžale je bila namreč v lanskem letu glede višine solidarnostnega prispevka na prvem mestu v Sloveniji, čeprav je po narodnem dohodku na 30. mestu. V razpravi je nato delegat krajevne skupnosti Prevoje Mirko BITENC, postavil vprašanje, temelji na viru dohodka od dohodka občanov in TOZD. Medtem ko je bila v lanskem letu določena minimalna prispevna stopnja od bruto OD, letos tega ni in zaradi tega nastajajo velike težave v občinskih interesnih skupnostih, ker so namreč poprečne izračune na republiškem nivoju. Občina Domžale je imela po starem sistemu financiranja sorazmerno velik del dohodkov iz zasebnega sektorja, to je 60 % in 40 % iz prispevka iz OD. Zaradi tega so že v letu 1974 nastale težave pri financiranju izobraževanja in da je Na sliki vidimo prostor, na katerem naj bi stal Dom upokojencev v Domžalah kakšen je bil uspeh občin v neposrednem dogovarjanju z drugimi občinami. Dobil je pojasnilo Milojke MODRIJAN, namestnice predsednika IS, da je na pismo občine Domžale odgovorilo od 60 občin le 16 občin, od teh je bilo 11 odgovorov pozitivnih. Delegat družbenopolitičnega zbora Ana DEJANOVIČ je med drugim želela še nadaljnja pojasnila, kaj je izvršni svet, mimo že povedanega, še storil, oziroma, če je tudi bilo vse storjeno, da bi v svojem prizadevanju uspel. Načelnica oddelka za gospodarstvo in finance Ivanka ZAJ-ČEVA je med drugim opozorila na obsežno pismeno gradivo z vsemi predlogi, stališči, zahtevami, izračuni in primerjavami. Vsakemu pismenemu zahtevku so sledili osebni obiski predstavnikov IS in skupščine ter občinskih družbenopolitičnih organizacij. Nato je nadrobneje razložila način dogovarjanja v lanskem in letošnjem letu, ki je temeljilo na preteklih proračunskih osnovah, ter ponovila pojasnilo v zvezi s formiranjem posebnega računa za izravnavo v gospodarstva, iz katerega so se mogle financirati le določene dejavnosti (pospeševanje kmetijstva, program zdrave pitne vode in drugo). Pojasnila je nov sistem financiranja v letu 1974, ki je za financiranje skupne porabe določil nov vir dohodkov, to je iz prispevka od bruto.osebnih dohodkov, medtem ko financiranje proračuna oziroma splošne porabe bilo mogoče financirati najnujnejše izdatke te interesne skupnosti, je bila sprejeta najvišja stopnja v republiki, ker ni bilo dovoljeno financiranje izobraževanja iz proračuna, mimo tega pa ni bilo popuščanja tudi pri solidarnostni stopnji, in prav tako je bilo potrebno zbiranje dodatnih sredstev za anuitete. Nato je opisala stanje na področju financiranja proračuna oziroma splošne porabe ter glede posebnega družbenega dogovora ugotovila, da ta ni upošteval določila 33. člena dogovora, da se pri določanju višine porabe upoštevajo različne obveznosti občin in različna rast družbenega proizvoda, kar bi se moralo tudi pri samem izračunavanju dovoljene porabe upoštevati. V tem primeru bi se višina dovoljene porabe za občino Domžale povečala za 240 milijonov SD. Problem še poveča dejstvo, da se v izračunih ni upoštevalo določilo, ki zavezuje, da je treba uskladiti davčne stopnje, kar ni bilo storjeno. V občini Domžale veljajo davčne stopnje, ki jih imajo v ljubljanski regiji, ki so najvišje. Napravljen je bil izračun, za primer, da bi veljale stopnje,, ki so v občini Tolmin ah Nova Gorica, po katerem bi izpadlo dohodkov v letu 1974 za 350 milijonov SD. Ob upoštevanju obeh teh ugotovitev, je občina prispevala za solidarnost še okoli 15 milijonov SD več, kot bi bilo potrebno. (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) Na vprašanje, kaj vse je bilo storjeno v zvezi s tem, je ponovo opisala obnašanje posameznih slovenskih občin, med njimi tudi domžalske pri podpisovanju družbenega dogovora v preteklem letu ter aneksa k temu dogovoru, ki ga občina Domžale ni podpisala. Povedala je, da sodeluje kot članica v posebni delovni skupini, ki je pripravljala predlog družbenega dogovora za leto 1975, kjer je prav tako poskušala uveljaviti stališča občine Domžale, vendar nobena od pripomb ni bila upoštevana. Prav tako ne pripombe skupine občin, ki postavljajo enake zahteve kot občina Domžale. Delegata družbenopolitičnega zbora Marjana KOPITARJA, je zanimalo, kakšne bodo posledice teh nižjih osnov za leto 1976 in kakšna so stališča dragih slovenskih občin do teh problemov oziroma dogovorov. Menil je, da bi se delegati lažje odločili, če bi bil prednje postavljen konkreten predlog za eno ah drugo odločitev in posledice ene ali druge odločitve. Predsednik izvršnega sveta je odgovoril na postavljena vprašanja ter glede prvega ugotovil, da se bodo posledice te nižje osnove negativno odrazile tudi v naslednjem letu ter glede drugega vprašanja poudaril, da večini slovenskih občin takšen družbeni dogovor odgovarja, ker bodo dobile večja sredstva od solidarnosti. Ponovno je pojasnil, da bi občina v primeru podpisa predlaganega dogovora imela na razpolago 2,8 milijarde SD, medtem ko je zahtevek korist-nikov 5,9 milijarde SD. Po ponovnem pretresanju so se zahtevki znižali na minimalni znesek 4,2 milijarde SD. Torej z dvema milijardama 800 milijonov SD občina ni v stanju pokrivati niti najosnovnejših stroškov splošne porabe, zato izvršni svet tudi odklanja podpis družbenega dogovora. S pripombo delegata Cveta ČAN2KA, da bi morda kdo iz republike prišel in utemeljil njena stališča, se je predsednik skupščine strinjal, vendar na nivoju republike ni takih pobud. Ugotovil je, da je manj kot polovica slovenskih občin tistih, ki solidarnostno dajejo in je zato že vnaprej jasen izid kakršne gak oh glasovanja o teh zadevah. Vendar pa meni, da to ni stvar, ki jo je treba obsojati, pač pa gre za to, da se doseže obojestransko sprejemljiv dogovor. Ivanka ZAJC je nato po posameznih postavkah, ki bi jih bilo treba nujno kriti in ki znašajo skupaj po predlogu 4,2 milijard SD, skupaj ~ z delegati tehtala (ne)možnosti za nadaljnje znižanje posameznih postavk splošne porabe. Delegat zbora krajevne skupnosti Mirko BITENC je še posebej poudaril, da zniževanje posameznih izdatkov ne pride v po štev, zato je predlagal, da se podpis družbenega dogovora preloži vsaj za občino Domžale, dokler se stvari ne razčistijo. Če do podaljšanja ne bi prišlo, ga zanima, kdo bo dokončen sodnik v tej zadevi. Osnovna šola v Jaršah je že na novo prekrita, v prihodnosti bo izvedena tudi notranja adaptacija in s tem je že tudi uresničen eden izmed sprejetih sklepov na zadnjem političnem aktivu v Jaršah ah je morda to organizacija SZDL. Marija IVKOVIČ, predsednica družbenopolitičnega zbora, se strinja, da je usklajevalna funkcija zadeva SZDL, ki je v tej dolžnosti že močno aktivna. Organizirani so bili regijski posveti, na katerih je bilo opozorjeno, da od vsega začetka ni bilo dovolj samoupravnega ponašanja in dovolj demokratičnosti. V okviru občine je bila ta demokratičnost zagotovljena v večji meri, saj so delovni ljudje razpravljali o programih posameznih interesnih skupnosti, medtem ko je glede splošne porabe demokratičnost zagotovljena na relaciji delegacije — skupščina in prenašanje navdzol — skupščina — delegacije TOZD in KS. Tudi na teh posvetih v okviru SZDL so bili predlogi za odložitev podpisa družbenega dogovora. Namreč že na nivoju republike med posameznimi interesnimi skupnostmi in delovnimi odbori za družbeno dogovarjanje niso povsem enaka stališča in razlage. Proces, ki se odvija znotraj organizacije SZDL, kaže na resnično resno prizadevanje te organizacije, po drugi strani pa tudi kaže, da je stanje izredno resno. Saj gre na eni strani za neodložljive potrebe v občini, po drugi strani pa zmogljivosti po družbenem dogovoru. Letošnje osnove bodo vsekakor temelj za naslednje obdobje, med drugim tudi za družbeno dogovarjanje za srednjeročno obdobje. Zato je treba vse napore vložiti v to, da se stvar pripelje na določen nivo, da ne bi v celoti rušili tega, za kar smo se sporazumeli v republiški in občinski resoluciji o družbenoekonomskih Izhodiščih. Glede na to bo proces družbenega dogovarjanja še trajal in tudi, če skupščina danes pooblasti izvršni svet, da začasno odloži podpis in še naprej vztraja na procesu usklajevanja, s tem še ni dosežen končen cilj, ki je vendarle v družbeno gospodarski stabilizaciji. Nadaljnji proces bo moral potekati v smeri oblikovanja prioritetnega reda nalog in iskanju vseh možnosti za varčevanje. Izvršni svet naj zato v sodelovanju z vsemi uporabniki se enkrat pretehta vse izdatke. Isto bi morale napraviti vse samoupravne interesne skupnosti, katerih financiranje temelji na družbenem dogovoru o skupni porabi in pripraviti program varčevanja in tudi predlog, kako na osnovi izhodišč v družbenem dogovoru priti do oblikovanja konkretnega programa v letu 1975. Če bodo samoupravne interesne skupnosti ugotovile, da se programi v celoti ne bodo mogli izvršiti, bodo morale pripraviti predlog, kaj se letos iz programa odloži in s tem seznani tudi delovne ljudi, ki so se do teh programov že opredelili. Torej bi morala potekati prizadevanja v dveh smereh: pripraviti varčevalni in stabilizacijski program in napeti vse sile, da se v okviru SZDL in drugih organizacij še naprej iščejo poti ter opozarja na posledice, ki izhajajo iz tega dogovora. Eden od delegatov zbora združenega dela je ponovno postavil vprašanje, od kje dobiti sredstva za pokritje razlike med predvidenimi 4,2 milijarde SD porabe ter načrtovanimi dohodki v višini 3,5 vmili-jarde SD in od kje vzeti denar za solidarnostni sklad. Načelnica oddelka za gospodarstvo in finance Ivanka ZAJC je v zvezi s tem pojasnila, da je ocena dohodkov nižja kot bi bila sicer, ker temelji na predvidevanju, da se bodo davčne stopnje uskladile, kar pomeni za občino Domžale znižano stopnjo. Tudi delegat KS Radomlje Ludvik RODE se zaveda resnosti položaja in je prepričan, da je vse že tudi gotovo dejstvo. Vsako odlaganje podpisa stvari ne bi spremenilo, zato predlaga, naj skupščina sklene, da se dogovor ne podpiše. Delegatka družbenopolitičnega zbora Ana DEJANOVIC se s tem predlogom popolnoma ne strinja, pač pa je bolj za predlog predsednice družbenopolitičnega zbora, ki predlaga, da izvršni svet še išče pot do ustrezne rešitve. Nadalje je imela pripombe na določila dogovora, ki zadeva višino dovoljene porabe na podlagi (ne)dosežene izterjave davkov. Predlaga, da se v primeru izterjave, kot predvideva 6. točka prva alinea v gradivu IS, za presežek poveča splošna poraba, ne pa da se ta sredstva namenijo za delovanje upravnih organov. Nadalje ugotav- lja, da je skoraj polovico sredstev splošne porabe predvidenih za redno dejavnost državnih organov. V zvezi s tem navaja, da ima admi-nistratorka s srednjo izobrazbo (ali pa je tudi nima) v družbenopolitični skupnosti 3.000 dinarjev osebnega dohodka, medtem ko je osnova za predmetnega učitelja (višja izobrazba) 2.700 din. Morda so tudi v občinski upravi podobni primeri, kot je primer administratori« e - pri družbenopolitičnih skupnostih, in bi bilo torej tudi na tem področju ugotavljati skrite rezerve. Štefan LONCNAR, načelnik davčne uprave, na prvo pripombo pove, da je občina dala pripombo tudi na te člene družbenega dogovora, vendar brez uspeha. Predvsem so se pripombe nanašale na to, da je 25. 11. težko doseči 75 % realizacijo, če je tehnika taka, da 15. 11. zapade četrta akontacija. Glede osebnega dohodka admi-nistratorke ugotavlja, da imajo upravni organi občinske skupščine izredne težave pri pridobivanju kadra v upravo, tudi administra-tork, saj ima na primer administra-torka s štiriletno srednjo šolo in 10 let delovnih izkušenj kot tajnica oddelka 2.400 din osebnega dohodka, medtem ko znaša 3.000 din osebni dohodek inšpektorja z višjo izobrazbo. Franc PANČUR, delegat družbenopolitičnega zbora, se je prav tako strinjal s stališčem predsednice družbenopolitičnega zbora, vendar bi tudi rad vedel, komu so namenjena solidarnostna sredstva, kakšne proračune imajo te občine in kako je pri njih z izterjavo davkov. Delegata KS Slavka PETKA je zanimalo, če imajo tudi v okviru republike podobne težave zaradi pomanjkanja sredstev, ali bodo krčile porabo samo občine in posebno še delovne organizacije, ki bodo tiste, ki bodo pokrivale razliko. Zato naj izvršni svet še naprej ukrepa, da se zadeve v okviru republike rešijo. Tudi v republiški skupščini so delegacije občin, mogoče bi tudi od teh kdo razpravljal in poročal. PREDSEDNIK skupščine je prepričan, da je problem v tem, da sta si zveza in republika zagotovili svoj del sredstev, ostanek pa naj si dele občine. Ta sredstva pa so premajhna, da bi z njimi pokrivali vse potrebe in kaj šele želje. Na zadnjem regijskem posvetu je bilo od strani predstavnikov republike poudarjeno, da vsi očitki na račun republike niso utemeljeni, ker so vse republiške interesne skupnosti javno objavile svoje programe in bi bilo treba že tedaj povedati svoje mnenje in stališča. Delegat družbenopolitičnega zbora Leopold ALEŠ je dobil pojasnilo od predsednika IS na vprašanje, kako je s plačilom solidarnostnih sredstev, glede na pojasnilo, da je občina pravzaprav okoli 15 milijonov SD preveč nakazala v solidarnostni sklad. Enega od delegatov zbora združenega dela je zanimalo, katera od „proračunskih postavk" bo odpadla, če denarja ne bo. (nadaljevanje na 9. strani) POSEBNA PRILOGA PROGRAMI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DELOVNI LJUDJE V POSEBNI IZDAJI OBČINSKEGA POROČEVALCA SO VAM 7. NOVEMBRA 1974 VSE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUP- \ NOSTI POSREDOVALE OSNUTKE SVOJIH PROGRAMOV ZA LETO 1975. TE OSNOVE STE V NAČELU SPREJELI. STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA IN DRUŽBENA ORIENTACIJA GLEDE OBREMENITVE OSEBNEGA DOHODKA ZA \ SKUPNE NALOGE V LETOŠNJEM LETU NAREKUJEJO SKRAJNO VARČEVANJE IN ZA 0,55 % ZMANJŠANO OBREMENITEV \ BRUTO OSEBNIH DOHODKOV. TEMU SO SE PODREDILE VSE SAMOUPRA VNE INTERESNE SKUPNOS TI IN NA TA NA ČIN S PREDL OGOM SKRČENIH PRO- \ GRAMOV URESNIČUJEJO SPREJETO RESOLUCIJO V OBČINI. VSE, KAR ŽELIMO VEČ OD TEH PROGRAMOV JE TREBA ZAGO- \ TOVITI V LASTNI SOLIDARNOSTI IN VZAJEMNOSTI. GLEDE NA TO, DA SO PREDLOGI PROGRAMOV, KI NAJ BI JIH UTRDILI \ S SAMOUPRA VNIMI SPORAZUMI MANJŠI OD PREDLAGANIH V NOVEMBRU, JIH PONOVNO RAZGRINJAMO PRED VAS, KAJTI \ VI PRISPEVATE DENAR ZA TE PROGRAME IN VI STE KORISTNIKI USLUG, KI JIH TI PROGRAMI NAČRTUJEJO. \ ODBOR ZA DRUŽBENO DOGOVARJANJE JE VLOŽIL VELIKE NAPORE V USKLAJEVANJE POTREB Z ZMOGLJIVOSTMI. \ NI PA NAŠEL IZHODIŠČ, KI BI ZAGOTAVLJALA URESNIČITEV SPREJETE POLITIKE IN NALOG IZVAJANJA DNEVNEGA > VARSTVA OTROK, ZATO JE POSLAL POSEBNO PISMO V VSE DELOVNE ORGANIZACIJE IN KRAJEVNE SKUPNOSTI S POZI- \ VOM, DA VSI SKUPAJ IŠČEMO USTREZNE REŠITVE, KI NAM BODO POMAGALE NAPREJ V KORIST ZAPOSLENIM STARŠEM \ IN NJIHOVIM OTROKOM. ODBOR PROSI VSE DELOVNE LJUDI, KI BODO RAZPRA VLJALI O PROGRAMIH, DA POVEDO SVOJA < STALIŠČA IN TUDI PREDLOGE. < ODBOR ŠE NAPREJ DELUJE USKLAJEVALNO TUDI NA PODROČJU SOCIALNEGA SKRBSTVA, DA SE V SKUPNIH DOGO- 5 VORIH ZAGOTOVI NAJNUJNEJŠA SOCIALNA VARNOST OBČANOV. 5 PREDLOŽENI PROGRAMI SO V BISTVU POVRATNA INFORMACIJA DELOVNIM LJUDEM GLEDE NA NJIHOVE RAZPRAVE t KRAJEM PRETEKLEGA IN ZAČETKOM LETOŠNJEGA LETA IN USKLAJENI Z MOŽNOSTMI, KI SO SPREJETE V RESOLUCIJI. ODBOR JE DELOVAL V SVOJI FUNKCIJI TAKO, DA SPOŠTUJE SPLOŠNO ORIENTACIJO (NARA VNANOST) VSTABILIZA \ CIJSKIH PRIZADEVANJIH, VARČEVANJU IN VSPODBUJANJU K ISKANJU NOVIH REŠITEV ZA ZAGOTAVLJANJE TISTEGA > NAJNUJNEJŠEGA, KAR DELOVNI ČLOVEK VSAKODNEVNO POTREBUJE. ZATO DELOVNI LJUDJE, OCENITE TUDI DELO \ DOBORA. \ ODBOR \ ZA DRUŽBENO DOGO VA R JAN JE IN > SAMOUPRA VNO SPORAZUME VANJE \ Izvršni svet skupščine občine Domžale, Občinska konferenca SZDL Domžale, Občinski sindikalni svet Domžale, Skupnost otroškega varstva Domžale, Izobraževalna skupnost Domžale, Kulturna skupnost Domžale, SITKS Domžale, Občinska zdravstvena skupnost Domžale in Občinska skupnost socialnega skrbstva Domžale sklenejo DRUŽBENI DOGOVOR o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975. 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo v letu 1975 delovali tako, da bo s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter obsegu in strukturi skupne porabe zagotovljeno uresničevanje politike, ki je opredeljena z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 in z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Domžale v letu 1975. 2. člen Udeleženci družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo s svojim delovanjem ustvarili pogoje, v katerih se bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu z dogovorjenimi cilji družbenoekonomskega razvoja in ekonomske politike, lahko odločili o razporejanju dohodka na podlagi svojih in družbenih interesov ter konkretnih informacij o ekonomskem položaju svoje organizacije združenega dela, njenih razvojnih programov, programih samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti. 3. člen Udeleženci dogovora bodo na področju delitve osebnih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničila naslednja dogovorjena stališča: 1. da se bodo sredstva za osebne dohodke izplačevala v okviru razpoložljivega dohodka; 2. da se bodo nominalni osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali hitreje od rasti življenjskih stroškov le v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki bodo povečale produktivnost dela in izboljšale razmerja v delitvi dohodka v korist skladov; 3. da bodo tiste temeljne organizacije združenega dela, ki ne bodo ustvarile potrebnega dohodka oziroma ga ne bodo mogle povečati skladno z rastjo proizvodnje in so imele v letu 1974 nominalne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca; — pod ravnijo, odseženo v slovenskem gospodarstvu, lahko povečevale nominalno osebne dohodke na zaposlenega največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov; - nad ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, povečevale nominalne osebne dohodke na zaposlenega počasneje, kot se bodo povečali življenjski stroški. 4. člen Pri izvajanju stališč resolucije, da naj se sredstva za razširjeno reprodukcijo povečujejo hitreje, kot sredstva za osebne dohodke, oz. da rastejo realni osebni dohodki bolj počasi kot produktivnost dela, bodo udeleženci dogovora uporabljali naslednje primerjave: - stopnja rasti sredstev za osebne dohodke bo največ 90% dejanske stopnje rasti dohodka; — stopnji povečanja dohodka za razporeditev in sredstev za osebne dohodke se ugotavljata za enaka obdobja s primerjevo podatkov tekočega in preteklega leta; - stopnje povečanja realnih osebnih dohodkov in produktivnosti dela bodo ugotavljali za enaka obdobja tekočega in preteklega leta in — enote za spremljanje fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti dela določijo udeleženci v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka. 5. člen Udeleženci dogovora se bodo zavzeli, da se uresničijo prizadevanja delavcev v organizacijah združenega dela, da v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke uresničijo določbe, ki bodo zagotavljale: 1. Na področju politike delitve osebnih dohodkov: - najnižji osebni dohodek naj ne bi bil manjši kot 2.400 din (bruto) mesečno za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času; ta osebni dohodek je hkrati tudi izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum posamezne dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic; - za osebne dohodke delavcev, katerih delovni učinek je izmerljiv in so osnove in merila določena v samoupravnem sporazumu dejavnosti, in zgornjega limita; ugotavljanje najvišjega osebnega dohodka delavcev na delovnih mestih v organizacijah združenega dela, na katerih delovni učinek ni izmerljiv, se določa na podlagi osnov in meril v samoupravnih sporazumih dejavnosti; 2. Za stanovanjsko graditev in izobraževanje delavcev: — za stanovanjsko graditev vsaj 7 odstotkov od bruto osebnih dohodkov; — za izobraževanje delavcev (strokovno izpopolnjevanje) vsaj 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov v čimer je vključen tudi prispevek za štipendije. 3. Za sklad skupne porabe: - da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo. 4. Na področju urejanja prejemkov, ki štejejo med poslovne stroške: - za topli obrok,glede na pogoje in težino dela v organizacijah združenega dela, največ do 200 dinarjev mesečno na delavca; — za vse delavce enake dnevnice za službena potovanja v državi ter povračilo stroškov prenočevanja, ki v skupnem znesku smejo doseči največ 300 din (do 140 din dnevnica in do 160 din stroški prenočevanja na podlagi računa); - dnevnice za službena potovanja v tujino, ki se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe; — nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene do višine 1,50 din za prevoženi kilometer; — terenski dodatek kot povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu v višini do največ 65 din na dan, pri čemer je terenski dodatek pod enakimi pogoji enak za vse delavce. 6. člen 1. Udeleženci tega dogovora se bodo prizadevali, da se bodo v letu 1975 zbirala sredstva za naložbe v dijaške in študentske domove, kijih bo za ta namen združevalo gospodarstvo v okviru sredstev za stanovanjsko izgradnjo, štipendij ter iz drugih virov, kar se realizira v posebnem družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu. 2. Udeleženci tega dogovora se strinjajo, da se za razvoj, izvajanje in financiranje otroškega varstva občine Domžale še naprej zbirajo sredstva po družbenem dogovoru o razvijanju, izvajanju in financiranju otroškega varstva iz leta 1971. Delovne organizacije po tem družbenem dogovoru prispevajo 0,25 % od bruto OD. Sredstva se izplačujejo iz sklada skupne porabe. Občani, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost pristopajo k temu dogovoru s pristopno izjavo, v kateri je navedena višina prispevka, ki se giblje od 100 do 200 din letno. Sredstva se zbirajo na žiro računu skupnosti otroškega varstva št. 50120-641-15-005. 3. Udeleženci tega dogovora ugotavljajo, da je realizacija samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev TOZD v letu 1974 za nepokrite naloge v vzgoji in izobraževanju, otros..em varstvu in krajevnih skupnostih obveza podpisnikov v letu 1975. Udeleženci tega dogovora ugotavljajo, da naj se za nepokrite naloge v vzgoji in izobraževanju, otroškem varstvu in krajevnih skupnostih v letu 1975 podaljša samoupravni sporazum o združevanju sredstev iz leta 1974. Sredstva za financiranje nepokritih nalog v otroškem varstvu se zbirajo po stopnji 1,24 % iz dohodka TOZD in so prvenstveno namenjena za izgradnjo otroško-varstvenih ustanov v Jaršah in Ihanu. Sredstva se zbirajo na žiro računu skupnosti otroškega varstva št. 50120— 641-15-005. Sredstva za nepokrite naloge v izobraževanju se zbirajo po stopnji 1,77 % iz dohodka TOZD in so namenjena prvenstveno za pokrivanje investicij po programu izgradnje šolske mreže. Sredstva se zbirajo na žiro računu Izobraževalne skupnosti Domžale št.50120- 643-128005. Sredstva za nepokrite naloge v krajevnih skupnostih se zbirajo po stopnji 1,77% iz dohodka TOZD in se uporabljajo za pokrivanje investicijskih programov krajevnih skupnosti. Sredstva se zbirajo na posebnem računu občine — sredstva krajevnih skupnosti št. 50120— 843-1104. 4. Udeleženci tega dogovora ugotavljajo, da se sredstva za financiranje enot in služb teritorialne obrambe še naprej zbirajo s sporazumi o združevanju sredstev za financiranje enot in služb teritorialne obrambe na območju občine Domžale, ki so jih sklenili občina Domžale, TOZD in samostojni obrtniki. Sredstva od TOZD se zbirajo v višini 3,5 % od sredstev skladov in amortizacije. Druge delovne organizacije, državni organi, družbenopolitične organizacije združujejo sredstva po tem sporazumu v višini 35 din letno na zaposlenega. Osebe, ki samostojno opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost plačujejo 100 din letno na zavezanca in 100 din letno na vsako pri njej zaposleno osebo, razen vajencev. Občani, ki opravljajo storitveno in postransko obrt plačujejo 50 din letno na zavezanca. Sredstva po tem sporazumu se zbirajo na računu sklada za ljudsko obrambo št. 50120-652-28073. 5. Udeleženci tega dogovora ugotavljajo, da se sredstva za nadaljnjo izgradnjo kolektorja in čistilnih naprav zbirajo po sporazumu o združevanju sredstev TOZD in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost - korist-niki bodočih čistilnih naprav in kolektorja - za sofinanciranje čistilnih naprav in kolektorja na območju občine Domžale. Sredstva po tem sporazumu se zberejo v višini 30 000 00 din sorazmerno z uporabo koristnikov kolektorja in čistilnih naprav. Sredstva po tem sporazumu se zbirajo na žiro računu medobčinskega sklada za izgradnjo kolektorja in čistilnih naprav občine Domžale in Kamnik št. 50120-652-28094. 7. člen Nominalna sredstva za skupno porabo iz družbenega sektorja bodo v letu 1975 nominalno naraščala za 10 % počasneje od nominalne rasti družbenega proizvoda družbenega sektorja v občini Domžale. Osnova za izračun sredstev v letu 1975 so valorizirana sredstva po družbenem dogovoru in samoupravnih sporazumih za leto 1974, skladno s porastom družbenega proizvoda ob koncu leta in upoštevaje povečane obveznosti zaradi prenosov iz splošne v skupno porabo. Eventualno dodatna sredstva zunaj okvirov tega družbenega dogovora se lahko zbirajo le s samoprispevki občanov ali iz sredstev skladov skupne ne porabe temeljnih organizacij združenega dela na podlagi pogodb. 8. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo svoje programe uskladile z nalogami, opredeljenimi z resolucijo in z obsegom sredstev v okviru tega družbenega dogovora. V sprejetih programih bodo upoštevale načelo racionalnosti ter bodo izhajale iz prioritetnih usmeritev, določenih v resoluciji za področje družbenih dejavnosti, pri čemer bodo morale izhajati iz načela, da se najprej zagotovi uresničevanje pravic delovnih ljudi, ki so določene z ustavo in zakoni; prednost bo dana tudi dejavnostim, ki neposredno vplivajo na porast produktivnosti v gospodarstvu. Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo ob sprejemanju odločitev o višini prispevnih stopenj hkrati zagotovile: - opredelitev nalog in programov, — finančno izraženo vrednost programov in možnosti za njihovo izved -bo, — način združevanja sredstev za izvedbo teh programov, - dinamiko izvajanja in način ugotavljanja izvršitve dogovorjenih obveznosti. Pri programiranju investicijskih naložb na posameznih področjih družbenih dejavnosti se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo: - medsebojno vsklajevale programe investicij, - upoštevale prednostne naloge, - investicijski programi izhajali iz razvojnih programov posameznih dejavnosti in - konkretni investicijski programi družbeno verificirani v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. 9. člen Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo uskladile obseg, raven in naloge dejavnosti ter opredelile način združevanja in razporejanje sredstev za solidarnost in za skupne naloge. Solidarnostno uresničevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih sredstev, da jih koristijo namensko in da obveščajo udeležence družbenega dogovora ali podpisnike ustreznega samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev. 10. člen Samoupravne interesne skupnosti na posameznih področjih so dolžne medsebojno uskladiti program razvoja in dejavnosti z resolucijo republike in občine Domžale. Samoupravne interesne skupnosti se strinjajo, da se bodo programi dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na republiški ravni, ki predstavljajo skupne in prenesene naloge občinskih, regionalnih in posebnih »niaMpraMnih interesnih skupnosti, financirale z združevanjem sredste samoupravnih interesnih skupnosti, financirale z združevanjem sredstev le-teh po enotnih prispevnih stopnjah. 11. člen Samoupravne interesne skupnosti se dogovorijo, da se ugotovljena presežna sredstva iz leta 1974 v višini 1.104.000 namenijo za enkratne akcije -in sicer; - skladu za izgradnjo šolske mreže za plačilo zapadlih obveznosti za šolo Dob 350.000,-din - skupnosti otroškega varstva za poravnavo zapadlih obveznosti za vrtec Radomlje 264.200,-din - kulturni skupnosti; - za financiranje Občinskega poročevalca 200.000,- din - za ureditev prostorov zgodovinskega arhiva 289.800,- din SKUPAJ: 1,104.000,-din 12. člen Bilanca sredstev in bilanca dohodkov samoupravnih interesnih skupnosti sta sestavni del tega družbenega dogovora. 13. člen Udeleženci družbenega dogovora, zlasti samoupravne interesne skupnosti, so dolžne z medsebojnim usklajevanjem zagotoviti, da v.bilanci predvidene globalne prispevne stopnje in predvideni obseg sredstev iz družbenega sektorja ne bo presežen. Prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov so določene tako, da ne presežejo globalne stopnje 29,60; pri tem se upoštevata stopnji, določeni na republiški ravni za zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja vSR Sloveniji, ki skupno znašata 14,17. V preostali skupni stopnji 15,43, ki se določa na občinski ravni, so vključena tudi sredstva za solidarnost, ki zagotavljajo delovnim ljudem zadostitev njihovih osnovnih pravic in potreb. Osnove in višine stopenj z zneski, ki ustrezajo stopnjam za posamezne samoupravne interesne skupnosti kot za solidarnost so prikazane v tabeli. Obveznosti po prispevnih'stopnjah za solidarnost ter za skupne in prenesene naloge plačujejo vse temeljne samoupravne interesne skupnosti na posebne račune pri ustrezni republiški samoupravni interesni skupnosti, sredstva pa se uporabljajo in delijo po sklepih ustreznih organov teh samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s programi izvajanja solidarnostnih ter skupnih in prenesenih nalog. 14. člen Udeleženci so sporazumni, da bodo zaradi ohranitve realne ravni obsega skupne porabe izvedli valorizacijo sredstev v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih, če bodo to zahtevale drugačna gospodarska gibanja od načrtovanih, vendar tako, da bodo tudi po revalorizaciji ohranjena razmerja v delitvi družbenega proizvoda, kot to določata resoluciji. Ko posamezna samoupravna interesna skupnost doseže dogovorjeni oz. valorizirani obseg sredstev in se opravi obračun, preneha obveznost plačevanja prispevkov. Če se v teku leta pokaže,da bodo na podlagi uporabe prispevnih stopenj prispevki delovnih ljudi oz. temeljnih organizacij združenega dela presegli dogovorjeni obseg sredstev za posamezno samoupravno interesno skupnost, so organi samoupravnih interesnih skupnosti dolžni začeti postopek za korekcijo prispevnih stopenj za naslednje mesece tako, da skupne obveznosti uporabnikov za leto 1975 ne bodo večje od dogovorjenih po tem dogovoru. Služba družbenega knjigovodstva spremlja izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in temeljnih organizacij združenega dela, opozori samoupravne interesne skupnosti,,če izplačila presegajo dogovorjena, imobili-zirana sredstva, ki presegajo dinamiko potrebno za izpolnitev dogovorjenega programa in pozove udeležence dogovora k izpolnitvi obveznosti, ki izhajajo iz tega člena. Če s prispevki zbrana sredstva kljub tem ukrepom presežejo dogovorjeni okvir sredstev, se presežek sredstev posamezne samoupravne interesne skupnosti obračuna kot akontacija za naslednje leto. 15. člen Samoupravne interesne skupnosti in izvršni svet se zavezujejo, da bodo usklajevali posamezne aktivnosti po naslednjem redu: - ob zaključnem računu pripravili poročilo o izvajanju programa in porabljenih sredstvih; ob polletju pripravil oceno izvajanja družbenega dogovora in uresničevanja programa dejavnosti ter na tej podlagi predloge za uskladitev; — v septembru izdelali izhodišča za programe posameznih dejavnosti kot osnovo za javno razpravo in samoupravno sporazumevanje o menjavi dela v naslednjem letu; - v oktobru pripravili predhodno dogovarjanje o programih dela z uporabniki storitev družbenih dejavnosti, o cenah storitev in drugih za načrtovanje relevantnih kazalcih ali kriterijih za naslednje leto; - v novembru na podlagi razprave izdelali predloge programov, ki bodo usklajeni med seboj in z bilančnimi možnostmi za naslednje leto, pri katerih se njihovi elementi preverijo na osnovi ocen tričetrtletne (devetmesečne) analize gibanj; - v decembru sprejeli programe samoupravnih interesnih skupnosti usklajene z resolucijo o družbenoekonomski politiki razvoja SR Slovenije za leto 1976, sklenili družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1976; skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa bodo na tej podlagi sprejele prispevne stopnje ter sklenile samoupravne sporazume in pogodbe. Udeleženci, zlasti pa samoupravne interesne skupnosti in izvršni svet, bodo uresničevali naloge, ki jih sprejemajo na način in v rokih, ki zagotavljajo učinkovito, odgovorno in vzajemno zaznanje ter za to zagotovil potrebne osnove in dokumentacijo za objektivno in enakopravno obravnavanje vseh vprašanj. 16. člen *~ Udeleženci tega družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora (v nadaljnem besedilu: odbor). Odbor sestavljajo po en predstavnik vsakega udeleženca dogovora in sicer: predstavnik izvršnega sveta, ki odboru predseduje, predstavnik Občinske konference SZDL, predstavnik Občinskega sindikalnega sveta in predsedniki izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti. Odbor ima naslednje naloge: - spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja samoupravne interesne skupnosti in druge udeležence tega dogovora; — skrbi za enotno metodologijo za ocenjevanje gibanj na področju osebne in skupne porabe; — predlaga ukrepe za usklajevanje gornjih gibanj s cilji sprejete družbe-noekonomske politike; — obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci ter udeležencem predlaga rešitev; — koordinira akcijo udeležencev. Odbor sprejme svoj poslovnik. Odbor udeležencev je dolžan obravnavati in odločiti o vsakem vprašanju oz. zahtevi posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora. Odbor je dolžan brez odlašanja predložiti vsako vprašanje in zahtevo v zvezi z izvajanjem tega dogovora v obravnavanje in odločanje ustreznim organom pristojnega udeleženca tega dogovora. 17. člen Odbor je pooblaščen tolmačiti določila tega družbenega dogovora. Če ni soglasja, skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večine s tistimi udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s tolmačenjem. 18. člen Če posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem nemudoma razpravljati odbor udeležencev. Če na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja. V primeru, da tudi po tej poti ni odpravljena kršitev dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vprašanje moralno jo ^ien politične odgovornosti kršiteljev dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov. Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko ga podpišejo udeleženci. V primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora odbor o tem obvesti organ, ki ga je predstavnik zastopal. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE PREDVIDENI PRISPEVKI IN PRISPEVNE STOPNJE ZA SKUPNO PORABO V LETU 1975 IZ DRUŽBENEGA SEKTORJA V OBČINI DOMŽALE OSNOVE: - Bruto osebni dohodek 767,700.000 — Korigir. dohodek organiz.združ.dela 231,720.000 — Poslovni sklad organiz. združ. dela 1.220,420.000 v tisočih din Samoupravne interesne skupnosti V breme oseb .dohodka V breme dohodka organizacije združenega dela Osnova Osnova Osnova Bruto osebni dohodki Bruto osebni dohodki Dohodek TOZD Osnova Posl. sklad TOZD Stopnja Prispevek Stopnja Prispevek Stopnja Prispevek Stopnja Prispevek Skupaj dohodki iz družb.sektorja 3+5+7+9 10 1. Zveza skup.otroškega varstva SRS 2,37 18.194 18.194 2. Skupnost otroškega varstva 0,43 3.301 3.301 3. Izobraževalna skupnost Slovenije 8,63 19.997 19.997 4. Občinska izobraževalna skupnost 5,19 39.835 39.835 — Prispevek za so lidar.prelivanje 0,36 2.773 2.773 5. Kulturna skupnost Slovenije 0,17 1.305 1.305 6. Občinska kulturna skupnost 0,34 2.610 2.610 7. Telesno kulturne skupnosti 0,35 - Občina 2.127 2.127 — Skupne naloge 560 - 560 8. Skupnosti za zaposlovanje 0,16 1.228 3.939 1.228 9. Raziskovalna skupnost Slovenije 1,70 3.939 10. Zdravstvene skupnosti 8,01 61.492 1,47 11.285 72.777 11. Skupnosti socialnega skrbstva 0,58 4.421 4.421 Skupaj 1 do 11 17,80 136.618 1,63 12.513 10,33 23.936 173.067 12. Skupnost pokojnin, in invalid. zavarovanja v SR Sloveniji 11,80 90.588 1,00 7.676 1,27 15.499 113.763 SKUPAJ 1 do 12 29,60 227.206 2,63 20.189 10,33 23.936 1,27 15.499 286.830 OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Občinska izobraževalna skupnost Domžale organizira na področju vzgoje in izobraževanja v občini naslednja področja, ki so z zakoni in ustavo določena kot obvezna ali pa dogovorjena s samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom med uporabniki in izvajalci: — vzgojno-varstveno dejavnost za predšolske otroke v Vzgojno varstvenem zavodu Domžale, — obvezno osnovnošolsko izobraževanje za vse otroke od 7. do 15. leta starosti, — oddelke podaljšanega bivanja, ki predstavljajo prehodno obliko za uvajanje celodnevne šole, - izobraževanje duševno nezadnostno razvitih otrok v Posebni osnovni šoli Homec, - glasbeno izobraževanje otrok v Glasbeni šoli Domžale in dislociranih oddelkih, - pripravo otrok na vstop v osnovno šolo v celoletni in skrajšani 120 urni mah šoli. Sofinancira pa: — izobraževanje odraslih v okviru Delavske univerze, — prehrano za šoloobvezne otroke, — dejavnosti društev, ki vključujejo v svoje programe delo s šoloobveznimi otroki. Organizira: — brezplačne prevoze šoloobveznih otrok, — šolo v naravi, — preventivno zdravstveno varstvo, — izobraževanje učno-vzgojnega kadra. Sodeluje pri: — usposabljanju in dokvalifikaciji pedagoških delavcev, — organizaciji srednjega šolstva v občini, — zagotavljanju sredstev za štipendiranje kadrov za pedagoške poklice. Vse te naloge opravlja delegatska skupščina, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, izvršilni organi pa so: — izvršni odbor, — komisija za koordinacijo dela s skupnostjo otroškega varstva, — kadrovska komisija, — komisija za šolsko prehrano, — komisija za dvig kvalitete dela, — komisija za samoupravljanje, - finančna komisija, - komisija za razvoj srednjega šolstva in - komisija za uvedbo celodnevne šole. Prioritetne naloge na področju vzgoje in izobraževanja v letu 1975 so bile navedene v posebni izdaji Občinskega poročevalca,z dne 7.11.1974. Na zborih delovnih ljudi so bile kot ustrezne sprejete, zato ostajajo nespremenjene. V usklajevalnem postopku na republiški ravni med republiko in občino ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na nivoju občine so bila sredstva za financiranje programov vzgojnoizobraževalnih dejavnosti omejena in z ozirom na predloženi in obravnavani program zmanjšana, zaradi česar je moral biti tudi obseg dejavnosti in načrt financiranja prilagojen dogovorjenim okvirom. Novi program organizacije vzgojnoizobraževalne dejavnosti v občini zagotavlja sredstva za: - 600 otrok v vrtcih z družbenim prispevkom din 4.200,00 na otroka letno, - obvezno osnovno-šolsko izobraževanje za 4891 učencev od 1. do 8. razreda v osmih popolnih in devetih podružničnih osnovnih šolah po ceni din 6.215,00 na učenca in leto, - šolanje 223 otrok v Posebni osnovni šoli Homec, kjer stane šolanje enega učenca din 13.751,00, - 420 učencev vključenih v Glasbeno šolo kjer je cena enega učenca din 4.100,00, - 400 učencev vključenih v oddelke podaljšanega bivanja po ceni 2.725,00 din na učenca, - 698 otrok v celodnevni oz. skrajšani mali šoli po ceni din 300,00 na otroka v skrajšani mali šoli in din 3.000,00 v celoletni mali šoli. Da bi bile usklajene potrebe z možnostmi je bilo potrebno: - za 4% zmanjšati maso sredstev za osebne dohodke pod nivo, določen z resolucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975, - črtati v celoti sredstva za amortizacijo učil in opreme, - povečati sredstva za materialne izdatke z indeksom 119%, namesto z dovoljenim indeksom 129, - črtati postavko za nabavo učnih knjig, - črtati sredstva za prostovoljne dejavnosti v zvezi s predmetnikom, - črtati sredstva za testiranje šolskih novincev, - črtati postavko za ekskurzije, - črtati postavko za modernizacijo pouka, - črtati postavko za nove strokovne delavce, - črtati postavko za investicije, - črtati postavko za nakup učiteljskih stanovanj. Zmanjšati sredstva: - za šolsko prehrano, - za prevoze šoloobveznih učencev, - za šolo v naravi, - za izredni študij pedagoških delavcev. Ob tako usklajenem programu na republiški in občinski ravni je za njegovo realizacijo potrebna v občini prispevna stopnja 5,19% na bruto osebne dohodke, prispevna stopnja za solidarnost za manj razvita področja pa 0,36% na bruto osebne dohodke v družbenem sektorju. Z enako prispevno stopnjo naj za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini sodelujejo tudi delavci v privatnem sektorju. Poleg obvez za financiranje navedenih dejavnosti je izobraževalna skupnost tudi za leto 1975 prevzela dolžnost plačila anuitet za novozgrajene šole, ki znašajo 3,792.000,00 din. Finančni načrt za leto 1975 predvideva na podlagi predlagane prispevne stopnje iz bruto OD, prenesenih sredstev iz leta 1974 in dohodkov in drugih virov skupaj din 44,981.525,00 dohodkov, ki so vsi tudi razporejeni. V letu 1974 je znašala dovoljena poraba v okviru dogovorjenega programa din 33,575.000,00, v letu 1975 znaša dovoljena poraba din 39,043.000,00, indeks dovoljene porabe 1975 v primerjavi z 1974 je 116, čeprav družbeni dogovor dovoljuje indeks 129,9. Ob upoštevanju vseh sredstev, s katerimi bo izobraževalna skupnost po planu v letu 1975 razpolagala in ki znašajo 44,981.525,00 din, znaša indeks povečanja v primerjavi s planom za leto 1974 118, indeks med realizacijo 1974 in planom 1975 pa je 127,6. Občinska izobraževalna skupnost bo del potreb krila z dohodki iz drugih virov, posebno tudi s prispevki privatnega sektorja, kakor je razvidno iz objavljenega finančnega načrta. Poleg dejavnosti, ki jih program za leto 1975 zajema pa spada med neposredne naloge tudi organizacija celodnevne šole povsod tam, kjer so za to dani prostorski in kadrovski pogoji. Uvedba te sodobne organizacijske oblike vzgoje in izobraževanja šoloobvezne mladine v šolah, kjer bo to možno, je planirana za začetek šolskega leta 1975/76 in to ali za vse učence šole, ali pa za posamezne razrede na nižji stopnji. Sredstva za to obliko dejavnosti bodo zbrana s posebnim dogovorom v občini. Zagotoviti bo tudi treba sredstva za financiranje prostovoljnih dejavnosti v šolah. To bodo morale storiti šole same s tem, da bodo poiskale notranje rezerve v okviru finančnega načrta in z racionalizacijo poslovanja. Za občinske organizacije in društva, ki so doslej za svojo dejavnost dobivala sredstva iz občinskega proračuna, pa letos niso nikjer zajeta, jih bodo v letu 1975 morale zagotoviti samoupravne interesne skupnosti s posebnim dogovorom tako, da njihova dejavnost ne bo zavrta ali celo onemogočena in to do takrat, ko bo tudi zagotavljanje sredstev zanje sistemsko urejeno. Izobraževalna skupnost bo v letu 1975 zagotovila najnujnejša sredstva za tisto dejavnost organizacij, ki je vezana na delo s šolsko mladino. FINANČNI NACRT OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA LETO 1975 DOHODKI: Saldo 31.12.1974 Izvirni dohodki po stopnji 5,17 % Prispevek iz privatnega sektorja Za razširjeni program TIS Kamnik za sofinanciranje POŠ TIS Ljubljana za rejence Glasbena šola - Šolnina Doh. po sam.spor. 1974 (1,77%) Razni dohodki SKUPAJ DOHODKI IZDATKI: Sredstva za OD v OŠ, POŠ Materialni izdatki OS, POŠ Amortizacija nepremičnin Povečani materialni izdatki za nove šole Prevozi učencev Prehrana učencev Dokvalif. pedag. delavcev Mala šola - oddelki podaljšanega bivanja Vzgojno svetovanje Obveznosti do drugih TIS Režija TIS Financiranje WZ Financiranje GŠ Šola v naravi Dotacija DU Rebalans 1.9. Anuitete Hospitacijska dejavnost Društva 1% obvezna rezerva Amortizacija voznega parka Posebne nagrade za učno osebje Obdaritev učencev ob zaklj.šol. leta Dotacije ŠŠD Obveznosti TIS do družb, dogovorov Stroški SDK Obveznosti iz leta 1974 Operativna rezerva SKUPAJ IZDATKI Plan 1975 1,336 39,835 1,277 813 650 200 150 700 20 525,00 000,00 .000,00 .000,00 .000,00 000,00 000,00 000,00 000,00 44,981.525,00 28,120.239,00 3,145.380,00 868.900,00 358.000,00 560.500,00 658.710,00 25.000,00 374.485,00 40.536,00 130.000,00 196.000,00 2,511.600,00 1,722.090,00 60.000,00 100.000,00 460.000,00 3,792.000,00 10.000,00 180.000,00 448.085,00 40.000,00 50.000,00 25.000,00 60.000,00 35.000,00 60.000,00 500.000,00 450 000,00 44,981.525,00 SAMOUPRAVNA INTERESNA TELESNOKULTURNA SKUPNOST Temeljna telesnokulturna skupnost Domžale, ki je bila ustanovljena v skladu z zakonom v začetku novembra 1973, je na podlagi programov telesnokulturnih organizacij, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti sestavila program dela in financiranja za leto 1975. V letu 1974 je bila dejavnost TTKS financirana z 041 % od osebnega dohodka, v skupnem znesku 2.718.000 dinarjev. Ta že tako pičla sredstva so bila zmanjšana še za 450.000 dinarjev, torej so znašala v letu 1974 2.268.000 dinarjev, kar je le 49 % od sredstev, ki bi bila potrebna za uresničitev programov telesnokulturnih organizacij. Za leto 1975 je program dela Samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti Domžale prilagojen Resoluciji o splošni in skupni porabi, stabilizacijskem gibanju in uresničevanju iskanja ustvarjenih rezerv. Z ozi-rom na možnosti našega razvoja in sedanjega stanja, bo sredstev za izvajanje programa manj kot v letu 1974, vendar bo naloga vseh delavcev na področju telesne kulture, da se program izpolni. Pri sestavljanju programa je bila prisotna vodilna misel: razširiti množičnost, omogočiti telesnokulturno dejavnost vsem občanom. Največ pozornosti mora biti posvečene razvoju telesne kulture v šolskih športnih društvih, vzgoji strokovnih kadrov in skrbi za zdravstveno preventivo sodelujočih. V program ni mogoče vključiti izgradnjo novih objektov, niti zadovoljivo vzdrževati obstoječih. Iskati in najti je potrebno način združevanja sredstev občanov na drug način za izgradnjo novih objektov v manjših krajih naše občine, predvsem pa zagotoviti boljše izkoriščenje obstoječih. Občani morajo, povezani v svoje krajevne skupnosti, ugotoviti potrebe po novih objektih za razvoj množične in cenene telesne kulture ter najti tudi sredstva za izgradnjo in vzdrževanje istih. Program dela zajema združeno vse telesnokulturne organizacije na območju občine Domžale. A. RAZVOJ MNOŽIČNOSTI 1. Organizacija krosov. 2. „Po poteh partizanske Ljubljane". 3. Akcija „Naučimo se plavati". 4. Akcija ^aučimo se smučati". 5. Prireditve ob občinskem prazniku. 6. Telovadni nastopi. 7. Razvoj TRIM dejavnosti. 8. Prvenstva osnovnih šol v: plavanju, namiznem tenisu, streljanju, smučanju, šahu, košarki in nogometu. 9. Občinsko prvenstvo v: plavanju, smučanju, streljanju, namiznem tenisu, šahu, košarki in nogometu. B. VZGOJA KADROV — štipendiranje na VŠTK, — tečaji za vodnike, vaditelje, trenerje in sodnike. C. ZDRAVNIŠKI PREGLEDI — redni športni pregledi, — specialistični pregledi. D. FINANCIRANJE NAJEMNIN — za treninge, tekmovanja in za aktivno rekreacijo. E. ZAVAROVANJE — zavarovanje športnih tekmovalcev. F. ZA DELO SITKS DOMŽALE — osebni dohodki strokovne službe, — najemnina, — strokovna literatura, — nabava pisarniške opreme in materiala, — propagandno gradivo, strokovni filmi. G. ZA TEKMOVALNO IN DRUGO DEJAVNOST TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ — funkcionalni izdatki, — materialni izdatki, — stroški strokovnih kadrov. H. INVESTICIJE — adaptacije in dograditve, — večja vzdrževalna dela, — delno sofinanciranje pri novogradnjah. I. REZERVNI SKLAD — za pokrivanje nepredvidenih izdatkov SITKS, — za pokrivanje nepredvidenih izdatkov TKO, — za organiziranje novih TKO. ZA URESNIČITEV PREDLAGANEGA PROGRAMA SO POTREBNA NASLEDNJA SREDSTVA: DOHODKI 1. Saldo 31.12.1974 2. Prispevki iz OD po stopnji 0,35% — družbeni sektor — zasebni sektor 3. Dohodki od LOTO SKUPAJ: 465.274,34 din 2,687.000,00 din 91.000,00 din 100.000,00 d in 3,343.274,34 din IZDATKI 1. Razvoj množičnosti 2. Vzgoja strokovnih kadrov 3. Zdravniški pregledi 4. Financiranje najemnin 5. Zavarovanje 6. Stroški SITKS 7. Za tekmovalne dejavnosti in TKO 8. Investicije 9. Rezervni sklad 2 % lOPo družbenem dogovoru čl. 11 ll.RTKS 206 70 90 380 50 150 1,164 260 55 357 560 .000,00 din .000,00 din .000,00 din .000,00 din .000,00 din 000,00 d in .674,34 din .000,00 din .600,00 d in .000,00 din .000,00 din SKUPAJ: 3,343.274,34 din SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Program in financiranje otroškega varstva v letu 1975 izhaja iz programske usmeritve sprejete za obdobje 1972 - 1975 in rezultatov pri uresničevanju sklepov Zveze komunistov o postopnem zmanjševanju socialnih razlik in naporih za dvig produktivnosti dela ter stališč delovnih ljudi o prednostnih nalogah pri zadovoljevanju skupnih potreb, ki so jih delovni ljudje sprejeli v razpravah v zvezi s sklepanjem samoupravnih sporazumov. V letu 1975 bo Skupnost otroškega varstva zagotavljala sredstva predvsem za zagotavljanje novih prostorov za dnevno varstvo, ki so v programskih ciljih za leto 1975. Investicije so gradnja otroškega vrtca v Jaršah in Ihanu: Vrtec v Jaršah s predračunsko vrednostjo Vrtec v Ihanu s predračunsko vrednostjo SKUPAJ: 3,067.500,00 din 2,297.000,00 din 5,364.500.00 din Gradnji (brez opreme) po programu predvideva vključitev novih 24 lojenčkov in 82 predšolskih otrok z možnim povečanjem do 30 vključenosti. Vrtec v Ihanu bo podružničnega tipa ter se bo oskrboval s prehrano in drugim iz centralnega vrtca v Kidričevi. Vrtec Jarše bo tip samostojnega vrtca s centralno kuhinjo, ki bo pokrivala potrebe po prehrani predšol skih otrok severno od zvezne ceste. Taka programska usmeritev obeh skih otrok severno od zvezne ceste. Taka programska usmeritev obeli novih vrtcev temelji na strokovnih raziskavah, ki jih je opravilo Studiu za otroško varstvo v Ljubljani. Skupnost otroškega varstva je v sodelovanju s podjetjem „Marles" > Mariboru uspela zagotoviti sredstva in znaša letošnja transa za plačilu del pri gradnji obeh vrtcev 4,000.000,00 din. Preostala obveznost pa si bo prenesla v leto 1976. Prav tako je programiranje opreme za oba vrtcu delno plačljivo v letu 1976. Skupnost otroškega varstva bo na ta načii v letu 1975 zagotovila uresničitev naslednjega programa: 1 Investicijski izdatki: — gradnja vrtca v Ihanu in Jaršah — oprema vrtca Ihan in Jarše — zemljišče za vrtec v Jaršah — oprema oddelka v Kidričevi v Domžalah — neporavnane obveznosti za vrtec v Radomljah in zunanja ureditev v Radomljah — anuitete 4,000.000,00 din 689.200,00 din 70.271,00 din 150.000,00 din 626.864,00 din 696.000.00 din 2. Presežki po družbenem dogovoru SOb Domžale za leto 1974 186.000,00 din 255.325,00 din 3. Stroški strokovne službe in voljenih 4. Druge oblike otroškega varstva: — financiranje dela programa, ki ga izvaja DPM 35.000,00 din — Cicibanova šola 50.000,00 din — popoldanske oblike otroš.varstva v vrtcih 10.000,00 din SKUPAJ: 6,768.660,00 din Iz prvotno predlaganega programa skupnost otroškega varstva ne more zagotoviti zaradi zmanjšanih sredstev po družbenem dogovoru: - ureditev dodatnega oddelka v vrtcu Mengeš, - intervencije in subvencije pri stroških za otroke v vrtcih, - nabavo drobnega inventarja in igrač za vrtca Jarše in Ihan, - študije in raziskave nadaljnjega razvoja otroškega varstva. Za uresničitev predlaganega programa bodo združevali sredstva (po družbenem dogovoru): 1. Prispevek iz bruto OD iz družbenega sektorja po stopnji 0,43 % 3,301.000,00 din 2. Prispevek iz bruto OD iz privatnega sektorja po stopnji 0,43 % 111 000,00 d in 3. Prispevek od izplačanih pokojnin po stopnji 0,40% 318.400,00 din 4. Dohodki po samoupravnem sporazumu za nepokrite naloge v vzgoji in izobraževanju, otroškem varstvu in krajevnih skup. iz leta 1974 1,430.000,00 din 5. Sredstva skupnosti iz preteklega leta 1,164.060,00 din 6. Sproščena sredstva 10% garentnega pologa 180.000,00 din 7. Delež presežka iz leta 1974 utrjen v družbenem dogovoru 264.200,00 din SKUPAJ SREDSTVA 6,768.660,00 diri^ Vsak izpad v dotoku tako programiranih sredstev ima za posledico krčenje programskih nalog, ali pa bo potrebno ponovno usklajevanje. Prvotni predlog glede prevzema izvajanja financiranja osnovne dejavnosti vzgojno varstvenega zavoda (delež družbenih skladov pri pokrivanju stroškovne cene) ne pride v pošte v za uresničitev, ker Občinska izobraževalna skupnost ni v stanju zagotavljati dogovorjenega družbenega deleža v občini. Zato bi prevzem brez analogno potrebnih sredstev ne bil izpeljiv v skupnosti otroškega varstva. Celotni strošek v VVZ je 11,153.000,- din. Od tega bodo starši pokrivali 5,233.000,- din. Iz družbenih virov bo Izobraževalna skupnost prispevala 2,739.000,- din iz tega sledi, da primanjkuje za pokrivanje letnih stroškov (predvsem za OD) še 3,171.000,- din. V zvezi s težavami pri zagotavljanju potrebnih družbenih sredstev, kot deleža v stroškovni ceni vzgojno varstvenega zavoda, sta občinski odbor za družbeno dogovarjanje in skupnost otroškega varstva vsem organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim dostavila predlog možnih izhodišč. Hude potrebe po dnevnem varstvu otrok v občini Domžale izhajajo predvsem iz obojestranske zaposlenosti staršev. Otroško varstvo pa vključuje dnevno varstvo otrok kot pogoj za večjo produktivnost zaposlenih staršev ter denarne dajatve družinam )otroški dodatek, porodniški dopust, oprema novorojenčka) pa so družbena skrb za biološko reprodukcijo bodočih proizvajalcev. Zatorej otroško varstvo ni področje zgolj investiranja, niti zgolj raznih oblik intervencij, ampak je družbeno ekonomska orientacija in odgovornost družbe do otroka. REPUBLIŠKI PROGRAM OTROŠKEGA VARSTVA ZA LETO 1975 *- tnrlelara srednjeročnega programa otroškega varstva v letih 1976 — 1980 in programov za leto I!>7fi; — strokovna pomoč skupnostim otroškega varstva pri programiranju otroškega varstva ln pri gradnji objektov za otrošKo varstvo; ~ Izpeljava postopka za sklenitev sporazuma o organizirani ln smotrni gradnji objektov za otroke; — strokovna proučitev drugih vprašanj, pomembnih m vzpostavitev učinkovitega sistema otroškega varstva. FINANCIRANJE Za izpolnitev predvidenih nalog v letu 1975 bomo potrebovali z« (v tisoč dim): — nadomestilo osebnega dohodka materam za podaljšan porodniški dopust «5.000 —■ izplačilo denarnih dajatev družinam 883.700 —- pospeševanje razvoja otroškega varstva 20.000 — stroške samoupravne ln strokovne službe, denarnega ln plačilnega prometa pri izplačilu denarnih pomoči 4 600 SkirpaJ 993.300 Za financiran j« republiškega programa otroškega var-■tvn naj bi se združevala sredstva s prispevkom od osebnega dohodka in od taplaČnnJJh pokojnin, ln sicer od izplačanih dohodkov po stopnji — za denarne dajatve družinam za vzdrževanje otrok 2.08 H — za daljši porodniški dopust 054 % — za pospeševanje razvoja otroškega varstva * 0,05 •/» torej skupaj po stopnji 2,37 %. Skupnost pokojniinsko-lnvalidskega zavarovanja v SR Slovflhiji bo na podlagi sporazuma prispevala sredstva v višini Izdatkov za denarne dajatve družinam upokojencev. Celotna sredstva za predlagani republiški program otroškega varstva bodo predvidoma za 255 odstotka večja, kot so bila po družbenem dogovoru za leto 1974. Pri tem moramo upoštevata, da se med nalogami letos na novo uvaja podaljšani porodniški dopust. Celoten program otroškega varstva pomeni solidarno htppl.invo nalog. Program se razlikuje od nekaterih drugih dejavnosti jk> tem, da pri zagotavljanju rtr>nnrnlh dajatev družinam za vzdrževanje^ otrok fci daljfepa poro»1ni'kf-tem bo treba za čas dopusta zagotoviti nadomestilo oselmega dohodka; b) zAgotovttev denarnih dajatev družinam m vzdrževanje otrok (otroškega dodatka obrokom delavcev ln kmetov, posebnih dodatkov za prizadete otroke ln otroke z enim hranilcem, denarna pomoč za opremo novorojenega otroka) v okviru predlaganih dohodlrovnih cenzusov (glej tabelo) ln v vltšinl, ki bo določena v skladu s porastom življenjskih stroškov (24 odstotkov) v letu 1974. Otroški dodatek naj bi predvidoma lizplsu'ovall za 276.000 otrok lz delaivskth družin in za 25.000 otrok lz kmečkih d nižin; pom rje za opremo novorojenega otroka za 30000 obrok, posebni dodatki za 30.000 otrok edinih hranilcev ln za 2.800 prizadetih otrok; c) pospeševanje otroškega varstva, ki naj pripomore, da se bo v manj razvitih ln obmejnih občinah oziroma krajevnih skupnostih povečalo za okoli 10 odstotkov število predšolskih otrok, ki bodo deležni raznih oblik organiziranega varstva ln vzgoje. Dopolnilna sredstva naj bi uporabili za pridobitev prostora, namenjenega vzgojno varstveni dejavnosti, za usposabljanje vzgojiteljic ln varuhinj ln kot prispevek k pokrivanju stroškov vzgojnovar-stvene dejavnosti, da bi le-ta bila dostopna otrokom ne glede na dohodek njihovih staršev. d) Strokovne naloge na področju otroškega varstva: PROGRAM REPUBLIŠKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ZA LETO 1975 Vrsta Pogoj (doh.cenzus t 4» Višina dajatev oziroma nadomestila t din Ocena Števila upravičencev Izdatki v 000 din 1 2 3 4 5 1. Podaljšani porodniški dopust J. Denarne pomoči: — otroški dodatek za otroke delavcev — otroški dodatek za otroke iz kmečkih družin — posebni dodatek za otroke edinih hranilcev - — posebni dodatek za prizadete otroke — pomoč za opremo novorojenca — za izvajanje postopka do 900 900—1500 1.200—1.600 1.600—1.800 do 2.000 katastrskega doh. oz. do 600 na druž. člana do 1-800 do 1-800 do 900 900 ln veo 100 Vonadomesttlo osebnega dohodka iz preteklega leta prvi otrok 230 180 140 100 drugi in naslednji: 320 270 200 15(1 130 60 105 750 350 3. Pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih in obmejnih območjih, pospeševanje manj razvitih oblik otroškega varstva ter štipendiranje kadrov 4. Stroški samoupravnih organov, strokovne službe ter stroški denarnega in plačilnega prometa pri izplačilu denarnih pomoči 20.800 140.000 uprav. 276.000 otrok 25.000 90.000 otrok 2-800 otrok 30.000 85.000 793500 37,500 22.000 SJ00 14.400 13.100 20.000 ' 4.600 Skupaj 993.300 SAMOUPRAVNA INTERESNA KULTURNA SKUPNOST Program samoupravne interesne kulturne skupnosti Domžale za leto 1975 temelji na dosedanjih izkušnjah razvoja posameznih kulturnih dejavnosti. Kulturna skupnost bo omogočala in pospeševala zlasti tiste vrste kulturne dejavnosti in akcij, ki bodo približevale kulturne vrednote čimvečjemu krogu in neposredno povezovale delovne ljudi s kulturnim ustvarjanjem in poustvarjanjem. Kulturna skupnost bo omogočala delovnim ljudem in občanom, tako obiske kulturnih prireditev, kot tudi samostojne dejavnosti in ustvarjalnosti. Pereč problem, ki ga je kulturna skupnost že začela reševati v preteklih letih in se mu bo v okviru finančnih možnosti posvetila tudi v prihodnje, pa je opremljenost in urejenost kulturnih objektov. DEJAVNOST DRUŠTEV V OKVIRU ZKPO Poglavitna skrb za razvoj in usmerjanje amaterske kulturno prosvetne dejavnosti v občini ima Občinski svet ZKPO, ki deluje od leta 1964 dalje in združuje vsa kulturno prosvetna društva v občini. Kulturna skupnost bo financirala dejavnost vseh 18 društev oz. skupin v okviru ZKPO, ki razvijajo glasbeno, gledališko, likovno in filmsko dejavnost, to je stroške za pripravljanje prireditev in za nastope ter za nagrajevanje strokovnih kadrov /zborovodij, kapelnikov, režiserjev/. Občinski svet ZKPO bo društvom razdeljeval sredstva po predloženih programih in sklenil z njimi dogovor o njihovem izvajanju. Občinski svet ZKPO pa bo zlasti pospeševal rast in spodbujal nadaljnje delovanje in porajanje dramskih skupin, skrbel bo za njihovo kakovostno rast in programsko idejno naravnanost. Pospeševal bo kvantitativno in kvalitativno rast vokalnih in instrumentalnih skupin, še posebno skrb bo posvetil najkvalitetnejšim ansamblom, da se bodo uveljavili tudi zunaj občinskih meja. Prav tako bo skrbel tudi za okrepitev dejavnosti likovnega društva in sicer na vsem območju domžalske občine. KULTURNA DEJAVNOST DRUŠTEV PRI OBČINSKEM ODBORU ZA TEHNIČNO KULTURO DOMŽALE Kulturna skupnost bo namensko financirala kulturno dejavnost dveh društev v okviru Občinskega odbora za tehnično kulturo, ki sta hkrati vključena tudi v Občinski svet ZKPO, in sicer Jamarskega društva Domžale in Foto-kino kluba Mavrica Radomlje. ŠOLSKA KULTURNA DRUŠTVA Kulturna skupnost bo podpirala kulturno dejavnost šol in si prizadevala, da bi se mladina vključila v šolska kulturna društva. Omogočala bo prirejanje šolskih dramskih prireditev, recitacijskih večerov, likovnih razstav, folklornih nastopov in izdajanje literarnih glasil. Podprla bo tudi revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Šolski mladini bo omogočila obisk gledaliških predstav in glasbenih prireditev. KNJIŽNIČARSTVO Program na področju knjižničarstva obsega prizadevanje, da bi povečali število obiskovalcev med mladino in delavci, še posebej pa med občani, ki živijo izven mestnih središč. V Domžalah je nujno potrebna čitalnica, stremeti pa moramo za tem, da bi preraščala v študijsko knjižnico. Matična knjižnica bo morala skrbeti za redno nabavljanje ustreznega knjižnega fonda. Veliko skrb bo morala posvetiti tudi podružničnim knjižnicam v Mengšu, Moravčah, Dragomlju in Prevojah. ZALOŽNIŠTVO Kulturna skupnost bo sofinancirala štirinajstdnevno izdajo Občinskega poročevalca /problematiko s področja kulture/ in si prizadevala, da bo to glasilo posvečalo ustrezno pozornost kulturnim dejavnostim v občini. Iz prenesenih sredstev iz leta 1974 za skupne naloge pa je posebej namensko dodeljenih za financiranje Občinskega poročevalca 200.000 din. Podpirala bo tudi izdajo znanstvenih in poljudno znanstvenih del, ki bodo obravnavala problematiko domžalske občine /publikacijo o spomenikih NOV, publikacijo ob Zboru gorenjskih aktivistov itd./. Pravtako bo podpirala leposlovne, glasbene in znanstvene izdaje domačih piscev in ustvarjalcev. Sofinancirala bo tudi izdajanje jubilejnih publikacij kulturnih društev in ustanov. GLEDALIŠKA, GLASBENA IN LIKOVNA DEJAVNOST TER OBČINSKE PRIREDITVE Kulturna skupnost bo sama ali s pomočjo ZKPO organizirala gostovanja poklicnih in boljših amaterskih gledališč v krajih s primernimi dvoranami. Tudi na gledališkem področju bo skrbela, da bodo predstave čimbolj dostopne delovnemu človeku. Kulturna skupnost si bo prizadevala, da bi predstavila občanom vrhunske glasbene reproduktivne umetnike. Tudi v letošnjem letu bo nadaljevala s tradicionalnimi koncerti in skrbe- la za nadaljnjo kakovostno rast in afirmacijo koncertov v Muzeju Jelov-škove umetnosti v Grobljah. Pri načrtni koncertni dejavnosti bo sodelovala z Glasbeno šolo Domžale. Kulturna skupnost bo podpirala organiziranje razstavne dejavnosti v večjih krajih občine, odkupovala pa bo tudi kakovostna likovna dela. Kot doslej bo kulturna skupnost sofinancirala tudi gostovanja društev ZKPO zunaj občine s takimi kakovostnimi prireditvami, ki bodo afirmirale kulturno dejavnost domžalske občine. Kulturna skupnost bo sofinancirala pomembne občinske prireditve. Letos bo sofinancirala tudi organizacijo Zbora gorenjskih aktivistov in Festival mladinskih folklornih skupin Slovenije. MUZEJSKA DEJAVNOST Za muzejsko dejavnost na območju občine skrbi Muzej Kamnik, ki je postavil tudi muzejsko zbirko v Moravčah s tematiko NOB in muzejsko zbirko slamnikarske obrti na gradu Krumperk. Kulturna skupnost bo poskrbela za sofinanciranje osnovne dejavnosti Muzeja Kamnik ter za razširitev muzejske zbirke na Krumperku z gradivom iz NOB in delavskega gibanja in za razširitev muzejske zbirke v Moravčah. Skupaj z drugimi gorenjskimi kulturnimi skupnostmi pa bo sofinancirala tudi akcije Muzeja delavskega gib-^.ja Jesenice in Gorenjskega muzeja Kranj. SPOMENIŠKO VARSTVO Spomeniško varstvo na področju domžalske občine izvaja Zavod za spomeniško varstvo Kranj. Kulturna skupnost bo sofinancirala osnovno dejavnost te ustanove in nadaljnje restavriranje fresk na Krtini. Še posebno skrb pa bo ob 30 letnici osvoboditve posvetila varstvu spomenikov iz NOB in delavskega gibanja. ARHIVSKA DEJAVNOST Kulturna skupnost bo sofinancirala osnovno dejavnost Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki opravlja službo varstva arhivskega gradiva tudi na območju domžalske občine. Iz prenesenih sredstev iz leta 1974 za enkratne naloge pa bo posebej financirala tudi ureditev prostorov na gradu Krumperk in za njihovo opremo v višini 289.800,00 din. KERSNIKOVE NAGRADE Kulturna skupnost podeljuje od leta 1972 redno vsako leto društvom, ustanovam in posameznikom nagrade in od lani tudi plakete za dolgoletno in izjemno kvalitetno delo na kulturno prosvetnem področju. To so dejansko enkratna priznanja za posebne dosežke in delo, ki se ne nagrajuje z rednim financiranjem. STROKOVNA SLUŽBA IN FUNKCIONALNI IZDATKI Sredstva so namenjena za plačilo osebnih dohodkov tajnika skupščine, za prispevek za opravljanje finančno računovodskih del preko občinskega sklada in za druga nagrajevanja po samoupravnem sporazumu, za pisarniško poslovanje, za najemnino in za stroške funkcioniranja skupščine ter njenih organov. Kulturna skupnost si bo prizadevala ta sredstva uporabiti kar najbolj varčno in morebitne presežke ob rebalansu prenesti na dejavnost. VZDRŽEVANJE IN OPREMA KULTURNIH OBJEKTOV Objekti, namenjeni kulturni dejavnosti, so v domžalski občini pomanjkljivo opremljeni, nekateri pa so v tako shibem stanju, da v njih ni mogoče razviti ustrezne kulturne dejavnosti. Kulturna skupnost se zaveda, da je možno izvesti načelo o množičnosti kulture le, če bodo za to dani tudi ustrezni prostorski pogoji. Zaradi izjemne omejitve porabe sredstev pa bo kulturna skupnost letos lahko poskrbela za izpolnjevanje te naloge le v najnujneših primerih. NERAZPOREJENA SREDSTVA Kulturna skupnost je leta 1974 posodila Skladu za izgradnjo šolske mreže 200.000,- din. Ta sredstva bodo vrnjena šele v drugi polovici leta 1975 in jih bo zato skupščina kulturne skupnosti razporedila z rebalansom za financiranje kulturnih akcij in dejavnosti, ki so bile spričo ome-'itve porabe sredstev v letu 1975 najbolj prizadete. FINANČNI NACRT SAMOUPRAVNE INTERESNE KULTURNE SKUPNOSTI DOHODKI: Saldo 31.12.1974 Sredstva po stopnji 0,34 iz OD za 1975 Sredstva iz privat. sekt. iz OD za 1975 Vrnjeno posojilo iz leta 1974 iz sklada za izgradnjo šolske mreže Vzajemna sredstva iz leta 1974 za enkratne naloge /ureditev zgodovinskega arhiva na Krumperku in financiranje Občinskega poročevalca/ SKUPNA SREDSTVA: IZDATKI: Vračilo presežka Kulturne skupnosti iz leta 1974 Dejavnost društev Zveze kulturno pros.org. Kulturna dejavnost društev pri Občinskem odboru za tehnično kulturo Šolska kulturna društva Knjižničarstvo Založništvo Gledališka, glasbena in likovna dejavnost ter občinske prireditve Muzejska dejavnost Spomeniško varstvo Arhivska slušba in ureditev prostorov na Krumperku Kersnikove nagrade Strokovna služba in funkcionalni izdatki Vzdrževanje in oprema kulturnih objektov Nerazporejena sredstva Obvezna rezerva 1% SKUPNA SREDSTVA: 328.199,00 2,610.000,00 88.400,00 200.000,00 489.800,00 3.716.399,00 560.000,00 510.000,00 50.000,00 100.000,00 380.000,00 458.000,00 360.000,00 145.000,00 210.000,00 361.800,00 40.000,00 170.000,00 135.235,00 200.000,00 37.164,00 3.716.399,00 ZDRAVSTVENO VARSTVO LJUBLJANSKE ZDRAVSTVENE REGIJE I. PREDLOG PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA LJUBLJANSKE ZDRAVSTVENE REGIJE ZA LETO 1975 IZHODIŠČA IN OKVIRI t Zdravstveno varstvo v regiji izhaja iz biološke in poklicne ter interesne ir zaposlitvene strukture prebivalstva, iz prevladujočih značilnosti obolevnosti v regiji in na posameznih ožjih območjih ter še posebej z gledišča vpliva na produktivnost dela, iz obstoječih zdravstvenih zmogljivosti in njihove mreže ter učinkovite izkoriščenosti, kot tudi iz priznanih standardov in normativov V zdravstvu skladno s stanjem in družbeno opravičljivo rastjo zdravstvenega varstva oziroma zdravstvenih dejavnosti za posamezna področja in območja dela. Za obseg zdravstvenega varstva v ljubljanski regiji je bistveno, da zagotovi doslej doseženo raven v sorazmerju z dogovorjeno rastjo vpričo sodobne tehnologije in neobhodne, izpopolnitve mreže zdravstvenih zmogljivosti. Upoštevati je treba tudi intenzivnejše uveljavljanje pravic do zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja spričo večje zdravstvene prosvetljenosti in zahtevnosti prebivalstva, vključujoč še vse izrazitejše manifestacije izenačenih pravic do zdravstvenega varstva kmetov in delavcev. Globalna usmeritev zdravstvene politike v regiji bo v perspektivi težila k izeriačevanju materialnih in strokovnih pogojev za delo posameznih zdravstvenih dejavnosti, zlasti še med osnovnim na eni strani ter. specialistično-bolnišničnim zdravstvenim varstvom na drugi strani. Pravkar naštete posebnosti so odločilne tudi za prilagoditev zdravstvenega varstva družbenoekonomskemu' razvoju regije v odvisnosti od družbeno dogovorjene rasti skupne porabe glede na gibanje družbenega proizvoda in od družbeno priznanega deleža zdravstva v skupni porabi. OBSEG ZDRAVSTVENIH DEJAVNOSTI Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana zajema 18 občin: Ljubljana -Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, .Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje. Predvidevamo, da bo v 1975. letu na območju te regionalne zdravstvene skupnosti 269.650 aktivnih zavarovancev, od tega 258.900 delavcev in 10.750 kmetov. Število aktivnih zavarovancev-delavcev naj bi se v 1975. letu povečalo za 3%, dočim nam dinamika prejšnjih let kaže, da se bo število kmetov-gospodarjev znižalo za 3 %. Število vseh zavarovanih oseb se bo v 1975. letu povečala za 3 % v primerjavi s prejšnjim letom. Znašalo bo 581.500 oseb, od tega 550.900 delavcev in 30.600 kmetov. V predlogu regijskega programa zdravstvenega varstva se omejujemo na okvirne podatke z upoštevanjem količinskih kazalcev, kot se uporabljajo za opredelitev in obračun zdravstvenih storitev. Ob tem pa ne navajamo opredelitev programa zdravstvenega varstva za območje posamezne občine, ker je to že druga faza programiranja skladno z nalogami, že ustanovljenih in konstituiranih občinskih zdravstvenih skupnosti. Predvidevanja za neposredno zdravstveno- varstvo so pretežno zasnovana na gibanjih in obsegu v 1974. letu ter le delno izpopolnjena s kazalci iz delovnih načrtov nekaterih zdravstvenih organizacij skladno z ustaljeno metodologijo iz prejšnjih let, kolikor je še uporabna v novih okoliščinah po sedanjem zakonu o zdravstvenem varstvu. Vpričo pravkar navedenega se pričujoče kvantifikacije zdravstvenega varstva v regiji delno razlikujejo od zadevnih predvidevanj po prvotnem predlogu programa zdravstvenega varstva. Vendar te razlike še niso strokovno povsem preverjene in bodo neogibno podvržene strokovni reviziji v sorazmerju z družbeno dogovorjenim deležem zdravstva v skupni porabi oziroma z družbeno priznanimi zmogljivostmi. V osnovni zdravstveni dejavnosti programiramo za 1975. leto 95.000.000 faktorjev. Podatek se nanaša na vse zdravstvene in na zobozdravstvene storitve v mreži osnovne dejavnosti. V ambulantah in dispanzerjih ter za aktivno zdravstveno varstvo občanov na domu bo opravljeno storitev za 67,000.000 faktorjev. Zobozdravstvene storitve v osnovni mreži pa naj bi pomenile 25.000.000 faktorjev. Za vso specialistično ambulantno dejavnost v regiji je programiranih 48,000.000 faktorjev brez prioritet ter poleg posebnih storitev. Za zobozdravstvene storitve v okvirih ambulantne dejavnosti bolnišnic je predvidenih nadaljnjih 2,600.000 faktorjev. Za bolnišnično zdravstveno varstvo programiramo 2,000.000 oskrbnih dni. Vendar je predviden porast na račun raznih oblik intenzivne nege. Storitve za hospitalizirane bolnike načrtujemo z 28.000.000 faktorjev. Operativnih točk pričakujemo za 4,200.000. K temu je treba prišteti še okrog 330.000 posebnih medicinskih storitev. V tem se kaže nadaljnja težnja po posredni razbremenitvi bolnišničnih postelj z intenzivnejšim zdravljenjem ob krajši ležalni dobi kljub večjemu številu sprejetih bolnikov, kar pa pomeni tudi večje izdatke. Reševalni prevozi so programirani v osnovni zdravstveni mreži z 1,500.000 km ter približno z 1,900.000 km v okvirih kliničnega centra. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih predvidevamo 75 tisoč oskrbnih dni, od tega 35 tisoč za otroke, drugo pa za odrasle. Preventivna medicinska rehabilitacija otrok pa naj bi se še naprej izvajala v okvirih orientacijskega letnega programa23 tisoč oskrbnih dni. PRIORITETNE NALOGE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA za leto 1975 so: - nadalje izpopolnjevati kompleksno varstvo delavcev na delovnem mestu z izenačevanjem pogojev tega varstva v regiji, - do potrebne organizacijske mreže razviti vsestransko zdravstveno varstvo borcev NOV, - poleg dopolnjevanja rasti predšolskega in šolskega zobozdravstva ponovno poudariti krepitev zobozdravstvenega varstva vajencev vseh vrst, pa tudi razširiti mrežo zobnih ambulant za odraslo populacijo, - zagotoviti ustrezno hitrejšo rast tistih specialističnih dejavnosti, kjer je odprava čakalne dobe nujna, - ponovno vzpostaviti nego bolnika na domu v potrebnem obsegu in pri tem upoštevati vedno večjo potrebo po zdravstvenem varstvu starostnikov, " , ( - aktivno razvijati zdravstveno prosveto in vzgojo, pri tem koristiti sposobnost tovrstnega delovanja Rdečega križa Slovenije, ker ta dejavnost posredno zmanjšuje trošenje sredstev za zdravstveno varstvo nasploh. IZPOPOLNJEVANJE IN DOGRAJEVANJE ZDRAVSTVENE MREŽE Treba je še naprej upoštevati družbeno ah samoupravno dogovorjene obveznosti o sredstvih za razširitev oziroma adaptacije zmogljivosti na ožjem ali širšem območju te samoupravne interesne zdravstvene skupnosti. V tem pogledu bo potrebno skladno s srednjeročnim planom razvoja zdravstvene službe izvajati hkrati posebne naloge zavoljo vlaganj za boljšo tehnično in kadrovsko opremljenost osnovne in specialistične zdravstvene dejavnosti. Tako bo ta regionalna zdravstvena skupnost nadaljevala vlaganja sredstev v tehnično in gradbeno izpopolnjevanje ter dograjevanje zdravstvenih zmogljivosti s področja osnovne zdravstvene dejavnosti, poleg že priznanih obveznosti, kakor je to deloma že izvajala v 1974. letu, če bodo za 1975. leto zagotovljena ustrezna sredstva. II. FINANČNO OVREDNOTENJE PREDLOGA PROGRAMA REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LJUBLJANA ZA LETO 1975 Okvirna izhodišča za ovrednotenje programa zdravstvenega varstva ljubljanske regije za 1975. leto so opredeljena v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975.' V izdatkih zdravstvenega varstva za leto 1975 so skladno s sprejetimi kazalci gospodarskih gibanj upoštevana naslednja povečanja: » - porast materialnih stroškov za 23 % v primerjavi z letom 1974, - amortizacija po nominalnih stopnjah, povečana za 30 %, - osebni dohodki delavcev v zdravstvu, povečani za porast življenjskih stroškov 23 % in za porast realnih Osebnih dohodkov na zaposlenega za 1 %, povečanje zakonskih fn pogodbenih obveznosti ter sredstev za sklade v enakem razmerju kot sredstva za osebne dohodke. V izračunanih sredstvih za zdravstveno varstvo je upoštevana dosežena raven zdravstvenega varstva iz 1974. leta in da se enaka raven zagotovi tudi v 1975. letu tako, da se poveča obseg zdravstvenega varstva sorazmerno s predvidenim številom zavarovanih oseb za 3 %. Izdatki za denarna nadomestila in pomoči so predvideni v znesku 253.329.000 din ali za 32,8% več kot v letu 1974. , > Višina denarnih nadomestil je regulirana s predpisi in vezana na gibanje osebnih dohodkov. Vsled tega je pri izračunu sredstev za ta namen uporabljen indeks porasta nominalnih osebnih dohodkov v letu 1974, to je 25 % in pričakovano naraščanje števila primerov, pri čemer naj bi odstotek obolevnosti ostal na ravni iz preteklega leta. V izračunu sredstev za denarna nadomestila in pomoči so tudi upoštevane spremembe, ki jih regionalni zdravstveni skupnosti nalagajo novi zakonski predpisi in samoupravni akti. Z novim zakonom o zdravstvenem varstvu je v breme zdravstvene skupnosti razširjen krog primerov, ko gre pravica do nadomestila osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja. Tako gre zavarovancu pravica do nadomestila osebnega dohodka od prvega dne zadržanosti v breme zdravstvene skupnosti v primeru transplantacije kože, živega tkiva ali orgahov v korist druge osebe. Nadalje imajo vojaški invalidi, imetniki Partizanske spomenice in drugi odlikovanci ter borci NOV, ki imajo priznano dvojno trajanje najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945 in so zavarovani v naši skupnosti pravico do stoodstotnega nadomestila, prav tako v breme skupnosti. V letu 1975 se skladno z zakonom podaljša porodniški dopust zaposlenim materam, kar se bo odrazilo tudi v izdatkih za nadomestilo osebnega dohodka. Po samoupravnem sporazumu s skupnostjo otroškega varstva bo izvajanje te pravice urejeno tako, da se dosedanji skrajšani delovni čas porodnic, ki gre v breme zdravstvene skupnosti, preračuna na polni delovni čas, kar pomeni, da bo obveznost zdravstvene skupnosti v 1975. letu realizirana v polovico krajšem obdobju (namesto v 163 dneh v 81 dneh). Zaradi hitrejšega dospetja obveznosti bo v predhodnem obdobju - v 1975. letu -potrebno zagotoviti za ta nadomestila nekaj več sredstev. V izdatkih kot drugi prispevki in povračila so predvideni izdatki za povračila strokovnim službam za izvajanje in uresničevanje nalog zdravstvene skupnosti tako na ravni regije, kot za republiško zdravstveno skupnost s 24 %-nim povečanjem nasproti preteklemu letu. Povračila so valorizirana za porast življenjskih stroškov in za pordst realnih osebnih dohodkov na zaposlenega skladno s smernicami v resoluciji. Drugi izdatki, ki združujejo stroške za delo r moupravnih organov, stroške denarnega in plačilnega prometa ter razne t ige stroške, so nasproti letu 1974 povečani za 20,9 %. Po zakonu, o zdravstvenem varstvu rcgionalr • zdravstvena skupnost ustvarja v okviru svojih sredstev tudi rezervo in si z r .i zagotavlja finančno stabilnost v poslovanju ter likvidnost v izpolnjevanju r ^nih obveznosti. V ta namen je predviden en odstotek od j> iniranih skupnih dohodkov, kot je predpisano v zakonu o sredstvih rezerv. V-okviru združevanja sredstev za skupne petrebe in za izvajanje širše solidarnosti na območju SR Slovenije je v izračunu predvideno, da bo skupnost še naprej izločala iz svojih sredstev 0,46 % ali 68,192.000 din. V teh sredstvih je vključena solidarnostna dograditev in usposobitev Kliničnega centra, predkliničnih inštitutov Medicinske fakultete, TRT objekta Onkološkega inštituta in regionalnih bolnišnic Koper, Nova Gorica in Maribor. Za pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja po programu skupnosti za 1975. leto, za skupne potrebe v SR Sloveniji in za rezervo skupnosti je potrebnih 1,611,603.000 din dohodkov ali 21,6 % več kot v letu 1974. Skupnost bi' ta sredstva zbrala s prispevki delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih- skupnostih, za kar bi bila potrebna skupna stopnja (iz bruto osebnih dohodkov delavcev 8,00 % in iz dohodka TOZD 1,28%), to je skupna stopnja 9,28% in iz prispevkov kmetov po stopnji 55 % od KD in iz pavšalnega zneska 760 din, ter z analogno izračunanimi prispevki za vse druge kategorije zavarovanih oseb. Od skupne stopnje 9,28 % bi odpadlo: - za funkcionalne Jzdatkc, kot so stroški zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, vključno z rezervo - 8,82 % - za skupne potrebe in za solidarnost v okviru SR Slovenije - 0,46 % V programu zdravstvenega varstva za 1975. leto je predvideno skladno z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS, da bo regionalna zdravstvena skupnost nadaljevala z začeto investicijsko politiko, ki jo je izvajal v preteklih letih in je še naprej neogibna kot izpolnitev že prevzetih obveznosti ter prioritetna in postopna razširjena reprodukcija v osnovni zdravstveni mreži. Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana je od 1972. leta zbirala sredstva za sofinanciranje gradnje Kliničnega Centra v Ljubljani in za adaptacijo Splošne bolnišnice Trbovlje iz naslova neposredne udeležbe regije. Ti objekti bodo sicer dokončani še letos, vendar je še potrebno zagotoviti dodatna sredstva zaradi nastalih podražitev. V programu skupnosti za leto 1975 so predvidene nove naložbe v osnovno zdravstveno varstvo, ki imajo po resoluciji v tem letu prednost pred drugimi investicijami. Sredstva za dokončanje začetih objektov, kot tudi sredstva za najnujnejše naložbe v osnovno zdravstveno varstvo naj bi se še naprej zbirala po stopnji 0,59 %, vendar izven okvirov finančnega načrta, oziroma kot izvenbilančna sredstva po četrtem oditavku 7. člena predloga družbenega dogovora. Prispevek regionalne investicije naj bi se zbiral iz dohodka TOZD, pri čemer bi bila osnova bruto osebni dohodki. Po tej stopnji bi regionalna skupnost zbrala v 1975. letu 87,374.000 din sredstev. SKLEPNE UGOTOVITVE Tako oblikovan predlog regionalnega programa zdravstvenega varstva ter zadevnega združevanja sredstev v okviru regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana je rezultat priprav, ki jih je opravila začasna skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva, izhajajoč iz potreb prebivalstva po celovitem zdravstvenem varstvu ob upoštevanju kadrovskih in drugih zmogljivosti. Nanaša se na enoletno obdobje, kakor uitnn resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije. Program bo sprejet, ko ga sprejme skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana na podlagi enakopravnega odločanja skupščin zdravstvenih skupnosti s pristojnimi zbori družbenopolitičnih skupnosti v regiji. Poglavitne značilnosti so sproti prikazane in ustrezno analizirane. Vendar je treba posebej povzeti in poudariti zlasti naslednje: 1. Pri odločanju o obsegu zdravstvenega varstva je pomembna zagotovitev dosežene ravni, ki pa je hkrati podvržena neogibni dinamiki v zvezi z naraščanjem prebivalstva, z obolevnostjo, z uvajanjem oziroma izvajanjem že vpeljanih sodobnih sredstev in načinov zdravljenja, z zdravstveno prosvetljenostjo ter zahtevami življenjskega in delovnega okolja in vsemi drugimi družbenoekonomskimi dejavniki, katerih prisotnost in vpliv se vedno bolj manifestirata v zdravstvenem varstvu oziroma zdravstveni dejavnosti. Tega ni mogoče izločiti ali kakorkoli prezreti v odločitvah o ravni in obsegu, o redni dejavnosti in o prioritetah. Skratka, gre hkrati za ohranitev doseženega stanja in za neobhodno zagotovitev povsem naravnega razvoja, brez katerega bi se le še kopičile težave in nevšečnosti, kot smo jih doslej ugotavljali in upravičeno grajali. 2. Tako ugotovljene in>že kar nesporne okoliščine so nujno izhodišče tudi za združevanje sredstev zavoljo uresničevanja ustreznega zdravstvenega varstva ter zagotavljanja še drugih oblik socialne varnosti iz naslova zdravstvenega zavarovanja> Zadevne posebnosti so odločilne tudi za prilagoditev zdravstvenega varstva družbenoekonomskemu razvoju regije v odvisnosti od družbeno dogovorjene rasti skupne porabe glede na gibanje družbenega proizvoda in od družbeno priznanega deleža zdravstva v skupni porabi, kakor izhaja iz resolucije o družbenoekonomski politiki in raevoju SR Slovenije. . v 3. K nujno potrebnim sredstvom, ki jih je treba zagotoviti za razvoj zdravstvenega varstva zlasti z gledišča že opredeljenih in družbeno verificiranih ter prevzetih obveznosti za graditev zdravstvenih zmogljivosti v bolnišnični dejavnosti in za neobhodna investicijska vlaganja v mrežo osnovnih zdravstvenih zmogljivosti, sodi predlog za nadaljevanje že utečenega združevanja oziroma za ustrezno obliko družbene verifikacije in samoupravnega sporazumevanja o zadevnih posebnih nalogah po že prevzetih obveznostih in nadaljnjih prioritetah v odvisnosti od verificirane utemeljenosti in pomembnosti v sorazmerju s sredstvi, zagotovljenimi za te namene. In za konec še temeljna opredelitev po zakonu, daje: - zdravstveno varstvo sestavni del družbene reprodukcije in važen dejavniK produktivnosti dela ter obrambne sposobnosti naroda, tako da sodi med bistvene elemente socialne politike in življenjske ravni vseh delovnih ljudi in bbčanov. Ljubljana, 16..?. 1975 FINANČNO OVREDNOTENJE PREDLOGA PROGRAMA REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LJUBLJANA ZA LETO 197 5 - osebni dohodki za sedanji obseg zaposlenih - skladi b) povečanje obsega zaradi porasta števila zavarovanih oseb ( 3 \ ) 428.859 24.275 532.613 '30.150 30.093 IZDATKI Realizacija 197« Program 1975 ovrednoten po kazalcih resolucije Indeks 3 : 2 1 2 3 i SKUPNI IZDATKI ZDRAV.VARSTVA IN ZAVAR0V. v tem: 1 .195.2 30 1,527.295 127,8 - nadomestila osebnift\ dohodkov 183.925 211.133 131,3 - pogrebnine in poente-tnine 6.891 11.896 172,6 - drugi prispevki in povračila 26.120 32.517 121,5 - drugi izdatki 4.846 5.9*2 122,6 Izdatki za zdravstveno varstvo, v tem: 973.448 1,235 ..,j7 126,9 - izdatki za zdrav.varstvo po konvencijah 3.151 1.021 127 ,7 - izdatki za zdrav.varstvo v tujini 1 2.895 13.«67 10» ,1 - ostali izdatki za zd rw. varstvo(drugi prevozi in pot.str.,prot.,ortop. in drugi pripomočki) 9.419 11.868 ll.,J - zdravila in injekcije na recept 1 38.816 172.963 121,6 Izdatki za zdrav.varstvo po pogodbah v tem: 809.1 67 1,033.186 127 ,7 a) obseg iz 1971.leta 809.167 1 ,003.093 121 ,0 - mateVialni strofik^ - amortizacija - pogodbene in za* konske obveznosti 275.1 1 7 24.275 56.641 338,391 31.558 70.318 12." ,0 1IC ,C 121,2 121,3 121,2 DOHODKI Realizacija , 197M Program 1975, ovrednoten po kazalcih resolucije Indeks 3 ! ! 1 2 . 3 1 I. IZVIRNI DOHODKI SKUPAJ 1,130.660 1 ,379.771 122 - prispevek zavarovancev - delavcev iz delovnega . razmerja 1,091.779 1,333.628 122,2 - prispevek zavarovancev - delavcev pri zasebnikih 17.596 21.721 123 Ji - prispevek za zdrav, zavarovanje delavcev v tujini 11.333 12.500 110, 3, - prispevek za zdrav, zavarovanje vajencev 7.023 8.700 123 ,1 - drugi prispevki za zdrav.zavarovanje 2.929 3.222 110,0 II. DRUGI DOHODKI SKUPAJ 191.613 231.832 119,1 - prispevek zavar.ki opravljajo samost.pokl. dejavnost 28.119 37.831 133,0 - prispevek iz oseb.doh. od kmetijske dejavnosti 21.175 21.531 115,8 - prispevek za zdrav, zavar.upokojencev 129.157 159.362 123 ,1 - povračilo za stroSke zdrav. var. po konvencijah j S.2.28 500 _ - drugi dohodki in prispevki 10. 301 9.608 93 ,2 DOHODKI SKUPAJ 1,325.273 1,611.603 121,6 Izločitve skupaj 130.013 81. 308 61 ,8 od tega: - v rezervni sklad 28.158 16.116 57,2 - za razvoj zdrav.službe v regiji 12.012 m - za zdruievanje sredstev v republiki 59.873 68.192 113 ,8 DOHODKI PO IZLOČITVAH 1,195.230 1,527.295 127,8 SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANSKE REGIJE PREDLOG PROGRAMA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANSKE REGIJE ZA LETO 1975 Zaposlovanje je sestavni del politike razvoja, ki jo oblikujejo in izvajajo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah. Z izvajanjem te dejavnosti se uresničuje pravica do dela, izbire poklica in zaposlitve; zadovoljujejo se tudi kadrovske potrebe, ki nastajajo v procesu družbene reprodukcije. Zaposlovanje oziroma gibanja na področju zaposlenosti in zaposlovanja so pretežno odvisna od ciljev in ukrepov ekonomske in socialne politike ter politike na področju oblikovanja kadrov. Za opravljanje nalog pri izvajanju tekoče in programirane politike na področju zaposlovanja, nalagajo predpisi in dogovori skupnostim za zaposlovanje predvsem izvrševanje naslednjih funkcij: - ekonomsko-analitična funkcija - posredovalna funkcija -- funkcija poklicnega usmerjanja - izobraževalna funkcija- - funkcija socialne zaščite Vse te funkcije se razčlenjujejo na naloge, ki jih zajema enotni program dela vseh skupnosti in zavodov s tekočimi in dolgoročnejšimi cilji. Programska usmeritev za leto 1975 zahteva najmanj to, da se vse standardne naloge iz enotnega programa službe izvajajo vsaj v enakem obsegu, z enako močjo in vsaj na enaki strokovni ravni kot doslej. Možnosti za uresničitev navedenih ciljev bodo zagotovljene v primeru, da se dejavnosti izvajajo v letu 1975 vsaj v enakem obsegu kot ga odreja program dela za leto 1974. To pomeni, da so potrebna relativno enaka sredstva za dejavnost skupnosti in zavodov, enaka sredstva za izvajanje funkcionalnih dejavnosti, razen za razširjene in nove ukrepe, ki so predvideni v zvezi s pripravo delavcev in povečanjem socialne varnosti v zakonu o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti. S financiranjem kot ga predlagamo, zagotavljamo tudi pokrivanje primanjkljajev tistim skupnostim, ki jim izvirni dohodki ne zadoščajo za opravljanje funkcij, ki jih predvideva enotni program dela. Način pokrivanja primanjkljaja določa dogovor s prelivanjem sredstev tistih skupnosti, katerih razpoložljiva sredstva presegajo določila. Delo, ki ga prikazujemo v tem programu, opravljamo enotno v celotni regiji, ki obsega 18 občin, in sicer: Cerknico, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrijo, Kamnik, Kočevje, Litijo, Logatec, Ribnico, Trbovlje, Vrhniko, Zagorje in vseh pet ljubljanskih občin. Da bi bilo delo na področju zaposlovanja in poklicnega usmerjanja čimbolj gospodarno, moramo mnoge naloge reševati v vsej Sloveniji enotno in se enotno povezovati z drugimi republikami in državami, kjer so zaposleni naši delavci. To enotno delo zagotavljamo že vsa leta; v letu 1975 pa ga bomo zagotovili, če bomo iz zbranih sredstev izdvojili 3,500.000 dinarjev. Za smotrno delo na področju zaposlovanja in poklicnega usmerjanja moramo stalno spremljati zaposlovanje, zaposlenost in brezposelnost, preučevati izvore delovnih potencialov, analizirati in spremljati ^potrebe po kadrih, spremljati razvoj poklicev, preučevati fluktuacijo in presežke ter primanjkljaje delavcev (bilance), preučevati tokove zaposlovanja in pojave, -ki pospešujejo ali zavirajo produktivno zaposlovanje in preučevati možnosti za aktiviranje prebivalstva. Za zagotovitev enake socialne varnosti začasno nezaposlenih delavcev v vsej Sloveniji pa moramo iz sredstev naše skupnosti zagotoviti 3,190.000 dinarjev. Sporazum med vsemi skupnostmi zagotavlja, da bodo sredstva uporabili samo za denarno nadomestilo in zdravstveno varstvo začasno nezaposlenih. Vzroki, ki lahko kateregakoli delavca brez njegove volje ali krivde'pripeljejo v vrsto začasno nezaposlenih, so'različni. Vse naše strokovne službe se trudijo, da je ta čas začasne nezaposlenosti čirri krajši in daje tudi v tem času delavcu zagotovljena socialna, varnost, ki jo lahko nudimo po novem zakonu o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti vsem, ki so že bili zaposleni, če bodo zagotovljena sredstva v višini 5,160.000 dinarjev. Sredstva za drugo pomoč začasno nezaposlenim so namenjena za zadovoljitev njihovih osnovnih potreb (prehrano in prenočišče), pa tudi za to, da omogočijo čim hitrejšo ponovno zaposlitev za plačilo zdravstvenega pregleda pred zaposlitvijo in za prevozne.in selitvene stroške ob zaposlitvi v drugem kraju. Denar, ki se steka v strokovno izobraževanje, porabljajo delovne organizacije za usposabljanje novih delavcev. Tudi delavcem, ki se usposabljajo za novo delo, denarno pomagamo, če v času usposabljanja nimajo drugih sredstev za preživljanje. Da bi bilo tako usposabljanje čim bolj uspešno, naši strokovni delavci brezplačno pomagajo pri organizaciji strokovnega usposabljanja in sprejemanju ter pripravi delavcev. Vsako leto zapusti osnovne šole na našem področju šest do sedem tisoč učencev, gimnazije pa 1300 dijakov. Vsi ti se morajo odločiti za določeno področje dela in poklicno .usposabljanje. Odločitev mora biti takšna, da bodo pri delu uspešni in zadovoljni. Vsi smo se enkrat znašli pred to odločitvijo, zato vemo, kako je težavna za naše otroke. Lahko pa trdimo, da je iz leta v leto težja, saj je vedno več različnih možnosti med katerimi morajo učenci in dijaki izbirati. Da bi jim to izbiro olajšali jim posredujemo potrebne informacije o šolah in poklicih ter o njihovih možnostih., Tistim, ki se po takem informiranju še ne morejo odločiti, pa nudimo posebno pomoč z nasveti (poklicno usmerjanje). Vse bolj pa čutimo, da rabijo našo pomoč tudi tisti učenci, ki so vključeni v srednje strokovne šole, saj vsa reformna prizadevanja v šolstvu težijo za tem, da omogočijo nenehno poklicno usposabljanje ne glede na to, katero šolo si je učenec izbral po končani osnovni šoli. Podatki zadnjih let kažejo, da približno polovica učencev srednjih tehniških šol nadaljuje šolanje. To pa pomeni, da moramo poklicne? usmerjanje razširiti na vse srednje šole. Štipendiranje daje materialno osnovo poklicnemu usmerjanju in s tem izboljševanju poklicne usposobljenosti zaposlenih. V letu 1975 bo polno zaživelo štipendiranje po sporazumih, ki so bili podpisani v letu 1974. Za uresničitev takega Štipendiranja in za vključitev celotnega štipendiranja v kadrovsko politiko pa je nujno, da samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje vključijo v svojo politiko tudi štipendiranje, njihove strokovne službe pa izvajanje štipendijske politike. V letu 1975 bomo morali svojo poklicno svetovalno pomoč še bolj razširiti tudi na delavce, ki se bodo morali zaradi nove tehnologije primerno usposobiti ali spremeniti svojo kvalifikacijo.. Za izvedbo programa bomo v letu 1975 predvidoma potrebovali naslednja finančna sredstva: - za skupne zadeve zaposlovanja 3,500.000 - za solidarnost 3,190.000 - za delo zavoda 7,600.000 - za poklicno usmerjanje . 600.000 - za pripravo delavcev na zaposlitev 3,650.000 - za socialno varnost • 5,160.000 Skupaj Ljubljana, dne 20. 2. 1975 23,700.000 SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNIH LJUDI IN OBČINSKI SINDIKALNI SVET VABITA VSE DELOVNE LJUDI K PLODNI RAZPRAVI O PROGRAMIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN NJIHOVEM FINANCIRANJU V LETU 1975 DELOVNI LJUDJE, IZKORISTITE SVOJE USTAVNE PRAVICE IN DOLŽNOST, DA IMATE ODLOČILEN VPLIV NA DELITEV REZULTATOV DELA! VI SOODLOČATE O OBSEGU PROGRAMOV S TEM, KO DAJETE DEL SVOJEGA DOHODKA ZA DRUŽBENI STANDARD VSEH DELOVNIH LJUDI. USPEŠNOST NAŠEGA SKUPNEGA DOGOVARJANJA BO OMOGOČILA URESNIČITEV SPREJETIH IN ZASTAVLJENIH PROGRAMOV VSEH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI. ZARADI TEGA SODELUJTE V RAZPRAVAH! DELOVNI LJUDJE ! PREDLOŽENI PROGRAMI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI SO DEL PRIZADEVANJ, DA BI ZADOVOLJILI NAJNUJNEJŠE POTREBE FINANCIRANJA NJIHOVIH PROGRAMOV IN TAKO NADALJEVALI V LANSKEM LETU ZAČETO SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE IN DRUŽBENO DOGOVARJANJE. REŠEVANJE VSEH PROBLEMOV JE NAŠA SKUPNA STVAR, ZATO SODELUJMO V RAZPRAVAH IN Z RAZUMEVANJEM PODPRIMO NAŠA SKUPNA PRIZADEVANJA! ZAGOTOVITEV SREDSTEV NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA IN IZOBRAŽEVANJA POMENI TUDI NOTRANJO BOGATITEV VSEH DELOVNIH LJUDI! (nadaljevanje z 8. strani) Po mnenju PREDSEDUJOČEGA bodo glede tega se velike težave in razprave, in to najprej v delegacijah. Vprašanje je namreč, kako s polovico manj sredstev izpolniti naloge, ki so ne samo pred domžalsko, ampak tudi pred drugimi občinami. Zato je bila zaradi informiranja skupščina ponovno sklican prav tako pa naj delegati na prvih sejah delegacije poročajo o situaciji, v kateri se je domžalska občina trenutno znašla. Med tem je predsednik izvršnega sveta poročal o pravkar prejetem telefonskem obvestilu s centralnega komiteja ZKS, da bo prišla v Domžale posebna skupna komisija v zvezi z nakazanimi problemi. Mimo tega je dal predlog, da se podpis dogovora začasno odloži. PREDSEDNIK skupščine je prepričan, da je to rezultat razprav na dan pred sejo skupščine in upa, da se bo zadeva uredila in razčistila. pooblašča izvršni svet, da ponovno zahteva izračun dovoljene porabe za leto 1974, in sicer tako, da se pri tem dosledno upošteva tisti del družbenega dogovora iz leta 1974, ki upošteva različne obveznosti in specifičnost občin, to je različno rast družbenega proizvoda in različno obdavčitev občanov. Dokler to ni urejeno, predlaga skupščini, da izvršni svet odloži podpis družbenega dogovora o splošni porabi. Za ta sklep so glasovali vsi zbori delegatske občinske skupščine, na kateri je bilo prisotnih 46 delegatov zbora združenega dela, 28 delegatov zbora krajevnih skupnosti in 25 delegatov družbenopolitičnega zbora. Ker je bil s tem dnevni red izrednega zasedanja delegatske skupščine izčrpan, je predsednik tovariš Lenič Jernej zaključil zasedanje skupščine. Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič, L r. MLADI KMETOVALCI ORGANIZIRANI Udeleženci na predavanju o obrambni vzgoji prebivalstva Delegat KS Domžale Karel KUŠAR je v svoji daljši razpravi med drugim predlagal, da se razčistijo republiški izračunu glede dosežene višine bruto OD, ker so vsakokrat različni; da je treba predstavnike republiškega izvršnega sveta ponovno opozoriti na specifičnost občine Domžale glede na močno razvito zasebno obrtno dejavnost; opozoril je na politični pomen in odgovornost, če izvršni svet odkloni ali odloži podpis družbenega dogovora. Kljub temu bo namreč odprto vprašanje, kako bo mogoče kriti vse tisto, kar je s programi začrtano. Dogovarjati se bo treba na nivoju občine z delovnimi ljudmi ter vsa vprašanja in probleme, ki se rešujejo v občinski skupščini, prenesti tudi na zbore občanov in delovnih ljudi. Predsednik skupščine je poudaril, da bi odložitev podpisa dogovora ne pomenila odklanjanje ustavnih načel in družbenega dogovarjanja, ampak bi pomenila obsodbo nepravilne metode dela, ne družbenega dogovarjanja in ne sporazumevanja in obenem iskanje poti, da bi se družbeno dogovarjali. Predlaga, da sprejmejo delegati predlog izvršnega sveta oziroma naslednji sklep: Skupščina občine Domžale DELOVNA AKCIJA V KRASNJI Več kot leto dni je že, odkar so skozi Krašnjo asfaltirali cesto. Letošnjo zimo so tudi postavili vse prepotrebne prometne znake. Ker pa bankine niso bile še urejene, smo na pobudo Krajevne skupnosti Krašnja to delo opravili gasilci. Mnogokrat se pojavlja problem v vseh društvih, kje dobiti denar. Ta problem tare tudi GD Krašnjo. Ker pa v letu 1975 nameravamo kupiti motorno črpalko, smo se z večjo vnemo lotili dela. Udeležba je bila izredna, tako da smo delo opravili v rekordnem času. Urediti je bilo treba tudi zelenico pred Krašnjo. Za opravljeno delo nam je KS Krašnja plačala 7.000 din. Mnenja sem, da bi se še podobne akcije vršile in da bi društvo prišlo do prepotrebnih sredstev. Na kraju bi se zahvalil vsem udeležencem te akcije, kije vredna zgledov in posnemanja. Franc Dragar Od 13. do 15. februarja so v naši občini potekale ustanovne konference aktivov mladih zadružnikov. Ustanovljeni so trije aktivi in sicer za območje Moravč, Črnega grabna in Domžal. 2e sami kongresni dokumenti Zveze socialistične mladine Slovenije so zahtevali, da se mora mladinska organizacija v bodoče bolj prizadevati, da bo kmečka mladina družbenopolitično organizirana v sklopu ZSMS, kjer bi le-ta razvijala primerne oblike dela ter pri tem postala subjekt pri odločanju v kmetijski politiki. Po politični liniji se bo na nivoju občine pri Občinski konferenci ZSMS organizirala konferenca mladih v kmetijstvu, katere osnovna naloga bo, da bo povezovala delo aktivov mladih zadružnikov in usklajevala stališča posameznih aktivov in s tem zagotavljala idejno in akcijsko usmeritev v reševanju vprašanj občinskega pomena. Trajna naloga konference mladih v kmetijstvu je tudi, da kmečko mladino v celoti organizira v aktive mladih zadružnikov, kar je že preizkušena oblika dela v Sloveniji ter jih vzpodbuja za delo v kmetijstvu in pri oblikovanju razvoja vasi. Prav tako je potrebno z večino akcij omogočiti strokovno gospodarsko izobraževanje, kar je pogoj za uspešno gospodarjenje, s tem pa doseči takšen razvoj kmetijstva, kakršnega družba od mladih kmetov zahteva. Seveda pa se mora mladina predvsem vključiti v družbenopolitično življenje. Tu je namreč mesto, kjer bo lahko z ostalimi zainteresiranimi javno razpravljala o svojih problemih ter le-te tudi razreševala. Kmečka nuadina živi v slabših življenjskih pogojih kot ostala mladina. Njen razvoj je odvisen od razvoja kmetijstva kot glavnega vira za preživljanje in splošnega razvoja vasi oziroma podeželja. Delovni pogoji v kmetijstvu so slabi. Kmečka mladina dela preko celega dne, njen prosti čas je majhen in neorganiziran. Stanovanjske razmere, osebni, kot tudi družbeni standard, je nizek. Omejene so tudi možnosti za zabavo, razvedrilo in kulturo. Kmečka mladina ima slabše pogoje za izobraževanje, tako osnovno, kot tudi dorx)lnilno in nadaljevalno. Pomanjkanje družbene aktivnosti na deželi in slabi ekonomski pogoji v kmetijstvu silijo kmečko mladino iz kmetijstva v industrijo. Zaradi enakih želja, ki jih ima kmečka mladina nasproti ostali mladini in omejenih možnosti prihaja do nasprotij, ki imajo za posledico občutek zapostavljenosti, zaprtosti in neaktivnosti kmečke mladine. Vse to je vodilo Občinsko konferenco ZSMS Domžale in Emono TOZD Kmetijska kooperacija P. O. Domžale, da smo se odločni za skupno akcijo formiranja temeljnih oblik organiziranja kmečke mladine, torej aktivov mladih zadružnikov. Mladi kmetovalci se bodo v svojih aktivih ukvarjali predvsem z naslednjimi akcijami v letu 1975: udeleževanje na predavanjih o kmetijstvu, organizacija ekskurzije na svetovno razstavo kmetijske mehanizacije v Verono, ogled naprednih kmetij v Sloveniji, izdelava programov preusmeritve lastnih kmetij, tekmovanje v pridelovanju koruze za zrnje in silažo, v pridelovanju pšenice in kakovostnega sena, tekmovanje v oranju, košnji in grabljenju, sodelovanje na živinorejski razstavi, organizacija kviz tekmovanja o kmetijski mehanizaciji, živinoreji in poljedelstvu ter drugem. Za predsednike aktivov mladih zadružnikov so bili izvoljeni: Jože Krulc — aktiv Moravče, Jure Peč-nik - aktiv Čmi graben in Miro Rode — aktiv Domžale. Mladi kmetovalci so na ustanovnih konferencah izvolili še sekretariate aktivov in delegate za konferenco mladih v kmetijstvu ter sprejeli pravila o organiziranju in delovanju aktivov mladih zadružnikov. Članov aktivov je doslej še malo, če njihovo število primerjamo s celotnim številom mladih kmetovalcev v občini, zato vabimo vse mladinke in mladince od 14. do 30. leta starosti, ki imajo status kmetijskega proizvajalca, kot to določa zakon o združevanju kmetov (kmetje so tudi tisti, ki so v službah, vendar se po rednem delovnem času ali po pouku v šoli doma ukvarjajo s kmetijstvom), da se vključijo v delo aktivov mladih zadružnikov, ki so formirani na njihovem območju. Lado Goričan Osnovna šola Vencfja Perka Domžale, Odbor za medsebojna delovna razmerja RAZPISUJE prosto delovno mesto snažilke na šoli za nedoločen čas. Delovni čas je zaradi dvoiz-menskega pouka deljen. Sobote so proste, razen ene v mesecu. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Nastop službe 1. maja 1975. Želimo, da se prijavijo mlajše kandidatke, ki bodo vestno opravljale svoje delo. Vsa podrobnejša pojasnila daje vodstvo šole vsak dan, razen ob sobotah. Kandidatke naj vložijo pismene vloge na Odbor za medsebojna delovna razmerja v 14 dneh po objavi razpisa v Občinskem poročevalcu Delo samoupravne stanovanjske skupnosti, njenih enot in organov V mesecu februarju so organi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale imeli naslednje seje: Dne 11.2. 1975 je imel Zbor delegatov Samoupravne enote za graditev stanovanj svojo 5. sejo. Glavne točke so bile: - obravnava in sprejem sprememb in dopolnil pravilnika o dodeljevanju posojil za stanovanjsko gradnjo; - poročilo o poslovanju samoupravne enote in njenih organov v letu 1974; - plan samoupravne enote za leto 1975; - plačilo strokovne službe za storitve enoti in njenim organom. Za dopolnitev pravilnika je dala pripombe le Krajevna skupnost Domžale, vendar teh pripomb Zbor delegatov ni mogel upoštevati, ker se nanašajo na razširitev kreditiranja za komunalno opremo že obstoječih stanovanjskih sosesk, znano pa je, da so ta sredstva namenjena le za kreditiranje izgradnje novih stanovanjskih površin oziroma komunalnega opremljanja zemljišč za usmerjeno stanovanjsko graditev le v okviru programa stanovanjske graditve. Samoupravna enota za graditev stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je v letu 1974 začela konkretno s svojim delom. Unota in njeni organi so opravljali svojo funkcijo v skladu s predpisi in potrebami lastne pravice v naši občini. Glede na izid in določila zakona 0 samoupravnih stanovanjskih skupnostih Slovenije je morala enota za graditev stanovanj na novo konstituirati svoje organe in poslovanje ter spremeniti naziv od ..samoupravne enote za kreditiranje stanovanjske gradnje" v samoupravno enoto /a gradnjo stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale. V letu 1974 so organi enote opravili naslednje važnejše naloge: Skupščina oz. zbor delegatov samoupravne enote je imel tri seje in obravnaval naslednje važnejše zadeve: Število vlog din 3. 5. 6. 7. 8. 9. 1. Poročilo 10 o delu med prvo in drugo sejo skupščine 2. Plan enote za leto 1974 3. Izid I. javnega natečaja o podeljevanju združenih sredstev 4. Verifikacija mandatov delegatov 5. Obravnava in sprejem statuta SEGS l\ l/volitev organov zbora (predsednika in namestnika ter člane 10) 7. Izvolitev 10 delegatov v skupščino SSS 1. javni natečaj vloge prispelo rešeno din 1. Del. organizacije 5 5 1,015.000 2. Etažna blok. gradnja 13 13 1,260.000 3, Individualna gradnja 55 42 1,480.000 4. Komunal, ureditev 1 1 800.000 Skupaj 74 61 4,555.000 1. javni natečaj vloge prispelo rešeno din 1. Delovne organizacije 5 5 1,340.000 2. Etažni lastniki 18 14 1,000.000 3. Individual. gradnja 167 123 3,000.000 4. Komunal, ureditev 2 1 1,000.000 S k u p a j 192 152 6,340.000 Predmet 1. Delovnim organizac. 2. Za etažno blok. gradnjo 3. Za individualno grad. 4. Za komunal, ureditev 5. Stroški poslovanja službe Skupaj Stroški poslovanja strokovne službe za leto 1973 in 1974 v znesku 220.000 din še niso bili realizirani zaradi zakonskih nejasnosti. prispelo rešeno ' 10 10 2,355.000 31 27 2,070.000 215 174 4,480.000 3 2 1,800.000 - — 220.000 259 213 10,925.000 8. Poročilo 10 o razdelitvi sredstev za individualno, blokovno gradnjo ter komunalno ureditev drugega javnega natečaja 9. Rebalans plana za blokovno gradnjo. Izvršilni odbor je imel v letu 1974 8 sej. Na svojih sejah je obravnaval probleme stanovanjske graditve v občini Domžale: I. Plan za leto 1973 1. javni natečaj Obravnavo vlog, prispelih na 1. javni natečaj za podelitev posojil iz združenih sredstev Poslovno poročilo enote za leto 1973 Plan enote za leto 1974 Predlog popravkov oz. sprememb in dopolnitev pravilnika 2. javni natečaj za podeljevanje posojil iz sredstev enote Reševanje prošenj in pritožb Obravnavo vlog za podeljevanje posojil iz združenih sredstev, prispelih na 2. javni natečaj 10. Reševanje prošenj in pritožb na 2. javni natečaj II. Obravnavo gradiva za zbor delegatov samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Domžale 12. Realizacijo plačila po pogodbi za storitve samoupravni enoti za graditev stanovanj 13. Oceno realizacije dohodkov in izdatkov v letu 1974 V tem času sta potekla dva javna natečaja. Dohodki: prenos iz leta 1973 Tekoči priliv v letu 1974 Razdeljeno posojil in angažirano Saldo za prenos v 1. 1975 5,090.766,00 6.583.747,00 Skupaj 1 1,674.513.00 10,925.000,00 749.513.00 Plan samoupravne enote za leto 1975 V letu 1975 planiramo naslednje dohodke in izdatke enote: dohodki din % Prenos iz leta 1974 Tekoči priliv Anuitete in obresti od posojil Skupaj Izdatki: 1. Delovna organizacija 2. Etažna blokovna gradnja 3. Individualna gradnja 4. Komunalna ureditev 5. Stroški poslovanja 749.513,00 8,5 7,200.000,00 82,5 780.000.00 9,0 8.729.513,00 100% Skupaj din % 3,100.000,00 35,7 1,240.000,00 14.3 2,450.000,00 28,2 1.450.000,00 16,7 450.000,00 5.1 8,690.000,00 100% Organizacija združenega dela Papirnica Količevo gradi stanovanjski blok za svoje delavce Papirnici Količevo je bilo dodeljeno 1,400.000 din, a je na drugi seji zbora delegatov bil napravljen rebalans sredstev za blokovno gradnjo. Papirnica Količevo je odstopila 1,000.000 din za individualno gradnjo z jamstvom, da ta sredstva dobi v letu 1975. Iz obeh tabel je razvidno, da je bilo razdeljeno po 1. in 2. natečaju Iz prednjega je razvidno, da bo enota v 1. 1975 razpolagala za 70,7 % več sredstev, kot v letu 1973 in za 36,7 % več sredstev, (nadaljevanje na 11. strani) (nadaljevanje z 10. strani) kot v letu 1974. Žal pa je dinamika porasta gradbenih cen veliko hitrejša kot porast osebnih dohodkov, iz katere osnove rezultira tudi porast dohodkov enote. Zato morajo naša prizadevanja biti usmerjena v pravočasno obračanje sredstev v skladu z njihovim zakonskim namenom. Ne glede na to, da je zbor delegatov že sprejel navedeni plan, je možno računati na eventualni rebalans plana, saj bo potrebno vključiti stroške službe zveze Samoupravne stanovanjske skupnosti Slovenije in poiskati možnosti eventualne vključitve samoupravne enote v realizacijo gradnje Doma upokojencev v Domžalah. Kljub temu menimo, da ne bodo posamezne postavke plana bistveno spremenjene. V tem smislu bo v kratkem objavljen 3. javni natečaj za podeljevanje posojil iz združenih sredstev. Zaradi zakonskih nejasnosti niso bili- poravnani stroški za opravljene storitve Samoupravni enoti za graditev stanovanj pri Biro 71 Domžale. Izvršilni odbor samoupravne enote za graditev stanovanj je na svoji seji, 26. 12. 1974 sklenil, da se izračuna strukturni delež sredstev za vsako delovno organizacijo posebej. Na skupščini, ki je bila komaj sklepčna, saj je bilo samo 23 delegatov od 45, pa se delegati niso strinjali, da bi glasovali za ta sklep, ki ga je sprejel izvršilni odbor samoupravne enote za graditev stanovanj, ker niso dobili pooblastila od delovnih organizacij. Takoj za tem smo poslali dopis delovnim organizacijam s točnim izračunom, za kolikšen del naj bi se zmanjšala njihova sredstva, vezana pri poslovni banki v Domžalah. Menimo, da bodo delovne organizacije sporočile svoj pristanek, da se vezana sredstva pri LB Domžale zmanjšajo zaradi plačila' dela strokovne službe. V četrtek, 13. 2. 1975, je bila seja izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti. Dnevni red je bil naslednji: 1. Izvrševanje sklepov zadnje seje 2. Dogovor o pristopu k pripravam na usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo 3. Ustanovitev komisije za programiranje stanovanjske gradnje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v občini 4. Pogodba med Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in Biro 71 Domžale za opravljanje storitev strokovne službe 5. Plan stroškov poslovanja v letu 1975 6. Nadomestilo OD za voljene in imenovane neprofesionalne delegate Samoupravne stanovanjske skupnosti 7. Razno - investitorstvo Doma upokojencev. Iz dnevnega reda je razvidno, koliko dela ima izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti. Veliko je že opravljenega, a več ga bo potrebno še opraviti. 1. V mesecu decembru je bil sklican skupni sestanek s predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Razpravljali so o preteklem in nadaljnjem delu Samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih treh samoupravnih enot in organov. 2. V skladu z zakonskimi predpisi in družbenopolitičnimi intenci-jami je nujno, da tudi v naši občini že v letošnjem letu v okviru možnosti začnemo z organizirano in usmerjeno stanovanjsko gradnjo. V tem smislu predlagamo, da se pripravi družbeni dogovor o organizirani in usmerjeni stanovanjski gradnji v naši občini. Pripravi naj se tudi predlog, kje in v kakšnem obsegu bi lahko Samoupravna stanovanjska skupnost bila investitor za gradnjo stanovanj. 3. Prisotni so bili mnenja, naj bi komisijo za programiranje in izvajanje programa sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu dopolnila še dva člana izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti in sicer: tov. Dedič Mile in tov. Kos Anton. 4. Pregledali so pogodbo med Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in Biro 71 Domžale za opravljanje storitev strokovne službe in zaključili, dajo podpiše predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti tovariš Boris Lenček. 5. Plan obračunske enote za storitve Samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1975 Na osnovi pogodbe med Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in Birojem 71 Domžale smo zaradi potrebe izračuna realne cene za storitve, izdelali plan /-\ DELEGATI OBVEŠČAJO V_.-J V ponedeljek, 3. marca, je imel 2. redno sejo izvršni odbor Skupščine občinske zdravstvene skupnosti. To ni bila neka formalna seja, temveč je prevladovalo izrazito delovno vzdušje. Čeprav sta bih samo dve točki dnevnega reda, to je: Program zdravstvenega varstva za ljubljansko regijo za leto 1975 in sodelovanje v javni razpravi. Predno preidem na obravnavo samega programa, moram poudariti, da so bili razen članov 10 prisotni še predstavniki plačnikov, koristnikov in zdravstvenega|doma, kot izvajalci del. Kot vidimo, ni bila obravnava plana prepuščena samo ožjim članom, temveč forumu, ki je dejansko zainteresiran za ta program. Bilo bi pa preobširno, da bi obrazložil vse probleme, želje, potrebe in na koncu tudi kritike na tej seji. Menim pa, da obvestimo občane, ki so kot plačniki in koristniki stroškov za leto 1975 ločeno za obračunsko in organizacijsko enoto, ki bo opravljala storitve za Samoupravno stanovanjsko skupnost. Pri tem smo izhajali iz plana najnujnejšega števila in profila zaposlenih za storitve za Samoupravno stanovanjsko skupnost, njene enote in organe. Z ozirom, da nimamo nobenih izkušenj z izdelavo planov na tem področju, lahko pričakujemo odstopanje od planskih postavk. Menimo pa, da je naslednji sistem financiranja oz. pokrivanja stroškov objektiven in sprejmljiv za obe pogodbeni stranki. 1. Samoupravna stanovanjska skupnost bo priznala materialne stroške v planski oz. obračunski višini s tem, da Biro 71, Domžale pri stroških ravna kot dober gospodar. 2. Amortizacija se pokriva po predpisih. 3. Zakonske obveznosti in pogodbene obveznosti po predpisih. 4. Osebne dohodke po samoupravnem sporazumu. 5. Ostanek dohodka za sklade v višini 15 % od bruto osebnih dohodkov. V letošnjem letu planiramo izredne stroške za delno mehanizacijo računovodskega poslovanja ter pričetek gradnje novih poslovnih prostorov. Pričakujemo s strani skupnosti pomoč za premostitev teh izrednih enkratnih večjih izdatkov. 6. Člani izvršilnega odbora so potrdili pravilnik o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem Samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Domžale, za katerega je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti že izglasovala pristanek. 7. Investitorstvo nad Domom upokojencev prevzame Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale. Vprašanje zagotovitve sredstev za celotno pokritje te investicije še ni v celoti rešeno. Deletič Čedomir dipl. oec. te življenjsko važne skupnosti, le z nekaterimi problemi. Prvo važno vprašanje je, da se nadalnje kompleksno varstvo na delovnem mestu in izenačenje pogojev varstva v sami regiji. Čeprav je ta točka skromna, vendar se je razprava dotaknila ničkoliko vprašanj, ki tarejo naše delavce na delovnih mestih. Bila so različnega mnenja, vendar nismo prišli do določenega zaključka. Predno preidemo na razpravo, smo ■ poudarili da mora strokovna služba te stvari bolj jasno nakazati, da bo vsem jasno, za kaj (gre in kaj se bo plačevalo. Obstajajo razni problemi v zobozdravstvu, dalje pri borcih NOV, pa oskrba bolnikov na domu in končno tudi kulturno zdravstvena vzgoja. Vse to je ozko vezano s programom in zato smo zahtevali pojasnila. Omembe vredno je pojasnilo predstavnika zdravstvenega doma, glede na kritiko „čakakie dobe". Omenjeni predstavniki nam je obširno odkrito in samokritično obrazložil težave, ki jih tarejo pri izvrševanju nalog. V naši občini prebivalstvo narašča, to se pa pozna povsod v šolah, trgovinah, tako tudi v zdravstvenem domu. Zdravstvenemu domu že primanjkuje prostora, kadra, itd. Vse to leži na plečih naših zdravnikov. Res je, da imamo najbolj razvito službo medicino dela, res pa je, da smo pa v zaostanku pri negi bolnika na domu. Kritika zobozdravstva nas je opozorila na to, da še tu močno vplivajo administrativni ukrepi, ki niso v skladu z našimi težnjami. Dalje je vprašanje specialnih pregledov v Ljubljani. Človek dobi napotnico, potem pa nastane pri specialistu vprašanje, kdaj bo prišel na vrsto. Pri določenih specialistih je treba čakati na pregled tudi po več mesecev. To povzroča vročo kri in kritiko, tega pa ni kriv zdravnik, ki je kot človek dolžan pomagati sočloveku. To je tista nesrečna „cakama doba", ki jo kritiziramo. Ni pa čakalne dobe v naši ambulanti. Prej prideš prej si na vrsti, tu ni izjeme. Če si prišel deseti, boš čakal, da jih bo zdravnik pregledal devet pred teboj, no in deseti si na vrsti. Takšno stvar iznašati, kot kritiko, je neopravičeni udarec zdravstveni službi. Mi se moramo zavedati, da je bolnik človek, ki išče zdravniško pomoč. Zdravnik pa je tudi človek, ki pa je odgovoren za zdravljenje. Danes stojimo pred nešteto vprašanji in nalogami, kako izboljšati in modernizirati našo zdravstveno službo. Domžale se širijo, prebivalstvo narašča, posledice tega so pa vedno večje potrebe po razširitvah raznih služb itd. Obremenjene so TOZD z 0,59 % od dohodka za izgradnjo zdravstvenih ustanov kot Klinične bolnice v Ljubljani, bolnice v Trbovljah, Zdravstveni dom v Zagorju, itd. To je skupna solidarnostna akcija. Ugotovljeno pa je, da so nekateri, ki nasprotujejo tej obvezi. Tako ozko gledanje na ta dinar nas lahko dosti stane. To so preventivni ukrepi, izgradnja zdravstvenih objektov, vlaganje denarja v izgradnjo kadrov, to so najbolj rentabilno vložena sredstva. Moderni časi prinašajo tudi bolezni in to težke in ne samo dobrote. Ugotovljeno je, da 1 dinar vložen v razvoj in napredek zdravstva — kurative je več vreden kot 1 kg zdravil. V tem mesecu se bodo vršile po TOZD in KS razprave o tem predlogu programa. Mislim, da smo vsi zainteresirani in naše želje so, da smo. aktivni in objektivni pri razpravah. Vse težave in nadloge, ki nas tarejo, bomo lahko obvladali, če bomo tudi aktivni pri sodelovanju. Sami delegati pa bodo s tem dobili trdno podporo, da se bodo lahko odločali za skupen napredek naše zdravstvene službe. Vodeb Na osnovi 27. člena pravilnika o pogojih za pridobitev stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih solidarnostnega stanovanjskega sklada, izvršilni odbor zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale razpisuje 3. JAVNI NATEČAJ za dodelitev stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Domžale. NAMEN V skladu s sprejetim zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 5-12/72) in v skladu z drugimi predpisi in sklepi, je samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale iz namenskih sredstev kupila 48 stanovanj v Domžalah in 7 stanovanj v Mengšu za rešitev stanovanjske problematike najbolj perečih stanovanjskih primerov v občini: borci - stari ljudje, mlade družine in socialno šibki. Stanovanja bodo vseljiva v mesecu avgustu in decembru 1975. Javni natečaj je tudi namenjen za zbiranje podatkov za izdelavo plana organizirane in usmerjene stanovanjske gradnje v občini. 1. Prošnjo za najemno stanovanje (obrazec za prošnjo se dobi pri Biro 71 Domžale, Ljubljanska 110 a). 2. Priporočilo zdravnika, če zdravstveno stanje prosilca pogojujejo boljše stanovanjske razmere. 3. Potrdilo ZZB NOV, če je prosilec sodeloval v NOV. 4. Potrdilo o dohodku družine v zadnjih šestih mesecih. 5. Potrdilo o premoženjskem stanju. 6. Potrdilo o delovni dobi. 7. Potrdilo o neto mesečnem dohodku prosilca, če prosilec ni zaposlen (1974). 8. Potrdilo o času stalnega bivanja v občini Domžale. 9. Mlada družina mora dostaviti še: a) izjavo, da se bo v 10 letih izselila iz stanovanja, b) izjavo delovne organizacije, da bo v 10 letih skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem, c) potrdilo banke, da varčuje za stanovanje, d) dokazilo o času trajanja zakonske zveze. 10. Zaposleni še priporočilo delovne organizacije, nezaposleni pa priporočilo Krajevne skupnosti. 11. Zaposleni izven občine Domžale, dokazilo o skupni višini bruto osebnih dohodkov in bruto skladov na zaposlenega v letu 1974. 12. Dokazilo o zaposlitvi pri zasebnem delodajalcu. 13. Dokazilo o nezaposlenosti, če prosilec ni zaposlen in je sposoben za delo. PRAVICA ROK IN KRAJ Pravico udeležbe na natečaju ima vsak občan, ki ima stalno bivališče v občini Domžale. POGOJI Za pridobitev stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih solidarnostnega stanovanjskega, sklada mora prosilec izpolnjevati določene pogoje (člen 37 Pravilnika za pridobitev stanovanjskih premijskih posojil in stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu — solidarnostni stanovanjski sklad občine Domžale). Pravica občana do stanovanjske pravice se ugotavlja na osnovi materialnih dokazov (listine, ogledi, zaslišanja). Prosilec v celoti odgovarja za točnost podatkov, ki jih kontrolira pristojna komisija. Komisija bo upoštevala samo v roku vložene vloge, h katerim je priložena celotna zahtevana dokumentacija. Glede na številčnost družine lahko prosilci pridobijo stanovanja naslednje velikosti: - za eno osebo — največ garsonjera; - za dve osebi — največ enosobno stanovanje; - za tri osebe — največ dvosobno stanovanje; - za štiri osebe in več — največ trosobno stanovanje. DOKUMENTACIJA Prosilec mora vložiti vlogo z ustrezno dokumentacijo v 30 dneh od dneva izida javnega natečaja v Občinskem poročevalcu. Vloge z zahtevano dokumentacijo je treba dostaviti osebno ali priporočeno na naslov: Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu - Biro 71 Domžale, Ljubljanska 110 a. Strokovna služba sklada bo obvestila vse udeležence o izidu natečaja in javno objavila v Občinskem poročevalcu naslove ugodno rešenih vlog. Predsednik Domžale, 20. 3. 1975 izvršilnega odbora zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Lapajne Franc, dipl.oec. 1. r. Na podlagi 9. člena pravilnika o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Domžale, izvršilni odbor zbora delegatov samoupravne enote za kreditiranje stanovanjske gradnje — Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, razpisuje naslednji 3. JAVNI NATEČAJ za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo NAMEN: Prosilec za pridobitev stanovanjske pravice mora predložiti naslednjo Namen posojila je pospešitev gradnje stanovanj in s tem pospešeno dokumentacijo: odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja ter pravilna razdelitev združe- IVAN VIDALI -. POIMENOVANJE CEST V MENGŠU v_ J UVOD S tem člankom začenjamo objavljati daljši prispevek prof. Ivana Vi-dalija o poimenovanju trgov, cest, ulic, potov in zaselkov v Mengšu v Loki pri Mengšu in v Trzinu. Prispevek bo predvsem prikazal posamezne osebe, po katerih nosijo te cestne komunikacije svoje ime, in razložil vzroke za njihovo poimenovanje. Delo je zanimivo predvsem zato, ker marsikdo, ki stanuje v neki ulici velikokrat ne ve, zakaj nosi njegova hišna številka prav takšno ime. Verjetno bo zato zbudilo precej zanimanja pri bralcih. Želeli bi samo, da bi se podobnega dela lotih tudi za druge kraje naše občine, zlasti bi to veljalo za Domžale. Uredništvo / Mengeš pred vojno ni imel veliko cest. Kraj je bil izrazito obcestna naselbina s tremi jedri, s sedanjim Glavnim trgom, s Trdinovim trgom in s križiščem Jelovškove ulice in Ceste OF v nekdanjem Malem Mengšu. Ker je bil za tedanje razmere kraj zelo velik, se je delil v Veliki Mengeš in Mali Mengeš ter Pristavo. Meja med Velikim in Malim Mengšem je tekla tik za mojim rojstnim domom /Trdinov trg 18/po veliki cesti, kot smo tedaj imenovali sedanjo Staro cesto do luna. Tonhova hiša in Škar- jeva kovačija sta bili še v Velikem Mengšu. V Malem Mengšu pa je bila Mihetova domačija, ki je ni več, oziroma je na njenem mestu stanovanjska hiša, sedanja pekarija, Regineževa hiša, stara pošta in Flisova hiša. Pristava pa je bilo skoraj celotno naselje na desnem bregu Pšate, razen obeh gradov in pa tako imenovane hiše pri Ogrinu, ki so spadali pod Veliki Mengeš. Zanimivo pa je, da je bil ves Mengeš s Pristavo in Topolami vred ena katastrska občina. Glavna cesta je bila, kot je to še vedno, cesta Ljubljana-Kamnik. Zelo pomembna cesta je bila tudi cesta po sedanjem Trdinovem trgu do Loke z odcepom proti Pristavi ter cesta Preserje-Mengeš-Moste z odcepom proti Senkovemu turnu. Izrazite poljske poti pa so bile sedanja Partizanska, Cankarjeva in Zadružniška ulica. Prva se je nato razvila v cesto za v Jarše, druga v kolesarsko cesto v Groblje oziroma v Domžale. Tudi današnji poti proti Križu in proti Homcu sta ostali več ali manj samo cesti za na polje. Ob teh cestah so bih tudi zanimiva ledinska imena za polja: Zavrti, Florijanka, Podolnica, Mrzlo polje, Na peščenu, Kamnica, Pri jamah, Rekelj in druge. Zanimiva je tudi oznaka Na hrvatih, to je del sedanje Prešernove ceste. Razen cest je Mengeš prepregala vrsta steza. Tako je šla vzporedna steza glavni cesti od vrtnarja do Florijanke in naprej mimo stare pošte, za Liparjem vse do Zelenca, kjer je zavila na cesto, potem steza preko farovškega travnika, steza, ki je bila vzporedna cesti v Jarše mimo Šubi-jevih njiv, steza za lekarno do Ravbarjevega gradu, steza za Levarjem do Čolnarja in steza za Florjanom v Malem Mengšu proti Ropretu. Ko smo se, zdi se mi, da je bilo to leta 1953, spomnili, da bi Men -geš zaradi velikosti in čedalje večjega širjenja in velikega nereda v hišnih številkah lahko dobil poimenovane trge, ceste in ulice ter pota, se je tedanji občinski ljudski odbor Mengeš odločil, da to delo opravi. Pri izbiri imen, ki ni bila lahka, smo se naprej dogovorili za neka usmerjevalna nih sredstev za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje glede na pereče potrebe. PRAVICA: Pravico udeležbe na tem natečaju imajo: - organizacije, ki združujejo sredstva za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo pri LB Domžale; - delavci v teh organizacijah. VISINA IN VRSTA POSOJILA TER POSEBNI POGOJI Izvršilni odbor samoupravne enote za kreditiranje stanovanjske gradnje razpisuje posojilo v skupni višini 7,690.000,00 din v letu 1975. Posojila iz tekočega priliva do konca leta bodo na razpolago za koriščenje v skladu z dotokom sredstev, razpoložljiva sredstva pa v enem mesecu po zaključku javnega natečaja. Prioriteto koriščenja dodeljenih posojil določi izvršilni odbor. Razpisani posojilni znesek je namenjen: 1. 2,900.000,00 din za posojila delovnim organizacijam, ki združujejo sredstva in sicer za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj. Delovne organizacije morajo k prošnji za posojilo dostaviti srednjeročni plan za reševanje stanovanjske problematike delavcev. Organizacija, ki združuje sredstva za kreditiranje organizirane in usmerjene stanovanjske gradnje, lahko pridobi posojilo do višine 200 % združenih sredstev v preteklem letu oziroma najmanj za eno stanovanjsko enoto. Skupna sredstva, ki jih najame OZD in njeni delavci, ne smejo presegati višine, določene v prejšnjem odstavku. Odplačilna doba se izračuna po 14. členu pravilnika o podeljevanju posojil. 2.« 1,150.000,00 din za posojila delavcem organizacij združenega dela, kj združujejo sredstva, pa nimajo lastnega stanovanja ali imajo neustrezno stanovanje. Delavci lahko dobijo iz združenih sredstev posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini do 60 % vrednosti ustreznega stanovanja po kupni pogodbi. Za ustrezno stanovanje se šteje: - za 1 osebo garsonjera, - za 2 osebi 1-sobno, - za 3 osebe 2-sobno, - za 4 in več oseb 3-sobno stanovanje. V primeru, da najema posojilo več družinskih članov, pa posojila ne morejo presegati 60 % vrednosti ustreznega stanovanja po kupni pogodbi. Prosilci za posojilo iz tega naslova morajo dostaviti naslednjo dokumentacijo: a) prošnjo za posojilo — obrazec se dobi na Biro 71 Domžale, Ljubljanska 110a; b) potrdilo o številu družinskih članov (SOb); c) potrdilo o povprečnih mesečnih prejemkih zadnjih 6 mesecev za člane, s katerimi prosilec živi v skupnem gospodinjstvu; č) dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih najmanj 20% (potrdilo banke ali drugo); e) soglasje delovne organizacije za najetje posojila. Odplačilna doba je odvisna od mesečnega dohodka na družinskega člana oz. člana gospodinjstva, vendar ne more biti daljša od 20 let. Pri izračunu odplačilne dobe se upoštevajo obveznosti do anuitet že najetih stanovanjskih posojil. 3. 2,290.000,00 din za posojila za gradnjo ah nakup individualnih stanovanjskih hiš. Prosilci lahko dobijo posojilo iz tega naslova: a) če so zaposleni v organizaciji, ki združuje sredstva pri LB Domžale; b) ča imajo najmanj 70 % vrednosti dvosobnega stanovanja, ali v obliki zgrajenega objekta do III. faze ah če izvajajo adaptacijo, s katero se povečuje stanovanjska površina v okviru stanovanjskega standarda; c) če imajo veljavno tehnično dokumentacijo; d) če vsa posojila družinskih članov oz. članov gospodinjstva ne presegajo 250.000,00 din Prosilci za posojila iz tega naslova morajo dostaviti naslednjo dokumentacijo: a) prošnjo - obrazec se dobi na Biro 71 Domžale, Ljubljanska 110 a; b) kopijo ali fotokopijo gradbenega dovoljenja; c) potrdilo o poprečnih osebnih mesečnih dohodkih 'družinskih članov oz. članov gospodinjstva za zadnjih 6 mesecev; č) zemljiškoknjižni izpisek; d) potrdilo o številu družinskih članov oz. članov gospodinjstva; e) soglasje delovne organizacije o najetju posojila; f) izjava, koliko kredita ima pri delovni organizaciji; g) potrdilo delovne organizacije o skupnem znesku administrativnih prepovedi za-stanovanjska posojila. Odplačilna doba za posojilo za individualno stanovanjsko hišo se izračuna po določilih 11. in 12. člena pravilnika Samoupravne enote za graditev stanovanj. Pri izračunu odplačilne dobe se upoštevajo obveznosti do anuitet od že najetih stanovanjskih posojil. 4. 1,350.000,00 din za nakup in komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Posojilo lahko najamejo organizacije, ki se ukvarjajo z nakupom in komunalnim urejanjem stavbnih zemljišč v okviru plana organizirane in usmerjene blokovne stanovanjske gradnje. Odplačilna doba znaša 3 leta. SPLOŠNI POGOJI: Obrestna mera za vsa posojila znaša 2 % za prvih 10 let, nakar se poveča še za 2 %. ROK IN KRAJ: Vloge za posojila je treba dostaviti najpozneje v roku 30 dni od objave natečaja na naslov: Samoupravna enota za graditev stanovanj - Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 110 a (Biro 71 Domžale). Izvršilni odbor bo o izidu natečaja obvestil udeležence najpozneje v roku 30 dni po zaključku natečaja. Rezultat natečaja bo javno objavljen v Občinskem poročevalcu. Domžale, 20. 3. 1975 Predsednik Izvršilnega odbora zbora delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj Peter Janežič, 1. r. načela. Najprej, kaj naj bo trg in koliko naj jih bo, katere naj bodo ceste, katere ulice in pota. Od kod do kod naj segajo, dalje, da ohranimo še nekaj starih oznak in ledinskih imen, ki so bile, momogrede povedano, že zasnutki cest in ulic, končno pa, po kom naj jih poimenujemo. Glede trgov smo dognali, naj bi pila dva. Morda smo bili tu nekoliko ozki, ker bi eden prav lahko še bil v Malem Mengšu /stičišče Ceste OF in Jelovškove ulice/. Glede cest smo se odločili, naj bi bila to republiška cesta Ljubljana-Kamnik, cesta proti Domžalam, cesta od Trdinovega trga proti Loki in cesta Preserje-Moste. Vse druge naj bi bile ulice ali pa naj bi obdržale že ustaljeno ime. Teh pa naj bi bila približno ena tretjina posvečenim dogodkom ali osebam iz NOB, ena šestina slovenskim kulturnim in javnim delavcem, ena polovica znamenitim Mengšanom ali pa znamenitim slovenskim javnim delavcem, ki so bili kakorkoli v zvezi z Mengšem, in pa stara ustaljena imena. Verjetno bo koga zanimalo vprašanje, zakaj Mengeš kljub tako razvejani cestni in ulični mreži nima Titovega trga. Odgovor je zelo preprost. Sedanji Glavni trg smo želeli imenovati po maršalu Titu, vendar se je glede na takšno stanje v kakršnem je tedaj bil /bil namreč ni ne asfaltiran, ni imel pločnikov, sredi trga je stal verski spomenik, voda je ob nalivih drla po cesti, sredi trga so vegetirala neka okleščena drevesa, hiše so bile umazane in tako naprej/, si preprosto nismo upali dati takega imena. Prepričan pa sem, da bo v prihodnje še kakšen, morda tudi lepši pros -tor v Mengšu, ki bo lahko dostojno nosil Titovo ime. 1 GLAVNI TRG je središče današnjega Mengša. K njemu spadajo hiše od lekarne mimo gostilne Pavovec vse do tovarne Trak. Ima nekaj velikih stavb, od katerih je najmogočnejša Dom počitka. Omembe vredna Glavni trg pa je predvsem Kančeva /Kramarjeva/ hiša, kjer je bila nekdaj mengeška pivovarna, ustanovljena 1818 in opuščena leta 1917, tovarna kvasa, parketa in trakov. V središču trga je spomenik revoluciji, ki upodablja moža, ki leži in se dviga, kar predstavlja upor proti okupatorju. Za njim je rojstna hiša slovenskega stenografa Frana Novaka. Trg meji na Kidričevo cesto,na Ulico talcev,nadaljuje pa se s Kamniško cesto (proti Kamniku), Prešernovo (proti Kranju) s Kolodvorsko (mimo Leka proti Pre- serjam). (Nadaljevanje prihodnjič) Delodružbenopolitičnih organizacij in društev NOVO IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB V prvih dveh mesecih novega leta se je v Krajevni skupnosti Dob razvila živahna dejavnost vseh družbenopolitičnih organizacij in društev, ki vključujejo občane Doba in okolice. Osnovna organizacija Zveze komunistov, ki je bila ustanovljena v decembru in katere sekretar je tov. Adamič Adolf, je takoj začela z delom. V mesecu februarju je organizirala ciklus predavanj, na katerih je tov. Zdravko Troha zbranim komunistom in predstavnikom drugih organizacij in društev govoril o nastajanju in vzrokih propadanja družbeno-ekonomskih formacij, o razvoju delavskega gibanja, o idejni podlagi naše komunistične partije, o njenem statutu, načinu in metodah delovanja ter o njenih znanih in manj znanih nasprotnikih. Predavanja, ki so bila zapovrstjo vsak teden, so bila dobro obiskana in lahko rečemo, da pomenijo velik prispevek k izobraževanju članov posameznih organizacij in društev. Krajevna organizacija SZDL se je na novo organiziranost dobro pripravila. Njen predsednik je sklical predsedstva, sekretariate in izvršne odbore vseh organizacij in društev v Dobu in na tem sestanku seznanil navzoče z reorganizacijo SZDL, ki bo tako postala enotna fronta vseh socialističnih sil. Evidentirah smo že tudi delegate za krajevno konferenco SZDL. Delegate so predlagale vse organizacije in društva, nekaj delegatov bodo predlagale delovne organizacije, nekaj pa zbori vaščanov posameznih vasi. Za predsednika krajevne konference SZDL je bil evidentiran tov. Franc Brenčič. Krajevna organizacija Zveze borcev je imela svoj občni zbor, na katerem so borci razpravljali o tekoči problematiki svoje organizacije in krajevne skupnosti Dob, o nakupu novega prapora in o drugih problemih. Sprejeli so tudi program dela za leto 1975. Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije se je tudi reorganizirala. Na prvi letošnji konferenci smo mladi sprejeli Pravila o delovanju Osnovne organizacije ZSMS Dob in program dela za leto 1975, v katerem ima vidno mesto prav povezava z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v KS Dob. Obenem smo uredili kartoteko članstva. Evidenčne liste je podpisalo in s tem potrdilo svoj pristop k 00 ZSMS Dob skoraj devetdeset mladih. Program za leto 1975 že uspešno izpolnjujemo. Gasilsko društvo Dob, ki že vrsto let uspešno deluje in je med najboljšimi v občini, je imelo svoj občni zbor v februarju. Na občnem zboru, kjer se je zbralo veliko število gasilcev in predstavniki vseh organizacij in društev, so pregledah svoje dosedanje delo in izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Sandi Rihtar. Letos so v svoje društvo sprejeli precej novih članov, predvsem mladih. Prosvetno društvo Jožef Virk, ki se je v lanskem letu uspešno predstavilo z igro Dekla Ančka, tudi pripravlja svoj občni zbor. V svoje vrste misli vključiti čim več mladih članov, razmišlja pa tudi o ureditvi letnega gledališča. Nogometni klub Dob, ki ima težave z obstankom v ligi, je na svojem občnem zboru razpravljal o problematiki ureditve igrišča, ki je precej dotrajano. Zamenjati bo treba vratnice in precej prenoviti samo igrišče in okolico igrišča. Pripravili so že načrte za ureditev širšega prostora ob igrišču in dograditev garderobe, posebna komisija za TRIM pa je že izpeljala prvo delovno akcijo za ureditev TRIM steze v Dobu, ki naj bi bila zgrajena v bližnji prihodnosti. Člani in vodstvo kluba upajo, da bodo s prostovoljnim delom in pomočjo vseh delovnih ljudi in občanov iz KS Dob uspeli. Tako je bilo delo družbenopolitičnih organizacij in društev v Krajevni skupnosti Dob in upamo, da se bo tako uspešno še nadaljevalo. Poleg splošne delegacije, ki je bila izvoljena spomladij in delegacije samoupravnih interesnih skupnosti, ki je bila izvoljena decembra, sta se tik pred novim letom v KS Dob konstituirala še dva organa: zbor delegatov in svet KS Dob. Že na zboru občanov in delovnih ljudi v mesecu novembru je bil sprejet sklep, po katerem naj bi se volili delegati v zbor delegatov KS Dob. Po tem ključu naj bi določeno število delegatov dale posamezne vasi, družbenopolitične organizacije in društva in temeljne organizacije združenega dela, v katerih je zaposleno veliko število ljudi iz KS Dob. Na zborih delovnih ljudi in občanov po vaseh, sestankih DPO in delavcev v tovarnah so se volili delegati in tik pred novim letom je bil konstituiran zbor delegatov KS Dob, katerega predsednik je postal Martin Šiftar z Brezovice. Obenem je bil konstituiran tudi svet KS Dob, ki šteje 5 članov in katerega predsednik je postal Jože Vera Grošelj Kulturni dom na Prevojahje bil zgrajen, kot tudi veliko drugih, že v stari Jugoslaviji. Med vojno pa je imel srečo, da je ostal nedotaknjen. Potem je doživljal razne manjše spremembe, popravila, zamenjavo nekaterih delov oziroma sestavin, v času kakšnih deset let nazaj pa je „počival" v miru, ne da bi se ga kdo dotaknil, razen če so mu zakrpali streho. In tako je postal zanemarjen, ljudje so se mu odtujili, postal je mrtva dobrina. Rečemo lahko, da je z njim lahko delaUkar je hotel, ne da bi bil za to količkaj odgovoren - za taka neskladja in anomalije pa so prav gotovo krivi sveti Krajevne skupnosti, ki niso „znali" izdelati enotnega pravilnika za uporabnike. Kulturni dom je v letih ne-obnove popolnoma zastarel in ni več ustrezal sodobnim zahtevam in potrebam. Stoli polomljeni, zatoh-lost in vlažnost, pokvarjene luči, vrata, ki niso dobro tesnila, povsod umazanija, pozimi mraz — čeprav sta bili v dvorani dve peči na trda goriva, toda sta zelo slabo ogrevali prostor, sanitarije neurejene, pred kulturnim domom blato in zaradi vseh teh faktorjev se je rodil odpor prebivalcev Krajevne skupnosti, da bi prihajali na kulturne in druge prireditve. Mladinci na Prevojah so končno uredili prostore Kulturnega doma oder in balkonsko ograjo z novo lesno oblogo, zamenjali zastor, uredili oder, počistili tla, uredili okolico, kupih dve novi trajnogo-reči peči itd. Veliko prostovoljnih delovnih ur občanov je bilo vloženih v delo; pristopili so vsi in z vseh sredin — od mladih v 00 ZSMS do starih v Zvezi borcev. Delali so vsak dan več kot mesec dni. Kako je bilo s financami? Kulturna skupnost Domžale je prispevala 35.000 din, nekaj je prispevala še Krajevna skupnost, v teku pa je tudi že samoprispevek občanov. Toda ta preureditev še ni dokončna; v elaboratu je še navedena obnovitev pročelja, nabava novih stolov, nabava novih odtočnih cevi za deževnico, obnova sanitarij in še veliko drugih stvari. To bo zahte- PRENOVLJEN KULTURNI DOM V PREVOJAH Dolgo časa so se pri Krajevni skupnosti Prevoje pripravljali, da bi začeli z adaptacijo, toda do uresničitve je prišlo šele v letošnjem letu. Vse družbenopolitične organizacije so nastopile enotno, z dobro organizirano akcijo in uspeh ni izostal. Najprej so se lotih beljenja, potem so zamenjali stare medle luči z novimi fluorescentnimi, obdali NOVA KROFARNA NA TROJANAH Gostišče „Pri Konšku" na Trojanah je v drugi polovici lanskega leta začelo z izdelavo krofov v novih poslovnih prostorih — v krofar-ni. Del stavbe je namenjen tudi za prodajni prostor. V prvih 50 dneh letošnjega leta je bilo prodanih že 200 tisoč krofov, čeprav je to valo veliko dela in seveda še več denarja. Za svečano otvoritev preurejenega kulturnega doma je domače kulturno-umetniško društvo „Zarja" naštudiralo tri igre eno-dejanke in po obisku sodeč, se je kulturni dom spet priljubil prebivalcem Krajevne skupnosti Prevoje. TONE HOMAR obdobje čas mrtve sezone. Zanimivo je povedati, daje bilo samo v letošnjih štirih pustnih dneh prodano 30 tisoč krofov. V letu 1974 so prodali 1 milijon 700 tisoč krofov. Skoraj 40-članska delovna skupnost, ki se je pred kratkim organizirala v osnovno organizacijo sindikata, išče nove možnosti razširitve poslovnih prostorov. Velika ovira je prepoved gradenj, saj so celotne Trojane v rezervatu za hitro cesto. Lado Goričan J Gostišče KONŠEK na Trojanah je dobilo novo krof amo Tečaj za pripravljanje hrane v Domžalah V izobraževalni sezoni 1974/75 je Delavska univerza Domžale razpisala med drugim tudi kuharski tečaj; verjetno pa lepše zveni, poleg tega pa tudi bolj ustreza, če ga imenujemo tečaj za pripravljanje hrane. Prostor nam je odstopila osnovna šola Šlandrove brigade, tečaj pa vodi predmetna učiteljica gospodinjstva Ivica FABČIČ. Čeprav imamo že vrsto let na razpolago živila v poljubnih količinah, prehrambene analize še ved- Del udeleženk tečaja za pripravljanje hrane v Domžalah OBČNI ZBOR AMD MENGEŠ Koncem meseca februarja je imelo AMD Mengeš svoj redni letni občni zbor. Predsednik društva tovariš Vidrih je poročal o delu v preteklem letu, o doseženih uspehih in težavah, s katerimi se vsakodnevno ukvarja društvo. Iz poročila lahko izberemo, da je društvo zelo aktivno in da sodeluje z vsemi društvi na območju Mengša, kakor tudi z Osnovno šolo Matije Blejca-Matevža. Največji problem pa je vprašanje prostorov, ki jih društvo nima. Za razširitev društvene dejavnosti, pa bi bilo nujno potrebno, da bi društvo dobilo svoje prostore, vendar bo le-te lahko dobilo ob pomoči in sofinanciranju ostalih dejavnikov v Mengšu. Zbora so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavnik Občinskega odbora za tehnično kulturo tovariš Miha Pavlic ter predstavnik AMZ Slovenije. Za delo v letošnjem letu so sprejeli program, iz katerega izhaja predvsem vprašanje ureditve lastnih prostorov in aktivno tekmovanje v posameznih disciplinah, ki jih organizirajo ostala društva v Sloveniji. „ . .. J , Benkovič Predsednik AMD Mengeš tovariš Vidrih poroča o delu društva no ugotavljajo, da je prehrana v številnih naših družinah neuravnotežena, primanjkuje posameznih snovi - najpogosteje so to živalske beljakovine, nekateri vitamini, kalcij. Pogosto pa je v hrani preveč ogljikovih hidratov (kruha, testenin, močnih jedi) pa tudi maščob, kar vodi k prekomerni debelosti, ki je zdravju škodljiva. Vse slušateljice so prejele recepte, po katerih potem v skupinah delajo, kuhajo oziroma pečejo. Vemo, da pomeni človeku zdravje največjo vrednoto, ki je pogoj za njegovo življenje, uspešnost in srečo, ponavadi ga cenimo šele takrat, ko ga izgubimo, včasih celo prepozno. Naša želja je, da se slušateljice v tečaju čimveč nauče, kar jim bo koristilo v vsakdanjem življenju. To, kar so že znale, in to, kar bodo pridobile v tečaju, pa vodi k " boljšemu uspehu, boljši in bolj zdravi prehrani. To pa je bil tudi naš namen, ko smo razpisali tečaj. Rajko Radmelič SREČANJE Z IVANKO BEVKOVO Ob Dnevu žena, ko se spominjamo velike vloge žena v naši družbi, nikakor ne moremo prezreti žene-borke, Ena izmed takih delovnih žena med NOB je naša občanka Bevk Ivanka. Rodila se je 13. novembra 1911 v vasi Koreno. Preživela je prvo svetovno vojno in že v rani mladosti spoznala najbolj kruto stran življenja. S sestro sta nosili glavno breme pri preživljanju petih bratov in sester, dokler se ni iz prve svetovne vojne vrnil njihov oče. Izučila se je strojnega pletiljstva, to pa takrat ni bil donosen posel. Dela je bilo malo, vendar je denar, ki ga je s tem zaslužila, le pomagal pri preživljanju številne družine. Leta 1931 se je poročila z bratom pisatelja Franceta Bevka. Domaje bil s Primorske od koder so ga fašisti izgnali. Po poroki sta si zgradila hišo na Količevem. Imela sta tri otroke. Mož je bil sekretar OF na Viru in Dobu in kandidat za KP. V prt—W oinmr* m cesti se lahko poslužite .VLEČNE SLUŽBE«, ki Jo opravlja Pavel Novak, Preser-je. Tovarniška 27. Radomlje, telefon (061) 72-784. Sodeloval je v stavkali v Papirnici na Količevem. Nič čudnega torej, če ga je nekdo izdal in 28. maja 1942 je za vedno izginil. Ivanka ga je iskala, a izginile so tudi vse sledi za njim. Govorilo se je, da jc na zaslišanju s stolom udaril nekega gestapovca in so ga ubili. Ko jc spoznala, da je vse njeno prizadevanje zaman, je poskrbela za svoje otroke, sama pa je odšla v partizane. Že v letu 1942 sta padla dva njena brata in sestra. Ko je bilo Koreno požgano. so njihovo družino izselili. Rešil se je le oče, ki se je potem skupaj z Ivanko boril v vrstah Kamniškega bataljona. Ivanka, katere partizansko ime je bilo Mica, je bila namestnica komisarja tretje čete Kamniškega bataljona in sekretarka KP v četi, bila pa je tudi članica bataljonske partijske celice. Leta 1943 pa je odšla na teren. Postala je občinska sekretarka AFŽ za Vir in Lukovico. Postala je sekretarka v Domžalah in Blagovici. Julija 1944 je postala okrožna sekretarka AFŽ. Na tem položaju je bila do septembra, potem pa je bila članica okrožnega odbora AFŽ, sodelovala je v odboru za ugotavljanje vojnih zločinov in v odboru za popis vojne škode. Istega leta je bila tudi predsednica volilne komisije za volitve v NOO Blagovica. Časov po vojni se spominja z veliko bridkostjo. Njena hiša je bila prazna, saj so jo med vojno zasedli Nemci. Družina, ki se je počasi spet zbrala, je živela v veliki revščini. Kljub temu pa se je aktivno vključila v izgradnjo nove domovine. Bila je sekretarka AFŽ in tajnica KLO na Viru in v Kamniku tajnica okrajnega odbora ZB. Bila je tudi referent za izdajo partijskih knjižic in okrajna poslanka. Kmalu pa so se začele kazati posledice vojne. Zbolela je in izgubila je nogo. Za svoje velike zasluge je prejela Orden za hrabrost. Orden zasluge za narod, je pa tudi nosilka spomenice. Kljub svoji invalidnosti pa nima občutka, da je osamljena. Njeni stari prijatelji je še niso pozabili. Še vedno jo obiskujejo, zatekajo se k njej v stiski in hodijo po nasvete. „Ljudje so čudoviti," pravi in v njenem glasu je čutiti veliko ljubezni. Zorman i MNENJA aekreteria-v harfa— svatu SR Slovenije, številka 4SM/I2, z dne 26. 11. 1974 je gla-9MB SZDL Domžale OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temeljnega od promete proizvodov. Uspeh ihanskih smučarjev Marsikdo se bo vprašal, ko bo prebiral te vrstice, kako pa so tekmovali, če je prava pomlad že v mesecu januarju? Toda ne glede na to, kakšna je zima, so potekale priprave po usklajenem programu in so se začele že v oktobru preteklega leta. Naši tekači so stopili na prvi sneg že meseca novembra, ko je bilo tekmovanje na Pohorju in na Pokljuki, kjer je bilo le mogoče tekmovati za pridobitev kategorizacije. Teh tekmovanj se je poprečno udeležilo 18 naših tekmovalcev. Velika skrb je bila posvečena kvaliteti naših mladincev, ki tekmujejo v mladinski državni reprezentanci Ko omenjamo uspehe naših smučarjev, ne moremo ponovno mimo znanega tekača Kovica, kije na zadnjem republiškem prvenstvu zasedel med 54 tekmovalci 7. mesto v teku na 15 km. Tudi posamezne članske štafete so bile dobre, najboljša pa je bila štafeta v sestavi Rak-Gudlin-Kovič na 3 x 10km, kije zasedla 5. mesto med 13 ekipami, med katerimi so bile tudi ekipe iz Italije in Švice. Mladinci pa so imeli 2 štafeti, ki sta tekmovali na 3 x 5 km. Najboljša je bila prva ekipa v sestavi Cevc-Slovnik—Orešek, ki je zasedla 6. mesto med 12 nastopajočimi Velik uspeh je dosegel lanskoletni mladinski državni prvak Branko Orešek, ki je v teku na 5 km dosegel med 46 tekmovalci odlično 4. mesto, in si s tem zagotovil mesto v državni reprezentanci Ihanski smučarji so nastopili na 22 tekmovanjih, pri tem pa niso pozabljali na naraščaj, iz katerega že vrsto let prihajajo kvalitetni smučarji. Tako IHANSKI SMUČARJI V BOSNI Kljub pomanjkanju snega so ihanski smučarji imeli oziroma dosegli zelo zavidljive uspehe. Če pričnemo z res izjemnimi dosežki, se moramo ozreti na uspeh pionirjev tekačev na slovenskem prvenstvu na Pokljuki Tam je nastopilo kar 11 pionirjev in pionirk in doseglo več kot dober rezultat, saj so se pri starejših pionirjih kar 4 uvrstili med prvih sedem tekmovalcev, isto so dosegh tudi mlajši pionirji. Po rezultatih bi na državnem prvenstvu na Hrvatskem osvojili najmanj dve kolajni. Poleg pionirskega prvenstva so imeli tudi izredne uspehe mladinci in člani na slovenskem prvenstvu na Pokljuki, kjer je član Kovic med 56 tekmovalci dosegel odlično 7. mesto in daje štafeta Ihana v postavi Rak-Gudlin-Kovič dosegla odlično 5. mesto med člani v mednarodni udeležbi. Tekli so tudi mladinci, med katerimi je Orešek dosegel med 43 tekmovalci 4. mesto, štafeta pa med 12 štafetami 5. mesto v postavi Cevc—Slovnik— Orešek (3x5 km). Po uspešnem tekmovanju na slovenskih prvenstvih so odšli na so na republiškem prvenstvu pionirjev in pionirk na Pokljuki nastopili z ekipo 12 članov, izmed katerih so se 4 uvrstili do 10. mesta, kar je brez dvoma velik uspeh, saj je nastopilo 86 tekmovalcev. Najboljši pa je bil Roman Slovnik, ki je zasedel 4. mesto. Pri mlajših pionirjih so se uspešno uvrstili Gregorič, Lenič in Vlahinja ter Zvonko Slovnik, ki so pustih za seboj znane smučarske klube iz Jesenic, Planice, Kranja in Radovljice. Če bodo pod strokovnim vodstvom še naprej tako marljivo delali, se bodo brez dvoma dobro uvrstili na državnem prvenstvu, ki bo sredi meseca februarja na Hrvatskem. Ravno tako bodo tekmovali na državnem prvenstvu v Bosni tudi člani in mladinci. Z vsemi temi uspehi so ihanski smučarji brez dvoma opravičili sredstva, ki so jih prejeli s strani Telesne kulturne skupnosti. Poleg navedenih uspehov pa bodo ihanski smučarji tekinovali tudi na maratonskem teku na 30 km, ki bo na Črnem vrhu nad Idrijo. Tega tekmovanja se bo udeležilo tudi 20 tekačev - veteranov v starosti od 25-35 let, to se pravi, da bodo tekmovali tudi tisti, ki so bili nekdaj zelo aktivni. Enakih tekmovanj se bodo udeležili še na Ravnah na Koroškem in na Blokah pri Ložu. Četudi v mesecu februarju ali marcu ne bo snega, pa bodo organizirah pohod na 10 km brez smuči Ta pohod bo imel mimo tekmovalnega tudi rekreacijski značaj in se ga bodo lahko udeležili številni člani drugih športnih društev. F. R. Ihanski smučarji v Vlasiču pri Travniku, kjer je bilo državno prvenstvo državno prvenstvo člani in mladinci (12) v BIH in sicer v Vlašič -Travnik. To so tekmovalci, ki so si zagotovili kategorizacijski razred za udeležbo na tem tekmovanju. Tekmovanje v Bosni je trajalo od 6. do 9. februarja. Kljub slabim pogojem na potovanju, prenočišču, prehrani, ki so jo imeli vsi tekmovalci, od tekačev do skakalcev, moramo biti z rezultati nad vse zadovoljni. Saj so naši mladinci, kot tudi člani v tekih in štafetah dosegh dober plasma. Tako je ml. mladinec Orešek od 73 tekmovalcev dosegel 9. mesto, Cevc 16. in Lenček 19. mesto, ostali mladinci pa so bili malo slabši. Isti mladinci so v štafeti 3x5 km bili odlični in to 5. med 14 štafetami Za seboj so pustih Jesenice, Kranj II in Bled ter vse ostale štafete republik. Pri mlajših članih je bil odličen Rak Franci v teku na 15 km, ki je bil peti ah v skupnem seštevku pri članih na 10. mestu. V štafeti je isti tekmovalec med 14 tekači prve izmene dosegel daleč najboljši čas predaj v teku na 10 km, dočim sta ostala tekača zaradi bolezni dosegla slabši čas. Vendar pa je bila štafeta na 8. mestu, za njo so bile še slovenska in druge štafete republik. Pred nami so še važna tekmovanja pionirjev in maratoncev. Tako se je iz Ihana prijavilo za maratonski tek kar 19 tekačev starejše generacije, ki se bodo merili na 30 km dolgi progi na Črnem vrhu, med njimi kar štirje bratje Kovic iz Ihana. Ena največjih želja ihanskih smučarjev, kakor tudi vseh športnih delavcev je, da bi imeli vsaj eno prireditev v smučarskih tekih in skokih doma, če bo sneg. Če ne bo snega, bo Smučarski klub Ihan organiziral množični pohod za vse občane — športnike v dolžini ca. 10 km s startom in ciljem v Ihanu (čas bo določen). Ta prireditev bo manifestativna in ne bo važen čas pohoda, temveč bo važna udeležba. Po programu bo prejel vsak udeleženec posebno spominsko značko kot dokaz za udeležbo. ♦♦♦♦4 Dopisujte- dobite honorar TONČKA NOVAK V mesecu januarju smo se na pokopališču v Šentvidu pri Lukovici poslovili od tovarišice Tončke Novakove, ki nas je zapustila v starosti 63 let. Skupaj z vso družino je aktivno sodelovala z naroclnoosvobodilnim gibanjem. Njen brat je padel v partizanih kot namestnik komandanta Šlandrove brigade. To je bil Tomaž No-vak-Srečo. Že aprila leta 1942 je bila skupaj z materjo zaprta najprej v Kamniku, nato v Begunjah in od tam odpeljana v taborišče Alteting na Bavarskem, od koder se je po osvoboditvi vrnila kot invalid. Skromna, kot je bila, je preminula tudi v samoti, njeno življenje je usahnilo, vendar bo spomin na njeno delo ostal med nami. Njeni tovariši ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta Jožeta ORLA se iskreno zahvaljujemo Gasilskemu društvu Mengeš, društvom iz okolice, Godbi Mengeš, RK Mengeš, delovnima organizacijama Melodiji in Komunalnemu podjetju Mengeš in govornikoma za poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki so očeta pospremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti. Družina Orlova OBVESTILO Vse zainteresirane koristnike hale Komunalnega centra Domžale prosimo, da nam v najkrajšem roku sporočijo potrebe po koriščenju hale, in to časovno za leto 1975, prav tako pa tudi po prostorih,kijih želijo najeti. Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost Domžale