Leto LXX. št. J*U — LJ«M]ana, petcfc, U. decemfrra 1937 " Ceu IMn i.- SLOTENSKI NAROD Izhaja vaak dan popolđne, IzvzemAi nedelje ln praznika — lnseratl do 80 petit vrst a Din 2t do 100 vrst a Din 250, od 100 do 300 vrst a Din 3, većjl tnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej — >Slovenski Narode velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokoptsl se ne vraftajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kimfljeva aUca itev. 0 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva Sb — NOVO ME8TO, LJublJanmk* «.. telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon tt. 66; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št, 190 — JESEKICE: Ob kolodvoru 1«1. Poštna hrmnllnlca v Ljubljani ft. 10.351 V Italiji manifestiralo za Jugoslavijo: Predsednik vlade dr. Stojadinovic v Milanu Pri ogledu velikih industrijskih podjetij $0 bile organizirane velike manifestacije — Slavnostna predstava v milanski Scali Militn, 10. decembra. AA. Včeraj popol-dne ob štirih je predsednik jugoslovenske viade dr Stojadinovic obiskal z zunaniim ministrom grufom Cianom m svojim sprem-stvom tovarno umetne svile »S ik>«, ki je oddaljena od Milana kakšnih 30 km. Z av-romobili so prispeli v tovarno ob 4.40. Dr. Stojadinovića in n/egovo spremstvo so spre-jeli oddelki fašistične milice in delavstva z godbo in zasta/ami. Po tovarni ga je vodil ravmtelj tovarne Borletti. Delavci so ustavili de!o in se vstopili v vrste, ter prireiali živahne manifestacije grofu Cianu, Mussoli-niju in dr. Stojadinoviću. Ko je hodil po prostorih. kjer so stali delavci, so mu vzklikali v našem jeziku »2ivela Jugoslavija«. Nato je avtomobilska povorka krenila v bližnjo kemijsko tovarno »Acno«. ki je last velikega industrijskega podjetja »Monte Catinija«. Tu izdelujejo razne kemijske iz~ delke. ra/streliva, lake in vse vrste barv. Vse to so predsedniku, ki se je živahno zanima!, podrobno ra/kazal;. Tuđi tu so visokim gostom prirejali navdušene manifestacije. Po pregledu prostorov so si dr. Stojadinovic, grof Ciano in njuno spremstvo ogledali medicinsko-kirurški oddelek tovarne, ki so ga ustanovili izključno za zdrav-ljenje in nego delavstva. Po končanem pregledu so pokazali gostom biago, ki caka na odpravo v Jugoslavije posebno v Beograd in Zagreb. Ko so si «ostje ogledali tovarno, so jim v tovarniškem hotelu postregli v bufetu. Sam grof Ciano je ponudil delavcem, ki so stali okoli njega, in se je zelo prisrčno raz-aovarja' z njimi. Nato so gost je odšli na balkon, kjer so odzdravljali aa živahne manifestacije, ki so jih jim ves čas prirejali. Ob šestih so gostje odšli v tovarno že-leza Falk, kakšnih 8 km od Milana. Ko so prispeli do prvih poslopij velikanske tovarne so avtomobili treih v morje plamenic, migljajočih v noći. To so bili delavci s- pla-menicami. stojeći ob cesti v tovarno. Mig-liajoče luči so ustvarjale izredno sliko. Tu so visokim gostom ponovno priredili vi-harne manifestacije. Gostom so razkazali velikanske plavže, kjer se topi železo. Na koncu so predsedniku jugoslovenske vlade pokazali izdelke, ki so jih začeli izdelovati v trenutku, ko je stopil v tovarno. in ki so bili gotovi, ko jo je zapuščal. Predsednik se je s svojim spremstvom vpisal v knjigo in zapustil tovarno. Pri tem je prišlo do ponovnih navdušenih m-anifestacij s plameni- cami. Od tovarne do središča mesta so delavci in fašistične organizacije napravile gost špalir, ki je bil dolg 8 km. Ko se je sprevod vozil skoz ta §palir. vzklikanja Sto-jadinoviću, Jugoslaviji m Mussoliniju ni bilo ne konca ne kraja. Pred hotelom »Cavour«, v katerem je bi-val dr. Stojadinovic se je polcg fašistienih oddetkov znrala na trgu ogromna množica ljudstva. Vsi so neprestano vzklikali Sto-jadinoviću. Jugoslaviji, Mussoliniju in grofu Članu. Množice so zahtevale, da naj gosti pridejo na balkon. Dr. Stojadinovic je stopil na balkon v spremstvu grofa Ciana. Pozdravljanje se je še okrepilo. Manifestacije so trajale čez 8. uro. V hotelu »Continental« je n-ato grof Ciano priredil večerjo na čast gostom, nato pa so vsi odšli v Scalo 1 k slavnostni predstavi opeie »La Boheme«. Kitajci bodo branili prestolnico do zadnje kaplje krvi Nanking je spremenjen v trdnjavo in je pripravljen na skrajno možnost Nnnktng. 10, decembra. fReuter) Po zu-nanjih zn-akih in pripravan sodcč kaže. da nameravajo Kitajci braniti svojo prestolni-eo do zadnje kaplje krvi. Vse ulice so za-prte z Ivirikridami in grmadami kamenja. Ni Hnrikadah so postavljene strojnice. Kita jske voiaške oblasti so opozorile tufee. Thai ne prihaiajo v mesto. Kitajci misliio. dti utegnejo Taponci 7.av7eti Članjjkjan, vendar 8o pa utrdbe okrog tega kraja še vedno v ni ih ovih rokah. $'tn*hfij. 10 dec. Odiofilna norna za \i\-tajsko glavno mesto je v polnem teku. Ja-poneko vrhovno poveljsKc trdi. da so ja-ponske čete po liutih borbah še zasedle vse s*rn*c^iCno važne točke v okolici Van-Vinga. Tuđi 7 reke Jangce je iaponsVo hrn-dovje pričelo z obstreljevaniem mesta. Kitajske čete rtudijo japonskemu prodiranju največii odnor. Rijeio ??e liute bo^-be za. no^est vzhodnih vrat NnnlcT^un. Kitajci «o sc/<*ali vsa poslopia r>r?<\ NTankingom. da otc/kočijo prodiranje Japoncev. Končna horba za mesto se je po opisu japonskega vrhovnega poveljstva zavlekla zarndi tega. ker nmraio Janonci. da zlomiio kitajski odpor. pripeljati težko topništvo. Japonci pH/n-Avaio. da so Kitaici v zadnjih 24 nrnh prineljali nove čete. Prineljal! bodo tuđi SO.OOO mož komunističnih Cet iz provinec K\;insi, da ojacijo obr*mbo N;i".kinga. S»nehai, 10. dec. CM kitnj^ke strani jav-iiajo i? Ilankova. <1a **ta dve kitn:5ski re-7e*vni *1ivi7.i.ii nrple orao ili reko J:>rurv' ter 0 Ihili nri pro:iran.iu proti juiru japor*kp r^Te. ki BO bo*p^c odrezati 7.v^7O vn^-i Nan-kinjrom in t^iukianirom. Bitka za N-inkinfr se ie> r>ruxela. Vpi* lan so ge vršili toiM)vfik! 1 n"i. .TatTv>nrik.'i le^iln. po nonre?tano metnla 1i,m»»1.p n.-i kitnj^ke po^tojanke. K"i'a*ke ^ete nadalhiVp>o 7. liničevanvm poslopij. ki hi moirla služiti kot 7.aklom'^:\. Zv^rer ko izUnilinili v \ankinsu vHiki no-žari. Tu.li v okr^jih mrsta ob rf»ki. ki fo holj oblhideni. «»^ nadilmje Tini(Vvn!no <]o}o fn obiinano probivalstvo irl^a ?nlf<=tno na rrMiHmil.io-no unirovnm'p svojih domov, J Sanchai, 10. ,1cf. Po đosseda.i nenotrie-ni I vf**! iz i.i.ponskeir.i vira. so jnporftkf ?ete I udrle v Vuhu. Ako je ta vest resnična. ostane Ki-tajcem kot edina pot za umik le š^e prekor.'ir-enje -Tantive. Ultimat poveljnikn Nankinga Tokio. 10. dec. Vrhovni poveljnik japon- ske vojs.ke pri N'ankingu general Macui, je branitelju Nankinga poslal ultimat. v katerem ga poziva, na i takoj preda mesto Ja-poncem, sicer bo popolnoma uničil Nanking. Sedaj se vršijo pogajanja med generalom Tankom in njegovim štabom ter za-stopniki kitajske vlade, ki so se ostali v me-stu. glede tega ultimata. Vojne operacije tuđi po pađcu Nankinga Tokio, 10. dec. br. Službena agencija Do-mej objavlja komunike. ki naslaža. da je bilo na današnji rninistrski konf^renci skle-njeno, da &e hodo vojn^ operacije na Kitaj-skem nadaljevale tud* po padcu \ankinua. ce kitajska vlada ne bo spremenila svojega stališa in ^prejela zahtev>* Japoiske ter ustavila proti ja pons>ko prop;\iiando. .Taipon-ci eo odločen? e-nkrat za veelej obračunati s Kifnjri in vzno^t.^viti tam rež'iru ki bo vpo-žteval interese Janon?ke. Kočljiv položaj kitajske vlade London, 10. dec. w. R^uterj^v urad javlja iz Hankova: Vodilne osebe kitajftke vla«le ee zavedaio izreilne revnosti položaja. Ne £Tovori;o veČ o možnosti kake akcije Velike Britaniie ali Framije in tuđi ne verujein- več v možnost rte|x>sredne pomoli Rusijp. ker fo &\ na jasJiem da Rusija ne more nicesar sto-riti na r^aljnem vzhodu. dokler se ne futi vama v Evropi. Ves ta položaj je zelo oslabil stališe kita i^ke vlade, ki s*1 |x>le? tega nahaia ilalec od bojici v Cunkin^u. Civilna uprava je praktično popolnoma izloČena ter jo jiadome-^ca voi^^ka or. deceniber. Delbos pojde tudi v Ankaro Pariz, 10. dei*. 0. Francce-ki jK>l;tični kro^i porrjujex> da bo DeU^dfe v nnjkrajšem času oi^k^J riiili Anknro. Tittilesctt ne bo kandidiral Bukarešta. 10. dce. 0. Bivši /unanji mini-ster TitiiUf^^i. ki je prvotno napovel.il gvo-1 }o kaaiidatuio i»i piihodnj'h rumnnskih vo- Ilitvah na listi narodne kme'cke stranke, ee Je rvoji kaodid«tari ođpovedal. Italija bo zapustila Društvo narođov Sklep bo objavljen na sobotni seji velikega faiističnega sveta Rim, 10. decefnbra. Danes je bilo službeno objavljeno, da ee bo veliki fačistični evet seetal v soboto ob 10. zve^er v BeneSki palači. Xjekove £kiei>e bo Mur^solini t.afcoj po seji razgl.ieil zbranemu Ijudstrvu. Tej okoli-^čini pripisujejo politični kro^ri poppben po-men In najrlašajo. da m»do eklepi velikesra faAistiftnesra sveta vieek-nkor odločilni ia. na-daljnjo italijansko politiko. V zvezi p tem napovedujejo izetop Italije tz Društva na-rodov. London, 10. dec. AncrleSki politični krosri Se nišo prejeli uradne^ra potTdila vesti, da mi^li Tralija 7,apustiti DX. Ven.-iar pa že vr-ja vi ja 30. da je treba tudi ta korak Italije pre^oia-ti s stališča nje?ove«ra pr^;kt'ftn«£ra poniena. TTpoSt-evnti i* treha, da Italija že od septembra 19/56 ni v©^ en»!ic!ovala v Zc-nevi*. Ptem kMrakom bo Italija parno He en-krat manife^tir-^a svojo vrajecnnoftt e pod-ni^nioama prrvfikomuniFti?jie poco-lKp. ki je po mnenju an^l^ških kromov Qaperj>ra 1906. dnifri pa 90, «v£uitfa t L V tedanjih trovorih je Mu^olini i^ja-vil, da želi formalni sporazum i Ang-lijn in Fran-njo. 6e bo DN reformirano. Vode narasčajo Pomlađansko vreme sredi decembra je novzročila veliko nevarnost iMMilav Ljubljana, 10. decembra Južno in deževno vreme je povzročilo hitro kopnenje snega, ki se ga je zadnje dni prejšnjega tedna precej naletelo širom de-žele. zlasti ps na Gorenjsikem. Izredno to-pel južni veter je pobiral sneg tudi po gorskih pofoočjih in v planin-ah, tako da so narasli vsi studenci in potoki, ter je zaradi tega Sava pričela že včeraj po-noči naglo naraščati in je v nižjih legah prestopila bregove. Pri Medvodah je Sava narasla do davi skoro za 3 m nad normalo. V Čes^njevi elektrarni v Tacnu, kjer je nameščen vodostaj so ugotovili davi, da ie Sava narasla od 6. do 8. za dobrih 45 cm, kar znači izredno hiter dvig vodne gladine in napoveduje nevarnost hujših poplav. Voda je zdaj tam približno 3 m nad normalo in se je Sava na levem bregu davi razlila čez travnike in njive. Deroča voda izpodkopava obrežje in nosi s seboj dre-vesa, ki jih ruje iz zemlje ob bregovih. Zla-sti veliko zemlje je Sava že sedaj odplavila ob desnem bregu pod Gameljnami in na levem bregj pri Jezici ter pri Črnućah. V Tomaeevem je vod-a pridrla že tik pod vas. Polje pod bregom je preplavljeno in je plju-skajoča voda že doslej nanesla na njive precej gramoza in vejevja, na drugi strani pa odnaša plodno zemljo. Hidrotehnićni odsek pri tehničnem od-delku banske uprave je že včeraj prejel iz uznih krajev več brzojavk o naraščanju voda. Iz Litije so včeraj poročali, da je voda narasla za okrog pol metra, danes pa kaže tamkaj vodostaj 2.50 m nad normalo. V gornji Savinjski dolini je moćno narasla Dreta in sicer že včeraj. danes pa žene silne množine vode proti Savinji, ki je doslej narasla že za 2 m nad normalo. tako da se je upravičeno bati povodnji okrog Celja. Ljubljanica je pričela že predvčerajšnjim sumljivo narašjati. včeraj pa ie dosegla v mestu že 1.5 m nad normalo. SnoČi je udarila iz struge pri Lipah. ponoći pa se je razlila tudi že čez cesto in varla v kleti hiš. Iz iole na Bariu nam poročajo. da je ma;-no narasla tudi Isca, ki se je razlila čez polje in preplavila cesto poleg šolskega po-slopja. V vodi je tudi Hauptmanca in sicer že od včerai popoldne. Ljubljani je narasla sedaj že do 3 m nad norma to, a še vedno naranča. Božna in Gradaščica sta jeli naraščati že predvčerajšnjim, vendar ni bilo hujšega. dokler ni zapihal jug. Nad Polhovim gradcem so naeiikrat oživeli hudourniki in na-polnili strugo Božtie v ozki soteski proti Črnemu vrhu. Ljudie. ki so tamkaj sicer na-vajeni povodnji, — saj jo imajo akoro sle-herno leto ćelo po veckrat, — so s strahom pričakovali noči, boječ se n-ajhujšega, Zju-tra? so čuli iz bregov silno bobnenje hudo-urnikov, ki so valili v dolino tudi večje skale. Ponoći se je voda iz Božne razlila čez obrobne travnik in čez cesto, za Božno pa je davi silno narasla tudi Gradaščica. Polje pod Polhovim gradcem je poplavljeno, voda pa je na široko razlita tudi pri Dolenji vaši, pri Dvoru na Dobro vi, pri Stranski vaši in pri Kozarjah, kjer se odcepi od Grada§čice struga Malega grabna. Voda v Malem grabnu je davi tako narasla, da se je razlila pri bivši Kušarjevi gostilni tudi čez Tržaško cesto. OUZD v novembra Ljubljana, 10. decembra Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavi ja Sftatistične podatks o slanju zavarovanja v novembru. Povprecno je bilo zavarovanih 98.828 članov, od teh 63.332 moških in ^.496 žensk. V primeri z novembrom lanskega leta je naraslo Steviio zava-rovancev za 7822. Bolni kov \e bilo povpreč-no 2760 .Povprečna dnevna zavarovana mezda ie znasala 24.14 din in ee j^ povećala v primeri z novembrom lanđkega leta za 1.34. Celokiu v komunizmu je samo posredno tlo, po-vzročeno od našega nekrščanstva. Predava-telj se je nadalje pritoževal proti on fm naivnim, omejenim in trmastim krirtfmtom, katenh se poslužuje jo razni fašizmi ln državni totalitarizmi v s\'oje svrhe, da nm im način skrivajo svoje umazane interese pod plasč kršćanskih interesov. KonČno te je Kocbek zavzemal za ustvarjenj* nove člo-veike družbe, ki bi bila v stanki s* upr*ri razornemu delovanju komunizma. .* Dopisnik zaključuje svoje poročito: »To je zelo zanimiv poja\r rlasti v trenotku, ko »Sto-venec« vprašuje nacionaliste, kako bodo iz-popolnili s\ojo ideologijo, da bo odpornejia proti komunizmu Kakor vidimo, je prof. Kocbek razkrit »defekte* tudi v krhčansktm svetovnem nazoru, ki se v prakvi itvaja.« — Ako je citirano poročilo točno, potem Kocbek mma namena, da bi se kratkomato podvrgel cerkveni disciplini, marveč hoČ€ z vso doslednostjo nadaljevah borbo proti — laži-krščanstvu, ki se dandane* iopiri v*e-povsodi. SUtvospev Italiji »Samouprava«, mi je te dni objavila na- vduseno pisan članek po\rodom poseta mi-nistrskega predsednika dr. Milana Stojadinovića v Rimu. Pisec članka poudarja med drugim: »Ko šef nale politike, sin naše $u-madije potuje v zemljo najlepšega neba, najlepšega cvetja in najlepSe pesmi in ko sprejme njihov pozdrav v enem izmed naj-leplih jezikov, naj jim s prepričanjem iz~ roči naša globoka Čustvm za njih vsestran-ski blagor in napredek kot od naroda, ki se zna dvigniti nad usodo, ki zna presoditi svoje potrebe in izprašsti svojo ve»f in ki pozna svoje me je in možnosti. Veliki ita-ttjanski pesnik Leopardi, pevajoč Italiji, je pred sto leti tožil: *O patna mia, vedo le »nurre e gli arehi — E le coltone e i simu-lacri e I erme — Torri degli avi nostri, — Ma la gloria non \*edo. . .* Ali Leopardi in Geruci (pač Carducci!) lahko ob svetti da-nainjici Italije mirno počivat a v svojih rodoljubnih sanjah. Prišla je tudi slava! Ona se danes peva po ćeli Italiji in med itali-jansko emigracijo. Njeno ime je »Giovi-nezza*\m 99Mučenihi Iz iosov diktature..." »Jugoslovenske novine« ugotavljajo, da se v zadnjem času razne sumljive osebnosti kaj rade izigra\'ajo kot žrtve prejšnjih re-žlmov, in prav umestno pripominjajo: »Danes se poskuia že vsaka griza predstaviti kot nekak »mučenik iz dobe diktature* in se zalet ava v one, pred kate rimi je bil, dokler so bili na vladi, tako majhen, da se ga je jedva vi delo. .«■ čitajte naročajte »Slovenski Narod«? Curih, 10. decembra. BeograJ 10.—, Pariz U.W London 21.605, New York 482.37."), Brueelj 73.50, Mil&n 22.73. Amrerđam 240 45, Berlin 174.20, Dtroaj 81—81.70, Pra^a 15.90, Vari*?* tL80, H^miIU M&. Stran ° »SL0VEN8K1 NAROD«, petek, 10. decembra 1937. SfcV. °81 KINO UNION ^ ^ | I Dohrotnik (loviva - Louis Pastenr ■ Film resnlčnlh življenjskih dramatičnih dogodkov. ki 90 vzbujaU pozornost sveta. — Louisa Paateurja predstavlja Panl Muni, I ki le mojstrako podal tuđi Zolaja v filmu »Vest človeštva« Ljubljanske telefonske govorilnice Svoje ime sicer zaslužijo, čeprav bi jih laUko imenovali molčalnice Ljubljana, 10. decembra Letos, ko je Ljubljana doživela toliko ve-ličastnih sprememb, srao dobili tudl javne telefonske govorilnice. Sram me je. da jih moram opevati sele zdaj in da moram pre-vzeti to nehvaležno nalogo. Ljubljana bi bila prizadeta na svoji časti, če bi trdili, da ni imela telefonskih govorilnic že prej, tođa prejšnje nišo bile v tolikšni meri javne. Torej, imamo že nekaj deaetletij telefonske grovorilnice na glavni pošti; če jih kdo taji, naj mu bo prizaneseno, ker itak ne more zatajiti, kar bi bilo kaj prida. Mnogo ljudi je, ki nišo bili nikdar prav zadovoljni s temi telefonskimi govorilnicami. Naj naštejemo nekaj napak govorilnic na pošti: telefonski gost ne more ukrasti slu-šalke in niti ne žarnice (slušalke baje tam nišo nič prida); telefonirati ne moreš vsaj pol dneva, ker te nadzirajo telefonist-ke; dekleta se nekoliko sramujejo napove-dovati sestanke, ker se jim zcli, da bi jih lahko sliSale telefonistke (pa se vendar ne boje konkurence ?); največja na paka teh govorilnic je. da se ne moreš v njih sesta-jati (uboga dekleta!) brez vsakega telefoniranja, Zato imajo kavarniške telefonske govo-rilnice veliko prednost pred poštnimi. Iz kavarne lahko telefoniraš včasih tuđi brez pristojbine. Te ugodnosti se zlasti rada poslužujejo dekleta. Iz kavarne tuđi lahko telefoniraš brez večjega rizika vsakomur, ki želiš 2 njim obračunati, ne da bi se mu predstavih Naj te zasleduje, naj kliče na pomoć na pošto — zvedel bo samo, da je nekdo telefonira! iz neke kavarne. Posebna prednost kavamiških telefonskih govorilnic je, da ti ni treba v kavarni naročiti niti vode. če želiš telefonirati. Flegmatično vstopiš v kavarno kakor đoTir^i maeek, stopiš naravnost v telefonsko govorilnico, kl ti je ni treba zapustiti ves dan, čeprav Caka pred kabino ćela procesija gostov. ki bi radi telefonirali. Ko pa končno kljub vsemu zapustiš telefon, odideS iz kavarne, ne da bi vsaj pomežJknil plačilnemu. Toda kavarniški in poštni telefoni se naj skrijejo pred telefonskimi avtomati. Naj-prej smo dobili telefonska avtomata v vesti-bilu glavne pošte in na glavnem kolodvoru. Te pridobitve smo bili tako veseli, da so se je hodili nekaj časa posluževat tuđi telefonski naročniki ki imajo dema aparate. V javni telefonski grovorilnici pač lahko govoriS mnogo bolj iskreno kakor v domaji plsarni ali v uradu. Ražen tega se človek tuđi ne more zanaSati le na svoj telefon. Vsi nnmreč radi zabavi lamo nad svojimi aparati, češ, da funkcionirajo le v«»ake kva-tre enkrat, odnosno samo takrat, kadar nas kličejo upniki. V resnici dandanes ne moreš niti kadarkoli znoreti, ker ne moreš priklicati rešilne postaje. Javne telefonske govorilnice so zadnje upanje. S tem seveda še ni rečeno, da iz javne telefonske govorilnice lahko telefoniraš kadarkoli in ka-morkoli, toda upanje tuđi nekaj velja. Za-kaj bi ne poskusil ? Vrtiš in vrtiž zlomka, spuščaš dinar tako dolgo, da se ga nazad-nje znebiš, Čeprav nisi nikogar priklical. VČasih pa tuđi opaziš sele po dolgem vr-tenju, da držiš v roki le ostanek slušalke. Samo po sebi se razume, da moraš imeti vse številke v glavi, ki jih k sreči v Ljubljani še ni mnogo. To je vendar malenkost znati na pamet 2000 številk in imen! Ime-niki so torej nepotrebni v javnih telefonskih govorilnicah. Će pa že najdeš imenik v kabini, zakaj bi ga ne skušal ukrasti, da ga boš lahko imel vedno pri sebi?! Razumljivo je tuđi, zakaj nekateri Ijudje s takšno vnomo trgajo telefonske imenike, saj ti mora zavreti kri, ko ne moreš priklicati niti krsta. Telefonski imeniki so najboljži strelovod. KJjub vsemu te govorilnice zaslužijo svoje ime, čeprav bi jih lahko tuđi imenovali — molčnlnice. V niih se vsaj pogo-varjaš sam s seboj in z vragom. Sicer se je pa tuđi zelo obneslo neposredno pogo-varjanje v teh telefonskih svetiščih naše dobe. Zakaj bi dekle ne napovedalo sestan-ka v telefonski grovorilnici ? Govorilnioe so vendar za to. da se v njih pomenkuješ. Včasih se seveda pripeti. da avtomat ne funkcionira, kakor pač tuđi vČasih funkcionira. Priznati je treba, da je pokvarjen, brez slaboga namena, ne da bi skušali krasti čast geniialni napravi. N. pr. skuš>5 podkupiti aparat s koščkom pločevine ali ćelo s hlfčnim gumbom. Toda ti avtomati so čudovito nepocikupliivi: vČasih nočf'jo pozirati niti pristnih dinarjev, da o pona-rejenih niti ne govorimo. Kovanec se za tlači v špranji tako. da ne gre naprej in ne nazaj. Nič ne pomaka, če »-a ščeeretaS s pestjo ali dmerimi pripornočki če drezaš v šprnnjo z nožem ali vžigralicami. Ne. av-t ornati se nočejo seznanlti s koranciio. Pnč so pa včasih Čudovito velikodušni; dvigneš slušalko, pa ti brez ceremonij iz-pustijo iz sebe dinarček. ki ga boš potre-boval. Če je avtomat dobro razpoložen. lahko opraviš vse telefonske pogovore z eni'm samim flinnrčknm ki ni bil niti tvoi. Toda nohvaležnost je rTačHr> sveta, z^to nazad-p.1e nekateri gosti natlačiio v avtomat vžl-gralic in cigaretnih oerorkov, ali vzamejo s soboi slušalko za spomin. No. ali imaio š<= kip -imgie tx) svetu tako Čudov'tp ^"ovoriln!ce ? Tn za kal tip«? ne r>o-snema jo ? Recitacije primorskih pisateljev in pesnikov Snočnja prireditev Delavskega prosvetnega in podpor-nega društva ..Tabor44 je bila izredno dobro obiskana Ljubljana, 10. decembra Težko je reći, ali je bol že kdaj kateri literarni većer v Ljubljani tako dobro ob-iskan. kakor snočnia prireditev Dela.vsk.e-ga prosvetneg-a in podpomega društva ^Tabor^ v Deiavski zbornici. Dvorana je bila povse-m zasedena, čeprav so nekateri naši meščani gledali prireditev kot zaclevo lokalaega patriotizma, ćeš, da se tiče samo Primorcerv Kakor vetino, se je tuđi ob tej priliki pokazalo, da še ni močne skupne stlovenslte zavesti, s cimer si tuđi lahko razlag&mo. zakn] poz-abijamo tako na ro-jake or^eraj meja. VeCina. uJelež^uctv le-P«e pri reditve je bila, primorskih Slovon-cov, a kar je prireditv: dalo Se posebno obol^feje, jo bila udeleiba številnih delav-cev tor rocitacije nišo bile n&monjenc le tisLvBnu oaKecnu kixjgn tia^ili i2»oražcncevf ki obisitujejo recitacijt«ke veOere. O pomeau pairtditve je spreg-ovoril poci-p^redsednisk Božio. Povedal je bridko res-nico. da naša javnost i-adu pozablja ria brate iste kr\i m jesika onkraj meje; o njia kakor tudj oaiii, ki so morali zapustiti ožjo domovino, ne volimo skoraj ao-bene evid^nce v kulturnein m nacionai-neni ži%*ljenju in le od i&sa tio časa sre-čujemo imena pomameznikov v Kroniki zlo-Cincev, kakor da solačna ter prelestna zemlja ni rodila tuđi velikih sinov r^-ašega naixxia. Delavako pi"o^\-etno in p&dpomo društvo si šteje lorej za svojo dolžnoctt, da opozarja na kulturne vrednote, ki so jih iLstvarili primorski petmlki in piaatelji, in da drami v naSi javnosti vast, kaj je stori-la za brate onkraj meje, za njihove člo-ve&ke pravice ter v obrajnbo njihovega jezika. Nastopilo je »edem pisatelje\\ odnoimo pesnikov. Mladj pripovednik C. Ko^mač, ki je bil tuđi napovedan, je iaostal zaradi bole«ni. Prvi je čital dva odiomdaa iz srvo-jih del prof. I. Prejrelj. ki ga je občinstvo toplo pozdravilo. Poznamo ga kot eaega najooljših slovenskih pisateljev, ni se pa iy-i^^7-p] kot recitator in znaćiLnosti njegove proze sploh nišo piišle do izraza, saj nekateri poalužalci v czadju aiso niti ra-zumeli. kaj je čital. Tem bolj« pa je recitiral s^oje pesmi Jajiko Saracc — sicer brez patesa. a živahno in 8 pravilnim nag lagani Poa^bmo nam je bila všo«č peso.m -PremlAIi^vii;> ob grobu neznanca«. kakor tu<31 >Krik na-Sega stoletja«. Dekiamiral je Šest pesmi, a občiit^tvo fie ni pomirilo prej. dokler ni dodal še aktualne in prisrćne pesmi »Pozdravljeni!«, ki je globoko ganila poslu- Posebno zanim^o delo za mladino je prečital s svojo hčerko mladlnski pisatelj Josip Ribičič — ^Paralelo«, ki podaja paralelno sliko božičnega večera v baraki in bogpatem mešćariFkem domu, E>eio preve-V3i to^la iskrenost, toda konec je skoraj bolj pi-avljiće«n kakor realistiCen. ko se paralela strne v baraki, kamor prispe bogata mešCaaaka družina z bogatimi darovi. — Poslušalcem je bila še bolj všeč pisate-Ijeva satira »Brctzposo-lni*, ki je v nji duhovit zasmeh naših razmer in časa. Pesnik Stane K"«ovel, ki se je prejdnje case pogosto ogiaSal v ^LjubljansKe-m zsvo-nu« tn ki je brat ene^a največjih slovenskih pesnikorv. Srećka, mnogo prezgodaj strteg-a pod težo življenja, je recitiral tri pesnii. ki razođevnjo pesnikovo globoko ljubezca do zemlje onkraj meje in ki jih preveva prava liričua nota. Posebao topla je pesem *Nisi sajn«. Bogx>mir Magajna je prečital dve crtici, :Preproga* in ^Hapija«, ki obe zajemata nekoliko eksotično erotiko. a sta vendar življenjski. — Popolno nasprotje Mag^ajne in drugriii pisateljev, ki so nastopili na pri-redltvi, je dr. V. Bartolova proza, kl budi zadnje Čaše čedalje većje zanimanje med iiašlmi kriiiki. Pisatelj nam Je prečital že objavljeno novelo >Dekiica s košaro«, ki pa ni našla pri obeinstvu (5d se pać ne more mnogo pe6ati s proucevanjem psihoanalize \, poaebnega odmeva. Izaned vsefa pesmi, ki amo jih fldišali na večeru, se mi zde dr. I. Gnidnove najbo-ij vsečlove&ke in aktualne, a so bolj epične kakor lirične, kakršen je pać tuđi nail čjsls. Za primer naj n«.vedetn >Balado aa-ših dni« in >Delavko Tereao«. Priredite;* nam jo nudila mnogo lepdli doiivetij ir. z nje smo ođhajali z notra-nfim. zacJoščenjem. Pojasnilo Ljubljana, 10. decembra Pređseđstvo Slovenske matice v Ljubljani ugotavlja, da je g. R. Kresal na svojem literarnem večeru dne 8. t. m. na nekvalificiran in resnega pisca nevreden način smešil Slovensko matico, pri kateri eo izdaja! i in še izda ja jo svoja dela najvred-nejši in naipomembnejši slovenski pišate- | lji. U^otavljamo nadalje, da je v BVToji »p> lemiki^c iz poročila o odklonjenem d^lu iz-trpal nebistveni del oeene, v katerem je naS poročevalec e kratki mi in približni ml črtami oznaćil vsebino spisa; pomote in netočnosti v navajanju vsebine, ki jih je 1 g. Kresal imenoval »potvorbo vsebine«, «o bile po izjavi nadega poročevalca mogoče predvsem zaradi pidčevega povsem nestvar-nega in nenazornega načina pripovedovanja. Pripominjamo, da Slovenska matica še ni odkkmila nobene^a dela zaradi njegove vsebine. Poročilo, ki ga je podal ocenjevalec g. Fran Albrecht odboru Slov.matice je po-ročevalec podpisal a polnim imenom; proti običajem je bil na poročevalčevo izrečno željo prepis ocene izročen avtorju g. Kre-saiu interno na vpogled. Ta prepis je Matična pisama brez poročevalčeve vednosti podpisala z XYZ. Končno pa mislimo, da je vsaka ja\-na polemika in diskusija o literarnin stva-reh, ki nišo V celpti doatopne javnosti, ne-umeatna in nedopustna. Predsedstvo Slovenske matice Božične šolske pačitnice Ljubljana, 10. decembra Razumljivo in uprsvičeno nevoljo je vzbudil metd starši. šoL=3ko mladino in pro-fesor)i odnosno učitelji o-ilok, da boio trajale letos božične počitnice na šolali samo e»n teden, in sicer dva dni pred bžičem, čez praznike in dva ni po njih. Prvič, odkar ži\*imo v svobodTu državi. Se je zgodilo to, da šoLska mJadina za božične praznike ne bo imela prave^a počitka in da je božičnih praznikov letos, če ta odlok ne bo raz-veljavljen, ne bo mogla veseliti tako. kakor se jiia je druga leta Prikrajšana in razočarana ne bo samo šolska mladina, temveč tuđi sta.rši, pix)fe5orji in učitelji. Odlok o tako kratkih božičnih počttm-cah na šolah bo pa imel še đrucre npti-jetne in škodljive posledice. Iz Beograda na mje prišlo v roke pismo, da so se mnogi pet:.čni Beotrrajčani pripravljali a svo-jimi družinajmi na izlet v Slovenijo, kier bi preživeli božične pi*a.znike. Ce bodo pa trajale božične počitndee na šolah samo sedem dni. si bodo premislili. ker zn tako kratek čaa ni \Teino voziti se tako daleč. S tem bodo občutno oškodovani naši leto-\i5kl kraji, ki so letoa že itak imeli slabo sezono, še je čas, da ?e odlok o bož:čnih počitnicah na šolah izr>remeni, tako da bi ostalo v?3 pri staicm tn da. bi bili zadovoljni vsi, ki so z njim obiutno prizadeti. Koparski napad škofia Loka, 6- decembra Pred tfdnom je bil napaden pomoći na Jelenovem klancu v Kranju trgovec V. Hafhen- iz Binklje pri Stari I»ki. sele zdaj si je toliko opomogel, da je lahko podrobno opisa 1, kako je prišlo do napaja. Hafnor se je mudii v Kranju po kupčij-akih opi*avkdh. Zvečer se je sestal z znanci v gostilni. PozneJG se mu je pridružil v Undonu Fr. Mali (ki je baje soroclnik zločincejv Malijev). Hafner je nekajj časa pil z Maiijeni, nakar ga je Mali zvabil na pot, češ, da ima v hotelu >Stara poj ta« spravljen avtomobil ter da ga bo petjaJ doenov. Mali je med potjo govoril s Haf-Eerjt-m vta čis piilizajeno. Med pogovorom pa je na samotnem klancu nenadno silovito udaril svojega spremljevalca po glavi, naj*brž z bok^erjem. Hafner se je nezavesten zgrudil, naV.aj- ga je Mali oro-pal. Vzel mu je listnico s šUvilnimi vred-noatnimi papirji in z okrog 2000 dinarji. Hafner se je će-z nekaj časa. zavedel ter se z najvećjim naporom zavlekei do Se-meneve gostilne, ođkodur so ga kranjsici reševalci odpeljali domov. Ostal je v domaći oskrbi, čepiav j-e bil hu Io ranjen. Prve dni po napadu je za nekaj časa lz-gubil vid. Zdaj se mu počas: vrača zdrav-je In je upanje, da bo okreval. ^Tali pa se-di v zaporih ljubljanskega sodižos. Iz škcf je Loke — Slovo narodnega odvetni^a. Dr. France Jare, ki je živci meci najni nad šeat let ni nikoU ailil v O3pi-edje, a vendar je bil zelo popularen. Kot ri.mski dop«lanik tržadlce »Edinosti« se je spričo nastaJib prilik presetil k nam in S€ brž vživel v naše razmere. Njegova odvetnižka pisama je T3ila anana. Dr. Jare je zaveden Sokol in je vodil delj časa smužki odsek, živo se je zanimal za JS, ki ja je bil predsednik. deloval pa je tuđi pari pro3A etnem in pod-pornem ciiiiAtvu .»EdinoatU v pr^v taki funkciji. Dek> g. dr. Jarca j: bilo poaveče-iio skupnosti, rad je pomagal, dajai ia sve-toval. Bil je splošno priljubljen. V Kranju mu želijno vb& naj boljke. __ Lčiteljstvo »kofjeloškeffa okraja bo imelo v solK>to 11. t- m. na d^ki soli v Škofji Loki svoj stanovaki zbor. Piičetek ob 8- preda-val bo nastavnik niešcanske Sole g. Ivan Grum o metcKiiki biologije, na dneonem redu pa je še dolga vrsta pe-rećih stanovakih viira^anj. — Skofjelo6»*i »trelci, ne pozabite. da imate v neđeljo 12. t. m. ob 9. v mestni poevetovalnicj letno skup^čino. O dclova-nju stre-ske dražine bodo poročali funk-cionarji, prečitana bodo praWla in tzvo-Ijen nov od"bor. K &Lreljanju, ki služi po-srettao tuđi otoi^jnbi naf»^ Ct-snov'ai^ so vabljeni tuđi mladeniči, ki so dopolnili najmanj 18 let in imajo stalno bivalLSče v občinah škof ja Laka, Stara Loka in Zmi-nec. — M»k'avž s »\'Ojo številno pisano družino nas je poeetil v ntt'eljo dvakrat. V Sokolskem dcinu ne je abrala popoldna mladina ia le bilo obdarovarih nad 100 mladih Sokoličev in SokoliKc zvečer pr. so se zy>i%:i pod krovom doma hratj. in sestre Miklavi je bil ;men:te-i, duhovit, rarigrran. V LucLferju in angrelih je imfl »ebi vredne spromljevalce, ki nisc štedili z origlnalnoatmi. Uvodoma je spregovoril Miklavt resno be$edo. za arključek pa je zaigrala gt>đba valček. — SKofjeloškj sadjarji bodo imeli ofcčni ] abor v nedeljo 19. t. m. dopoldue v šolaki | tetovadnicL Krvava ljubavna tragedija Liobosomest font saklal svoto lxvol]enko In sebe Konjic«, 10. deoembra N» Brafv pri Lofeh se Je včeraj okro^ 13. odigrala krvava ljubavna drama. Mlad fant Je saklal in mrmniril svojo IJubleo, nato si Je pa končaJ ttrljenje. Badolf Opre*nik, lS-letal po*e«tiilkov sin z Breca, Je te delj časa slili sa lepo 19-let-no posestnikovo hcerico Marijo Pienlćnlko-vo. Dekle sa ni maralo, tor je bil tant to od mlađih no^ na slabem glasu. Bodolf pa Je vztrafcio hodll za njo bi zagrosll Je vsakomur, ki bi se pribUzal đekletu, da ga bo abU. »Marija bo moja, ali pa jo raje vidim mrtvo,« je baje đejal vedkrat. Svojo g^rotajo je nepremlSljenl fant re« tepolnll. Voeraj Je prii^ei dopoldne k Pdeničniko-vim in pomagal lu^tiU fizol. Doatej ni ie pojašnjeno, kako je Rudolf izvabll Marijo v hlev, kjer je potefrnil nož In jo večkrat sunil v prsi in trebufa, nato pa si je z dve- ma Muikotna v prel kooć&l tlvljt-nje« Ker dekleta in fanta le ni bilo iia •pregled, so Pienićnikovl po^laJi sluškinjo v hlev, naj Ja pokliče h ko^Uu. Sluzklnja je naila hlev taklenjen In j<* obvc^Ula dt»ma-če, m^iir ao skozJ oteno vdrll v hlev. Tara so zagledali jfrozen prizor: hčerka .Vlatija in Badolf »ta letala v mlaki krvi. Na pomoć M> takoj pokllcali zdrav tiika dr Srhws-ba, ld pa ni niogel već pomagati, l gotovi 1 je, da je Marija dobila tri ^iotooke aviake In devet maiij^lh ran z no ženi. Razrezanu je imela tuđi vse zape«tje, kar dokazuj«', da se je obupnp lH>riIa /jv svojo žlvljenj«*. Troplo ne^rečnegu drkirta «w> polof.Ui na mrtva&ki oder v domaji hUit IUidolfa Opresnika ko pu prrpeljali v rnrtvaAnU-o. Pokojna Marija .i© bila !epo, cvetoče dekle in z nj«ino ne&recno roval tam, ki?r ga je mikal lep radioaparat, vre-deu neka i uad 3000 din in razstavljen tik za ^ipo. Ponoći je e zjutraj opazil strai-nik, ki je nemudonia obvezi! lastnika tvrdke in javil vlom policijski upravi, ki je uvedla preie'kavo. Za vlomilcem pa zaenkrat d-? ni nobenega sledu. Večjo sre^o je imela policija v dru£»em primeru vloma. Ko je oASla sno?i Ustnica mlekarne Jožeta BaŽio, etamujoča Pred ^ko-fijo 21 iz lokala v sta-r.ovanje v II. nadetrop-iu, ee je zelo začudila, kef je našla mita odprta. Pogledala je nai-prej v kuhinjo, po-t'm pa v drusro sobo, kjer je prestrašena zuLTleriala v kotu neznane^a mo&ke$ra, ki je baš odpiral orrtaro. Božii'eva se je taikoj za-vedla. da ima pred seboj vlomikva, zato se je hitro umaJcn-Ma nazaj in zaklenila yra*a. O'ihiteia je po stopiviah, poklic-at praznika, a ie nevarnost Unkoi zar-util tiudi vk^nilec. Tmo *^e i? potrnal ?»ko7i kuhinjsko okuo na :>oinik. mito ie pa s-kot-.il *>ko7.i okno na ho-.l-niku iz II. ivad^troiua na dvorile, kjer se je pobral nepo^kodo^n in pJarril *ere je Pan liUn iz-delal ta fiinu s katerim eo bile zadovoljne do<ij vse kinematograkke blagajne, s cimer jd U retieno, da fikm privabi v dvorano naj-^iršo plast kino obi^kovalcev. Začetek in konec filma je v barvali. Kot burvasti film ie tehuično srednje dobro izdelan. Vaba je sevetla glazba, kat^ro dauee vfei poznajo, in pa znani Kichard Tauber v vio«i Canijo. \ ldeli sn'.o že nekaj ooer v filmu. >Bajazzo£ Apatia med zelo po*>reven? pokuse preuosa opere na iilntoko platno. Dobra ie zlaMi re--2i]a in i^ralei, ki so tuđi dobri pevci. Ker je dejaiije preneseno v uvirni iUkijaik>la milje, učinkuje na gledaica bolj kot v operi, kj-r si mora rež^er pomagati s kulisa-mi. Kax med dobre filme ietoenje secoo-ie je treba uvretiti >lkijazzac Je pać film, za xatOTct?a ili treba 4«lati velike reklam«. V Ljubliani taki filmi ne propodejo, kar nu-diio ti6te vrste uiitek* zaradi katereffa «re većina obi »kova U* ev v kiuo. Ne pret-eiko glasbo in nekaj tragike potrebnije človek za oJdih. Fihn ie angiedki m io mu sluii v dobro Svo]?vrstno prtkazuje aajrle^ka filni-^ka tehnika n^ platnu ljudi in iijihovo ne-nanje, btetveno razli Čuo od neniike. rus-ke, ameriske ali franeoske. Tauber be je inooiio izpremenil, odkar smo «a zadnjič videli in slikali. Zakonsko življenje je nekoliko «kr-čilo ni3gov tele«sni obseg, Kla«ovni pa »e j>ove6ado. — Kino Union: Dobrotnikčloveitva(Loul9 Pasteur). Juui bu v Lnionu pi^enLera te^a vehk^a filma. Iz -inigiC v iej aezoui bomo abčuciovali V L}(*» -ijani ^enijaiuega igraica laula Munija. Ne lavuo smo ga videli v vio"i Zole. Te dni tino Ćltali. da te m-uii v Parizu odkoder se bo naj'^tll v Kurijo. Neki uovjiiar ee je razcovarjal z njim in je izve-lel. da je Muni po rodu lius. In ret ima ViovaiKko lizionomi.o. a po diriiii in globi-ni v uuietniikem tu»tvarjan>u je vprflv ru-t>ko ^eniialen. V vio-i zhaa*:vi'uika-p;onir-ia Por^tOLirja. ki je Ovlkiil povzročitc]je mfek-ci>k.h ^le/.-ni in pa#je bU-kline, je Mun: v .■..ovršeii'jtfii dt«*e^rcl vrljuncc. Ta njejova kreacija v Jilmu je ćelo boljci od ont Eini.A Zole. — Film >Dobro:nik človeštva« je aa> popoLnejši fiiak»>ka b.o^ralija m — prva biografi,a o l'a^teurju. O kemiku in 'znanstveniku Pasreurja obstcja že ogromna literatura. Slehenn k>!ar pozna da::«fi nje-ro-vo Ime in po njnn imenovane zavotie. Pa-nJeurjeve teonje so temelj solobne btkte-liolojrije. a o cloveku Paeteurju ni doelcj 5e nihče nap.tal kaj vredne biografije. Am«?-ri?J<: film je izjio!nil to veliko in za kulturno Evropo nečasino vrzei. — ¥.\m *Loui^ Pasteur« kaže Pi'steiirjevo veliko tivljenj->ko borbo za znanstveno resuico. V Pariroi ustreli neki mešoan zjJravnika-poio-lnirarj^. Ptel eudaiki ,^ove marilec. da je aclraviik kr'v fcinrti njenovt» žene p i ^orcniu. l'rka /.e :etak, na katorem dmlej neznani l.efi'k I*:ie* cnr opozarja na ne .amon, ki preti bol-niknm in poro-Ink^m zabili in;ilt:ni^rii(>if: 7.dravnlkov. Z r;ivnki tedaj nišo velsli. spr:ivi»i tVoće žeij«k na oni svt-T. l;.»7.;.-užeti.*-e rok in in?trumentov pri oper^rivnih pi»*«^ih &$ jim je aieio : e-'n>-trc<' no. Seisa. *o mislili, nastane v 'toluiku in proti nj ej n: T^nio^i. bn** ken»ik;» P t^teur-j:i }e nairt:*h |»o-*fa'^. znano: posredno ro jra imeno^alJ morilcu rigtejra zdravn'ka. Z irav-riki ?n oh'asti x:\cno hoi f*roti K'M»t**urju. Sam NafKtieon HI. pa oIhhhH. Uoenjakj in znan.sfvt'n'k: ru proirh>e ~> a nevarn?::;* *ar-Uta'»••>. a Pr*t*'tir veru je v reKii*<-u in kliu-bu:e vuem ter dr-la, dela. dt-la. \ «*e je žr-tvoval za. resaioo in zinagai Je. Posrećilo se mu je »Ikriti mmiuii proti živinskim kuž-n.un bolezijm in prv . pcjjji steklini. — Fiiiu prikazuje Pas'eurjevu ooiIhj z dramatični ih i prizori, ki ćiOvt^Ka pretre*t-j«> »• dna du.-r Pe bije. Veliko resnico odkriva ta film: da ir-vira elehfrni napredak. eleheuK* novo ol-kritje v znain^li iz junaMva in trpljenji penialnih ljudi: zmota in reakcija ter kon-zervativnotjt u'u>o \*yn\? Ikc 7-ae»hvljen««ti. temveč iK.«.iedioe ^traliotK^tiR*:!. Dandantis, ko ^o na programu preAtcvilni filmi. ki knžejo lažno uns^vo, je t.i fikii naravnont senzacija v kulturnom svetu in ZAuinic-a Evroi:>i n. Amerike. Amerika je morala prikaroti viije jurKistvo v dtibov-nem svetu v i^as.u, ko Eviopa producira toliko filmfeke^ra kiča, g katcriui nov« kakor z opijena uspavati nuist*. da bi le-te poivtale kđT najt^olj krotko »»re.liarvo v rokali Iv^rbar-skih »voiUteljevc nacij. Režija filma je <»d-li^ua*, px*.net4ii v ntiravi in interjeru «o dovršeni. FiLm glaiaica v vsakeni pt^rle*lu ?a-dovolji . KOLEDAR Dajic«: Petek, 10. decembra katoličani: Peter For. OANAftNJE PRIREDITVE Kino Matica: Luč v megli Kino Itieal: Bajazzo (Richard Tauber) Kino Sloffa: Pater Vojteh Kino Fnlon: Ples na dvoni Kino iMoste: Igrra ljubezni in Med dvema ognjema Predavanje SPD: predavan ie dr. Hubert a Tichy-a z Dunaja o groi*ah, y>lanotah in lju-tleh v Tibetu ob 20. v dvorani Delavske zbernice Konc*^rt pianistke Nade Branko virove ob 20. v mali FilharmoniCni dvorani. DEŽURNE L E K A R N E Danes: Mr. Leustek, Rcsljeva costal.Ba-hovec. Kongresni trgr 12 in Nada Komo-tar, Vič — TržaSka cesta. v zrak i-a, i-a, U i... — tftfg. Regali, regafl v mrak? Rega, rega. eg*f žaba — kvuk! Rebus iz 20. in polstolefja. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 10. decembra: zaprto. Sobota, 11. decembra: Bela bolezen. Pre- mierski abonma. Premiera. Nedelja, 12. decembra: Ob 15. uri: Firma. Izven. Znižane cene oi^i:i:i <.;at*4, ^odba vi sela ili pfvinice viae?«. 12.15r Vrein*». f>o-rcMla. — 13: <*;tiJ, spored, o!»vo»tila 13.M: "loSČa za ph>*čo pisana wniV.. ticKita v«-e-la in posmice vmes. — 14: Vreme. — l8t Za delf>r»ust fi^ia H::'|!^Jc: or'»ester). — 18.40: Poirovor •» nos-lvlaici. \U: Ču*, vrome, jorocila ^uom]- o'»v(*1'hi — 19.S0: Nnr ura. — 19.B0". »Jre£rlc*ii «»fM>r*»f|*. — li* '/u nanva politika (g. dr. Aloj/ii Muhnr). - *24)3n: bvo lipov v*akf» vrste tk.b.'o gl^ite j?m iij» i>r:»te! (IM?»n vt^er. b*^.*ili!o \n vo*tet\'o# \r'u itoile'iipjo Mnni r^r». i«rr družine). -2*2: ^a«. vT^iiie. itorofrla. **[*or**i — '22.tJV-Zft doh^r konec (iura RAHi ork*mmt). Konec ob 23. urL Stev 281 »SLOVENSKI NARODc pttek. 10. decembrm 1W.. ' gfnff 1 M srca se bosi« naomejali trem: HANS MOSER — THEO UNGEN — GUSTI HUREB v đnhovtti dtmajrid komediji ■■ ST/ena velika matura 7™%*^ i____________________________________ ________ REZERVIRAJTE VSTOPNKJE 1 I DNEVNE VESTI — Dalmatinski zivarovanci boćejo •stati pri I'okojninskem zavodu v Ljunljani Split-ek; oll>*jr »ielejratov Pok.ojr?.:iitt..ega iavoškodo\anje zavarovance\ in za vola samejia. na^protuje pa tud i zakonu o pokojninskem /avarovanju. Odbor zahte-va naj t*t ta ur&iba popravi in spravi v skiađ 7 xakoncetek, dne 10. t. m. ob 30. uri v dvorani konvikta v FrančiSkanski ulici. i'vedava g Kattolickv z Dunaja. — Vstoj. brozplačen. — Od 18.—20. ore ro/stava Kođakovin izdelkov. — Vrem ■•. Vrenicsnaki ni.rx-vex4 pravi, di^ Lo ve<:inoma oblaćno. nestalno vrerne. VCeiaj ie -ieževalo v LOubljaiii in Mariboru. Najvižja te-niperatura je zna šala v Beogradu 20, v Sarajevu 13, v Splitu 16, v Ljubljani 12.2. v Mariboru 7. Davi je kasal barometer v Ljubija-n 752.6, tcrcpe-rc%uira je 7uia3a!a P.S. — Na snart oltsojeni hajduk j*ofcejfrU iz joć*-. Iz zapora okrožnega sr.i.lšO,a v Itra-^ajev'^u je pabegnil včeraj porobi zloglasni hajru. ^T3i up.ši listi so p~e\l loti porcx"ali o laž-nem :ilSkem kriezu Andrejti Mus^afinu, ki aui bi bil pndedovai več niilijonuv švtoar-fskih f'-ankov. Lani je bi! Mastafin zaraii Vcx»obnih prevar obsojcn, čini je |»a prišel Jz za^ort-a. 3e je zopet pif^reSil in nion: ^ na^aj. Poldmgo i^to je setlel v kAsnilnici in Lmel je Larej dr^volj časa za razmišljanja o mniii ^:^pariiah. Piipiuvil si je ne-kalLSiiC dokujnente, ki n&j b] dokazali, tifi je plejni£k;>sa r>iu. NajprcJ je Doskusil srećo pri 7,a£;rebšKem r-ivetnikn. ki je pa to,I:oj ^po2.ual, 'la ima opraviti s slep^r-jtm. Od osvetnika bi hU ra.^ dooi! 50.0^:0 din. ki haj bi jLa i2.pos!oval od nekega Krispdrja iz LinDljane, čf»š, da bo denar taKCj v-Tiil, tim tiobi niiiiion^ko de\lS^io iki *5vict. Odvetnik £^a je pa ovadil in Mu-BLaJfin je* u?>riLl zc.yt\ ^ ziLpor, bolnici v Za£reou sc> imeli na praznik zve-6.r težkc oporacijo, ki se je pa dobro po-sre^la. Op^nraU s^ Btrico BaJog, k^ jo je notel ustreliti v navalu Ijubo^irmno^ti njen fant Ivan svelič. Zadel jo je tako. da ji je krogia pi-ebila desno stran srca in ofctičala v \?"i strani prsi. Oporiral jo je primanj dr. Koporc. — Japonci se boj« kitajskei^a rad-ot<»le-grafista. V^ernj sjutraj se je pc.petila kb anfrlešk'-m pamiku *l>esp^na^ v splitskcii} pristanišna curina nesreća. Ko so iz, par-riiva izto\arjaL: premo^, se je prelomi« prvi jembor tn pf"3^1 obenem s Štirimi rtvi-gnli ua aeiLL^re. K sr*či ni l>il ninće ubit. Jz Splita bi murpl pamik odpiuti v Tur.:i-lo Ld aatovonti soli 7a sangbaj. MeJ po-S3dko je tvdi neftal Japoncev, rauiotele-£rz£iAt ie pa. Kita^ec. Japcmci co pa na- , eokr&t odpovedali pokortćino, ker se boje, da bi jih kita jaki radio telegraf ist med potjo ne izdal. — Otvoritei nove £eleznlike proge Varaždin—Koprivnica. Zagrebftka železniška direkcija objavlja, da je prometni minister dr. Spaho odredil, da bo nova železnidka proga Varaždin—Koprivnica svečano otvor-jena v Cetrtek 16. t. m. Iz Ljubljane — Ij Na ribjem trgu je bilo daiie^ manj morskih rib. ker zadnje ea^e ni bilo ugodno vreme za ribolov. Izmeti malih mtir&kih rib so lile naprodaj samo **ardelice, ki so po 12 do 14 din kg. Dražjih morskih rib je bilo samo po neka i kilogramov. Zlatice in luben so bilp po 3f» din, zobatec po 80 -1in — znatno i'enejp kakor prebije tevjne, — trilje po 40 in tun po 28 din ke:. ^čuke «o bile kakor navadno po 18 lo CO din. —lj Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije se bo vrMl jubileju i konoert Aka-dem>!;e2"a pe\*ke^ra zlx>ra v {»ontMiel^e^- 13. dec. 19X7. ob 20. uri v veliki dvarani >Unio-nac. Po -lotu*. ;anjih koncertnih u^pehih .-\T7 u nra vićerio štejemo me*\ naj*X)]jše iibore. če ni kot moški zbor e*ploh ni*jfc');j?i. Nje pova priljubljen**r pri publiki je bila\eduo •lokuincntirnna 2 napito fn>Tn:fn: dvora na mi. Izreiino veliko zanimanje, ki se že dr.m* k;iže nam dok.)7uje. da bo 13. decembra 70 pei. do^rodek 7.a Ljnhljano. Vgtapnirp bo v pretprodaji pri \Tatarju na univerz; dnevno od 8. do 19. ure. Zaradi izTedne^a interesa, ki vlada, priporo^amo ob^Jrn?+vn. <:n e-\ čira prei nabavi vRtopnic-e. —lj Mlada 12-letna pianistkn Nada Hnn. koTićeva. ki kourertira drevi ob 20. uri v mali Filhnnnonični dvorani izvaja rask-Jnja dela: Bach-Tau»:*?: To^cata i3 fuga v cI-tio-lu. Sc^rlatti: 3 sonate. B?etiioveu: vS.-»uata v c?s-duru. \Yebei;■: Perpetuum molile. Scbu-mann: Simfonijiike etude. Chopin. Nokturno v f-duru in Balada v as-dum. Deoae*>y: Refiers daniš l'eau. TajceviČ: ^ balkaTiske j iffre. Li6zt: hiiroletto-fanUziia. Prav ta spo- i red ie odigrala Nada Hranković v minulih dneh na svojem koncertu na Dunaju in v^ri dunai?ki listi prinažajo te dni o njenem klavirskem veoeru in njeni iszri naila^kavei-^e ot'ene. pijane v izredno nobvalnih in navdu^ujocirh izrazih. Na-^a Rran.ro^Mćrva j»-; izredni kl^vir>ki talent, zato o7M>:^arjarno na n'pn uooo'^'j: vvoer vse prija'?lje klavirske ii?re V rp^nici tx> »uininiivo. k^kc hra\*».i-ro7.no bo odigrala inbda ll:-ietna r>iani«>tka feike klaviivke skla den&i do 18. ve v -iružrveni p:sarni SPD. Aleksaodrora 4, I. na istr. in od pol 20. ure dalje pred pre-davainieo. Planinci, pridite polnoMevilno. —lj V Sentjakobftkem ^ledalUCa ponove v »olx>to 11. in nedeljo 12. t m. ob 90.1B poelednjič tabavno Kranj^evo komedijo KNkeuenj« v kateri prikazuje avtor na di-liovit uadin podobo tivljeuja ix^rubljenccv brez pokUca. I^rra je dosairia. pri weh upri zorirvab velik iitpi^h. Gleoalci, ki so doJo-bra napolnili dvorano, so se fcvretno ?<«ba-vili. Ker sta to v^i^nji uprte iritvi. naj niboe iie zamndi 'prUtkc oTlcdati ei to zabavno k«vned:jo. V 5ei>tJakobu ho ^>et pol-no čim^h". u_ *c od 16. oirtobta 1W7 je v«^ d©-lav^tvo StrojiUli tovaru ir Uvarn d. d. ▼ LJuVOrjani brse?>oselno, ker je pri5!a đru£-ba v fiiianćne teikoće in ni mogla izpto-6ati mozd Družba je zaprosila za porav-uaino poetopanje izven kocikuraa ter se bo vršila prva rozprava Sele dae 7. janu-arja 1938. Ker Je delavstvo £e pn*tetcH mesec lzčr^>alo vas podpore pr; r&2nih sc-ciiilnih urtanoval: ter je sedaj pri^^Jććeaic lak^ti in bedi, je raprosilo oblast ka!cor tuđi Gremij tj-govcev za na.biralno akcijo, ki je sedaj oblaatveno dovoljno. Zi-tipnl-ftki zbor zai-ani tega. vljiidro uaproSa cc-nifcne tviJke ka^:ar tu-di pojaroe^nikv, ki so prpravijeni I Ivo vat i kakSen di»j* v Ira-terikoli obMKi, da oddajo na naslov: Zr*up-niski zA>»r Strojnih tovam in livam d. d. v Lijubljani. Dclaveka zbornica, AIiklo£i-čeva cesta 22wa T. nacLstropje desno (I. vbo.. od kolof^vora*. —!j Kiavirski večer i3Ietrte Nade B«&n" kovie. 0 .'^--lii-ui *\;.^t«>p:! ii£. Diuia.M «.tiifc i). t. m. piše zrar.i kntiK lc. komponir. J'^cf Mf>rs: >Ze ko je lani ^i^oiln pn/o oceuo na rnednnrodntrm iek-inovauj'1 na Dudaju, je oolua:7aJa lire2*nibeTi spvinau s tem, da je :ncjmpvraijem.c u — Dar mesinim revežeoi. Name^to ven?a na grob pokojn^c g. Filipb Bizjaka je d&rov'al kriJićir g. Ivan W«anel: s Sv. Petra ceste 100 E>in za rnostne i-evež«*. — u— Vili. koncert I.tuMj»n v pe!ek 17. t. ni. oc. .20 v veliki dv*> rani hotela Učiona z diri^eritam dr. Her-Liianonj Sch^rch^Dom. S» programu so N»o-24»rt. Brahms tor dve :zvirri deli dr. fivtre Iz Maribora — Glcdaiiški repertoar. V suboto rvet^r %*prizoro iz vratno si^an^ko klršif"o ijudtko igro >Sodn'k ZrJprj3j«kr z. i*re^f*1ava je za l red D. V neiieljo po* vluno ponove cn*eivu> i -Pr* +rp'n r^ft'i^tiVah<, zve* >p pa vro s I^t- j J jeni in ^oi(H> "Te^em ;> irsi ". ^iiž-cne ce.ie. j i — Odliko%un je l»il z redooi jv. Savs V. I stotmje u, -fer^ei Vi-Jmar, virji k^c^rolur | rtor '2. Oe^titanio! | — Vp^a.^anje rrivsiiie ogr^va'iiiee. Mari-. i-orska nifstna otviiui je v hudi zimi lela ' ' 19*29. iwU;iior/ila me^tno ogrevalirlco, kier | I so dobivali me^tni brc/.do.i»cli ^aj in kruh. ! t Ker so sledile »ni!uj?o ^im.*. ^o ogrevalnl:© J [ opustili. S»>!oh pa ?o mi.?nja pri si^t.ii | I or>5ini, da eo olj za vel^TnesUi. i Je pa vpra5anjo m^^tne o^ovali»Ice v Mariboru zelo j^re?r, tako zu rcvei^e, ka'«^^ za občino. Hrez^loinci c>rrevainko z?lo jo-gre&ajo, ob^'na pa težko vodi c\lder.ro Lao-j treba; jx>mo^i, vendur ;>& je JocnaTih pr«Vv*v. ' ^ato niestna obalnu iii>jn.3sto ogrevaluioo WSMBHBBSKBSESSM T°]efor-L>7-30 kino sloga T,w<>n 27.so miNBKBgQ6MMBBgG£& I DANLsi \EPKEivLICNO Z.VDN'JIC -f^ ~ ~ m ^ Oglejte si Se oanes ca f \. ni I | NTi še bilo filma v Ljubljani, ki bi K^^jRv'Al* wf dfb'fi ■ Ali VIDETT GA MOKAJO V6I! — Jutri I E zapustil tako moćan vti? kakor ta. £, $ft N>d ▼ ^9 i |%11 premitrs »V S£Đ>iIU NECFsal < 1 I prekrasni film S y glavra vlozl. SIMON3 STMO^' I —lj Ak^memskj kluh gTadbcnikov opozur-ja, da ne bo preci^vanie p. ine Dimnika Stanka v r»Tcdava'iiici m'rceral^s!c<;-ra insti-lutii. teiuveč v t'lektrptehničpem Bemiiiarj.j, na tehnici. Predavanje bo circvj ov 20.15. —ij SŠEA (SIov. osprniistkiv zveza) prl-ieM 11. L m.. v soboto cb 20 un pod pokroviteljstvom ustacovnega C!ana SEIA g. ban« dr. M NatLačena v iraučiškanpkl dvorani a,kanemijo y proslava dr. L. Za-menhofa. Vstopniiie ni! — lj NamoMu venca na jirob vpctkcjeac^a ra\rnatelja toKicn? tov?riie, Tvo Toiikv, je darova 1 li. Juli« 7uran, lr»r,tni> Daj Dama v Ljubljani 200 ćln za božičnih vejnim žrtva ni. Obiastni edbor U družbu ;a \x>jn:ih iriva-iidov ^e mu v imecm vomili žrte^.T najle-nee zahvaljuje. —1> Smutar^ki klub L»ubljaua priredi v seboto. dne 11. t. m. v pritiicni civor«ni re-stavrac'j,' Zvczdf* ol* *20 uri pestt-r >Miklav-žev ve^er« in vabi na to prijateljći-O piir?-d;tev vse i"Tanstvo in prijatHje kliiba. Dari-la ottd^ile istotam od 17. inz dalje. Fridiie v cimve5.jjni ctev.lu, Smuk! — 1] Predavanje Prinnlo^lovnoga društva. 0 arlf*r!osk!orozi o-Jnosno poapn^i^iu r«a-šoiia žiiia Ih) v dvorani Dekv^k^ zbomire r-rcviavKl v ^etrtek. ilne IH. ri^enhra ob 20. uri ^. c^oc. čt. Ivan Mntko, ?ef irtaa^ie-^a Okidelka splolne bolnico v Ljuhljani. Tema h izradio poiiif-nibni*, Ver jp pač -\r\e-rioskleroz:! \^rok razni ni vc^ a U ma nj ^ž-kim oboirtij^in na srca. ^rev^fju, incžgar.ih itd. Većina srcnib in n^ž^ap^k^h kapi ima izvor v arteriosktf-rotičriem obolonju krvne-na i\\\ii. I'a tudi razlici staiosici znak; kot pozabljivcsU težkn hoja, ro>vmatičrie bo~ lečine so v zvtzi z r*rt€r"v>si]^ro7o, ki 63 morr> mrviti do raznih Š.kod1}i>oMi. S\oje zdravie si more:no bisUeno v^arovaii. 6e cimo o tom pre3-(iavanje bo »i-remijano & proirUcljo raznih Kiik, ki se nana^ajo na to zavratuo L^lez^n. katere izvor prsv za wav »? ni pojašnjen in tudi se ni mamo v rokah T:nr,esi;iv^i:a ert;d-stva v t>orbi proti Jurt^rioskl^rozi. Kžt vlada za prtxiavani& izre vr^rio v veliki dvorani Delarsice zr>or-r.iiv*. Zaradi tetia bo dvord'ia oduria 2-3 ob — li l'i>ra>"a >r4rodli«»5't glcdališfa v T^ub»;a-ni pnir»j p. n. alK.-nenl^. fla v'O1"«^'11*'1-!0 č^lrt-obrok atKsurr'.'JiCL dc 14. t. tu. -■ u Mikiav^ev večer s plesom p:re n-iilii najVp^o ra^avo Na 5po- | red:; ^o eama izbrana de'rt. Crne so nizKe. Predpro'aji ve?npm<* v Strakr.vn: komisiji I. narlsrr. de*'w> MiKlaši^e*'a 2'2-d. VabijiiO na pol nojevi liio "j«ielpži»o — I] Prcdavan'o SPD: Drivj ho prrdavnl s. -!r. Herber; Ticbv v dvorani Dc-Uvsk«? '/.l>oraioo nb 20. uri o ^roreh. p!si:otah ia 1iu<1eh v Tibetu. Vi>ek r»rc«i,°varj.i bo porodilo o poacl-u najevete^e gore KaiLuš vTI- j iit Zcb.eta. Vsiofn^ice bo iz prijaznosti pro-daja.!a Zlatnina kino >ilnior»a>t. Zz Murckc Sobote : '■— Murski Sobcti s« obeia jutri 11. X. m. poselien umataiiki uiitek, k^kr^^^a na-5t* mc^to že doltjo vrsto \x*X ni bilo deležno. Ta vcHier prir^i svetjvn^ slavni franooa':i } violinski virtuoz Robrrl Soetens koncert v j dvorani Sokol^kciza borila HmetriLk, ki se • &i>liaia prav Var na turali po Jugrof-Javiji. se ie CNlloeil, da ponese rla«! a fraD<*o»ki violinski kulturi do '.seh večjih kraj'h tiaže cirža-ve, zato roeeti luJt ua.'e mesto. Spr^mlja ga komorni orkestar Orkestraije^a c!ni&t^.Ta Gias.beue Malice Ijubljinske, ki *»mo %a ie svojcac inioli ves.?ljA poftdr^Titi. ?oleg ork*»-f'tra eoocir je tud! franx?eka paaaistka Su-zajoe Roc!;e. ^tsiiia epremijevalka virivoza. ča eseh njegovih veliLih koncesrtih v ir.v>-zetostvu in v Parizu. Lani ie konc^rtiral Sx?ten« v ?»larlbom in Celju, kjer je y»vsod i Z«?' oirrotn^n i^,p''], ;u~i navđušenem občrn-etvu. Na f^ i7re(ui do^rod^k v našem dru£ab nem in s'a^ber^nn življenju ow»ar;ainc /se lj-jbit^Iie n'asl'e, da ne zanuiđe posebne prilike* pod^ira brozoonice z unturalijaini. V slur čaju zelo oštre rime r>a r*o o^revalnuna v Mariboru zopet vpostavljena I — ^tiel t orsi. V Hibr '■& na fVvh^rju »i | 13 vi'erai popoldne v r&momoriinem nane-I nu poijnal krojio v prj' 1^-letni dtlaver !avf;a obupanca ^o (»re- peljali v maribo^sLc bomico. Vzrodt pot*ku- šene^a samornora ni znaii. — S*>ja mestn-ega sveta. Mariborski l.i^si-ai iu.>an je sklical za ot>k, 1". t. m. :.^jo j meštare eve^a. Iiner.Tii red i3 zelo obdiitn i in obse&a v«č komuttiiiinili vprcĆRi»j. — Mariborski s«h. \ 11. icoiu ■aaihovske'ia lumiij« zi prvenstvo M5jI je Rauaa* pr^-ma- jTil Kretnika, belinc Lukoža ml., S4o.inv.»k MUuru, Kukovoc inž. Fte^a, Selica hadoii-ca, prof Sh.la \ li. ks>ki- Makovec li, uil Prok 8^. StojiiSek 6l/t (3). Bi?n 6^ (2), Lukož i star. 6H. .Vtipc 5l/s, orof Sila 5 (1), Noj^n , in Senica po 5, ^fi^uia 1**'*, Kupar 4. l.vkfZ ! I ml. 2, Ra doli f- lr2 i u Kret^nik pol tslov!lni piemi naslovljeni na nj^ovo ljubico in brata, V pisuiih ne Z«ua^<» poglavlja vvl svojih »n sjHirca da se bo vrcel pod [ je 7m^c pri^-lal, ca )e e dati ukra>1^l n*»-' kt>rt'i r>otP)6tniku fri Dt^rici Mari.it v Hr«z Ju '"><^> d'nariev polovine. It #*trahu T>rtyl k.iTiiiio je ftoU rt\r.3ili f inouK»r. — No«ri i*& ft >anH»JvTt. sohi. V loitol&ici ie hotel 15-letni Amirjj .VajnnLk ;* ranvikr©- t.f>m «tredati >vx>jemu prijfitefVM za Cod. Pri | iiahijanju 6« je samoir*»s sproiil in projdk- j ti! \v _adt'l di>v<;k:i v lovo roko \&r inu jo do- i ćelo razme^aril. Ranjenca «o pr?peljali v I Lolnipo. i Iz Poljčan — l*r«- lavauj; o prvi po*iio*i. i'od o-vh-ijein dni£:vu HK ie ijne? tiilvai^n)! ai tivnik dr. Hronr'ski dvait* 7rtpt>r^iiiili prj*invauj o prvi i jinooi i? i>redavanie.m bo aadali*»-v&i v petcJc oo T. -'vtv^r v pt*keL*ki &oli. Drjilvtt. o^^atiMrciie iu dirugi, ud»leiiie »*. — Mikla>lev tv*er ^«1 ol«t ie v a«*ieJjo ▼ ! hotelu Uau.LvaiU) j.»r iv lepu ur*p«i. V«t*m, ki | so k temu pripentot-li, najlepAa hvala — V«**!** so *»iM prpstopile* 1*«nto>©. Le-tosivit it^en je bila. kar je povodanj tite z^'.o bogati Noi-oj.'jijo noč je »pel mo*no I ieii vaJo ui 7|Ut aj je bila Oravrni^ka doli- ! na Pod vodo. V tem letu Ie *e«*rt* l>rav;nj« #e i^ kaioa uripodila - P^borj« in o^rofaiLa travnikb in nj've. V Poilfiftiiilt Fe te railik «5©z 8tmtf,> tudi PrtŽnira. V Sp Pođjčenah. pri MaVolali ic trdi lr.^o lako po!«vroni<» odVkla. T'or^Nne *kode «daj ▼ t mi i l««ii ni po^-z.rofii-i. l>rav*nfra polovno kli?e po -*siulariji. I Iz L)utomera r- Ljutomerrao^ «>i>o zar jamo, da bo ju- tn 11. t. rn v Mifsk* Soloti koivcert sla-vne-ca fra^co^keia \rk>lin-vkfva \4rtuooa Robert« >o^t«u^a, >ii ga spre»Li!ja Ork««tralno dru-^l*o Ula&bene ualice I»«blj»n4it«' pod v*od-«ttvom -!iri*£e«5ta ^»"X>f. L. -M- Skerjanca in frnr'-o*ka pi^«rJs»tka S««cajne Hodi* Lansico-letzii koncert t^fci uiKrtiiilia i« aaioloil in navuuć'ii fivoftin* v Ljubljan;, C**l;u in Ma-ribo. a. '.' re\lelk> 12. t ni. r*a bo koncerti-ra« z ist'm #pi>reJ<*wn v Ptuju. Na obe prire--iitvi oi ozari-tato naše yU*h no obnnstva» dl no z^rnudi izre*iue JK ažuriranjt*. v?tenj'3 we«, pd-rila. rr< nograrriov, flrumbnif Vrlika /rtlotfa P**ria 00 fi.75 «lin. ».lul'i-uiJ.«. (itviH)stvUka HHsrHH ■■■■■■■■■■■■ Beseda 50 par. davel? posehej. Najmanj?. zees^> 8 Din OREIJOVA JM3RC A in cretfteni med oucli nmjo-nejc J. MJbINAKT, Dom tale, 59L. 8OĐA\TdfiI APAKAT « iiivenf.rjem ce.ienr; ruiprrc'aj. Poi3-^c se v uprcvi. 2354 TJUBT-IA^SKI ZVON* Jetniki 92, S*S In Oi, pi Gla^-er-jeva slov. z^cKioviaa. aa.p.rod^j. Pojasnila v apravi. 2555 Besftda 50 oai, davPK po«ebe>i NaJmanjSi .'iicsek *< Uto BKH .SKJtiiA tO^IOCNIKA mlt&jdi'Ra, dobre? . za izpnma-jrpu4c Lj vaj-nca ^prejme sa« ion Viiinav, vhcd tz Beethcvnr-ve uL?e 14 — EL rici. LJUBLJANA Makulaturni papir proda uprava „Siovenikega Naroda44 Liubliajta, Kttailjev^ ulica Jtev. 5 Strag g______ iBCOTVHBKi niiođ«, fm; :». i.....■«■■ nm. Sfa*. 2W Naš na jvečji sportni klub ' Občni zbor SK Ilirije, kl šteje zdaj 7S9 član** — Za predsednika ponovno izvoljen ine. Bloodek Ljubljana, 10. decembra V beli dvortund hotela Union je imel aoo-fti naš največji aportni klub, SK Ilirija svoj 26. redni otočni zbor. Zborovanje je bilo v primari 0 prerj&njiim leti razmeinama »iabo obiakajno. Zborovanje je otvori! predsednlk inženir Stanko Bloudesk, lu je v kratkih besedah podai preg-ied kluboveg-a dela. Spominjal me je tuđi urarlih članov, katerih spcmin so p-risotni počastili s a-slava? klici. Za-hvalil se je na koncu raznim dobrotnikom, zlasti banu in županu, ki sta v mnogrem klubu pomogla. Ug"otovil je, da je Ilirija vedno delaLa v korist našega sporta, će-tiKii je pri mnogih nadrejeulh sport nili tnatancah naletela na nera-zumievanje. Tajniško poroćilo je nudilo kratek pregieđ titlovan ja kiubovih sekcij in omenilo na-Prave, ki so znatno pripomogle k napred-ku vsegra jugoslovcnskeg-a sporta. Ilirija šteje 789 Člasov. Iz blagoj niske ga poro-čila je razvidno, da ?e je g-ic-dalo predvsom na. vančevanje, s cimer Se je finančno stanje znatno popratio. Sledila so porobila posameznih sekcij, ki so sele v podiobno-sti nazorno pokazala ogromno razsežnost in delo tega našega, po vse.-trajiosti goto-vo največjega khiba. Zaraai omejeneg-a prostora om^nja-mo le najvažnejše in rmj-pomembnejše dogcklke. Po številu aktivnega članstva in po uspehih zavzama prvo mesto plavalna sekcija, v pretekla sepsoni je organizirala prvo plava Ino solo in izvedi a prvič v Ju-grosiaviji lečaj za instruktorje in organi-zatorje. ražen tega pa še mladinske teča-je, tečaje Zii neplavače, reševalne tečaje. slednje s sode'ovanjeTi telovadnUi učiteljev ljubljanskih srednjih Sol. Tuđi v sportno tehničnem pogledu je imela sekcija velike iL kot tretjino toek in odvojili od osmih prvih mest- sami £tiri pri na-daljnjih flveh pa znat.no pripomogli k zmagi. Sekcija se v zimskem bazenu že zdaj pri-piavlia na bodoćo sezono. Teniska sekcija je organizirala dobro uspeli mednarodni turnir in se je dvakrat u. Ssnučajraka sekcija Je oaredotoći-la svoje dei^ v Planici in pridobila nove mlade moči. Njeni Mani 90 dosegli lepe uspehe, v teku zlasti Knap in Mrak, v flkakth pa PriboSek, ki 90 bili tuđi dolo6e-ni v državno reprezesrtanoo. Na slovan-akem pirveostvu v Banski Bistrici sta se proslavila Mrak in PriboSek. Hokej na ledu je bil navezan prav posebno na vreone in zato sekcija ni mogla v celoti izvesti zaeiovaaiejga affx>reda. Na vseh ođigrai^ih tetem&h je moetvo pokazalo očiten napre-dek, vetndar mu manjka tekmcrvalne rutine. Oraalna seoKma je bila zelo kratica in ni bilo mogoče prirediti nobenih tekean in niti dtržavnega prvenstva v umetnem dr-aanju. Sedocijski elani so vtžbali na novem draalidču v Planici. Na medmarodni prtre-ddtvi v Oetovcu sta sekcijaka člana Tuma hi BSbeir zaoeđla psrvi pri »enJorJtti drugo, slednjl pa pri junioTjih prvo mesto. Ffekndrl detetl Je bOa na prađeg po- kar so brez odmora sledile nadotnestne vo-Mfeve nekaterih funkoionarjev. Odbor SK Ilirije je zdaj scstavljen takole: predsed-nik ini. Stanko Bloudek, I. podpred. Ev-geo. Betetto, n. podpred. inz.Fmc, I. tajnik Beiteear Ivan, II- tajnik Verbič Drago, i. bla^ajnilk Medi« Rudolf, n. blagajnik Letnar Stanko, go^odar Pogacnik Tone, arhivar Ivo Komar, odborniki: dr. Stanko Lapajne, dr. Vintko Vrhunc, arh. Hugo Schen, Ernest Nagy, inž. Milan Stegu, dr. Ladislav Lajovic, dr. Karl Svetel, inž. Stanko Macek, inž Ivo Medved — natemiki sekcij: plavama inz. Fine, lah-koatletska Ciril Toanan, teniska Branko Bezjak, sabljaška Rudolf Cvetko, hazen-oka dr. £rnest Mayer, hoteejska Viktor VodiSek, drsalna Evgen Beteitto, smučar-ska kiž. Rudolf KoudeBca; revizorji Viktor Rabič, Stane Pelan, Jože Se-.mig, na-nnestniki Alfred Poschl in Lađo Kosec. Po volitvah so bfle slu(ajno&li, pri čemer 90 bili sog-Laano aprejeti nekateri od-borovi predlogri upravneg"a in tehnićnega značaja. Nov Landru v Parizu Senzacionalna aretacija nmoiestvenega morilca — Žrtve je izvablfal v svojo vilo Pariz in vsa Francija sta pod vtisom razkritja senzacionalnih zločinov, v katere je zapleten neki Friedrich Widmann, po urugi verziji pa Sauerbrey. doma iz Frankfurta a/M. M02, čigar zločini spominjajo na krvoločnost prosiulega množestvenega morilca, sinjebradca Landruja, je eden naj-večjih zločincev povojnega Pariza. Pred dnevi so našli v samotni vili v St. Cloudu truplo agenta Lesobreja, ki so ga že delj časa pogrešali. Policija je napela vse sile, da izsledi morilca, in res se ji je posrećilo zasačiti ga. Zločina je namreč osumila nekega Nemca, ki se piše baje Sauerbrev in ki je bil svoj čas direktor splošne zavarovalne družbe v Frankfurtu. Ta ni je poneveril znaten znesek in pobeg-nil v Prago, kjer pa so ga prijeli in izročili nemškim oblastem. Sauerbrey je bil obso-jen na 6 let ječe in je nazadnje kazen pre-stajal v Saarbriickenu. Tam se je seznanil tuđi z nekim Frommerjem. ki je bil zaprt zaradi političnih deliktov. Po prestani kazni je Frommer ođšel v Pariz. V Parizu sta se Sauerbrev in Frommer večkrat sestala. Pred 8 dnevi pa so začeli pogrešati tuđi Frommerja. Policija je do-mnevala. da ga je Sauerbrev spravil v past, ga umoril in mu vzel vizitko njego-vega strica Schotta in se z njegovim imenom prijavil v uradu agenta Lesobreja, ki so ga našli umorjenega v vili. Aretacija morilca je bila zelo dramatična. Ko so ga hoteli prijeti, je večkrat stre-ljal na policijske uradnike in dva težje ra-nil. Nato so ga pobili na tla. Policija je napravila temeljito preiskavo v vili La Voulzie. Našla je dva ukradena avtomobila in je ugotovila. da je Sauerbrev kradel po vsem Parizu avtomobile in jih prodajal. XaSli so tuđi 6000 frankov, last umorjenega agenta Lesobreja. Med preiskavo pa so prišla na dan še nova, naravnost senzacio- nalna odkritja. Policija je namreč Sauer-breya, o katerem je bila medtenn iz\-edcla, da ni identičen z ravnateljem zavaroval-ne družbe iz Frankfurta in da se je le skrival pod tem imenom, temveč da se v resnici piše Friedrich Vidmann, doma iz Frankfurta, osumila še drugih zločinov. Letos v Juliju je namreč brez sledu izgi-nila lepa ameriška plesalka in umetnica Joan de Ko\ven. Vsi znaki so kazali, da je plesalko odpeljal VVidmann. Eden najdenih avtomobilov v njegovi vili pa je bil last umorjenega šoferja Couffvja, katerega truplo so pred meseci našli blizu Pariza v jarku ob cesti. Widmann se je precej nerodno zagovar-jal in videč, da ni izhoda, je priznat, da je Američanko zadavil, njeno truplo pa zako-pal pod stopnice v vili La Voulziji vt St. Cloudu. Vzel ji je nakit in ves denar. Pri-znal je tuđi, da je umoril tovariša Frommerja in zakopal truplo v vili. Prav tako je postal žrtev krvoločnega zločinca Šofer Couffy, ki ga je v septembru umoril blizu Orleansa. Cetrta žrtev je bil mladi Roger Leblond. Policija je povabila k zaslišanju njegovo prijateljico Monerjevo in ji pokazala vse pri Widmannu zaplenjene stvari. Med temi je bil tuđi hlačni pas, ki ga je Monerjeva takoj spoznala za last svojega prijatelja Leblonda, katerega so našli nedavno umorjenega v avtomohilu blizu Neuil-lvja. Ko so Widmanna soočili z Monerjevo, je brez nadaljnega priznal tuđi ta zločin. Povedal je, da je svoje žrtve izvabljal v vilo, jih tam umoril in oropal. Policija je pod stopnicami v vili res naletela na gnijoče truplo Američanke. v kleti so pa našli poldrugi meter globoko v zemlji truplo Fritza Frommerja. TJstreljen je bi! od zadaj v gla\*o. Zdaj policija poiz-veduje še za Widmannovimi sokrivci. Zabavne s pariške razstave Po zaključku svetovne razst-ave v Parizru priobčuiejo pariški listi zanimive zgodbe. Us!u/V>enci informacijskih pisarn ki jih je bilo na razstavisču mno^o, so zbrali precej /animivega gradiva, da bodo lahko z njim zalagali uredništva Izmcd deset AmeriCanov, ki $0 se obraćali na informacijske pisarne po informacije, so najmanj štirje vprašali. ali bo Eif-flov stolp po ra/stavi porušen, dva sta pa hotela vedeti. kje je paviljon Francije. Bilo je neke nedelie. Skozi glavna vrata je valovila množica posetnikov. Samo sko-7.\ vhod pri Trocaderu jih je šio okrog 150 nada-ljevati in da ne misli na povratek. Zdaj ;e prišla v nerazisicano oblast in dopolnjuje sistematično geofizikalna dognanj-a z magnetičnim in električnim merjenjem in proučavanjem privlačnosti zemlje v ublasti okrog severnega tečaja. Ledena gora se je oddaljila od tečaja približno za 1200 km. Posadka je sklenila ostati na nji, kler bo mogoče. ai>b'»uiu iu nc-deijah v svrh'.i reklame ua deske prijat-** pov\ bile I**! tteklom v kuki ornarici, je priloiK^iei, /.ia^ti če ni nik»>^ar v luli'/ini, za tat vino zelo velika. Zadnja ča-ee s^ Je vwkiat ;artxlilo. «la so i&entimeii-taina tiekletea in to iz iKiljšili družili, k t»» zatrtt>kana v films-ke iuralre. kiat'a h>\<> gTafije. ki so e.e jiio najoolj uupaoi« in jiii nosila iloujov. l're^l kratkim je bila, ena taka tatira zabačena ki je izdala še «lru^«' grešnire. 1'ou.iariti je trt'ba, Ja kino i»ri na)bo!j^i volji iie uiorc poklan kui vneiim olx>ževalivani in C-a^-ilkiaiu siik. filai^ivih ijrraloev in ijrralk. gaj v«lja taka povetaua slika u0 *l:n. Se t-rđirno. da so ta deklet.i 11«ii ćiuer utiče, marv^č 60 to razvajeni in slalK) vzgojoni ler nediscipliniraci orrooi. ki miislijo. bolj>ih« družin. Xa istctrših je ležeč-e. da, i*voja «ie-kle-tca oilvatlljo takib razvaU. — V »Ljudski nniverzi« bo v »obot^j 11. t. 111. zveocr oi> lM). uri v gminuzijtiki t<;o-vailnie davno napovodani koncert irorenj^kih frodh^iii-kov bo končno v ue'lelj-^ 1-. t, ni, o\> h. uri zvečer v t^lovadnici Naiolne^a uo'ra. D(j1?o pripravljani koncrrt Ik> vseUnal pio- «rram dosto./ea z;i vi?ak k ^ii-eruii večt-r. ljcvanjem god*ln*ga kT»rtota Vwadijo^S »K.onc«n v e>raoUi«. Ud*. Furb-mrva l Je-si'iii<\ iaU-ntiran;i u^nka >i»rof gc. Tronto-* ve njejm iKijvot'-ia na*La in pooo* bo 'la,\k\a arijo yl l>vofaJa>ve »ituaiiUi«'« in (t^terve-vt-a »^krjančka«. Tretja totka to Mfiod«'*-soiinu-v »Kiavins-ki trio- v d-molu«, U^Jca m ieiw skladba v 3 suivkih. Po odmoru »lOje iftkli^ki okt^t Sattnerjevi peeiui: »Ucdck Krin»* in »C.or*k« ptipovedke«. /pruženi «>r-ke>t^r jki lio 7-aijn^al Ost^Jčevo fee nv i/va-jaiio kouipw,icij4» ^alanica« v 16 vanacijah in dve ^erjančevi: ^1 ur.^ka koraAniciu in ^Ua!o^>«. Koncerta Ht1 udelc'-i «klx..ajt*?jj .siavko Oetero i»»ebno, kmr bo dalo vnej p>n-nnlitvi ^e posebno AloveAeu ziiaO-aj. Na**o-pi.rO najiM>l>ši jrorenjs-ki jjoiil>t*nvki^in ^\kc. kar jamci za. i>rvovn*tFetovia*. Pokojni je Dii ^^'.o^lo-vaški držiivljaii. Njegovo truplo i*> prt-pe-Ija.li k večnemu poćir-ku na «i«»Miejii pfž.alj^! — Ne na dna smrt. Na IVlen&ai-.u *c K «»*-dil v veseli dmr/lU po^eeunk Alojzjj Vičar, kateremu je podalo nenadoma slabo. Fant-je, ki 6O bili v njepm*i *iruil>i, eo est, imeli že pree«»j i^kkI kapo ter te ni««) zine ni U w«U-Knial trupla. Sodaa kumisfja* .iv l»a uirotovila, da je Virar umri 7.;i wi'i»» kap>>. — Nap^kl. V Ho£-oznicu pri Pl-uju »e j© prsiPiižil krošnjii-iju Izidorju I>uko-viču Zo-rt--- Fr.uk-, ki is*1 mu jr pi»i»ulil, da l>i ^a H'rtfuil v iiuvto. ihik«*iO je v to privc.i1. ko pa sUi bila na ct*ti sama. je Zore** ne-uad-mma j*ote^rriil nož h\ zn^ro-il DukoviCvu, da ga lx> 7^klaU če nm pri prici ne izr<»& vsega denarja. Dtuković, k tee ;e na*ilr.e-ža mitrašil, mu je res ixro<5il >m gotovino v zutttku ;JCM» dini. Takoj ko je prišc! v m^-eto, je nai^ad prijavil oro/nfkom, ki ^> Zor-ca knuilu !/islecn;nja pa t^eveda n.«o našli pri njom. — Velik tujski promet v nu%embru. Po l^iankih tuk. prijavno'-a u rada je oMi*k:tl>ru Ptuj 1W tujilo ♦>4 ino/enu-^v in sicer 38 i/. Avetrije. 1.'! ii Ncmeijc, 7 yl Italije, 4 iz CeAk<*!ova.ške, 1 rz Madšaneke ic 1 rz An^rJijc. No^nin j*- bilo vse^a (i53. — Offenj je i^iinuhnil t^ dni pri p t^nežilo, k niti u ta-tem pa je it* začelo dv/evati in j dt'ževa-!o tri dni. Darn^e &e je ne*o nekoliko zja«-hilo, vei>dar ni pri<6akovnti I^pe4::i vremena, ker je Šo i>re<*ej toplo. — Slavni franconkj violinski virtuoz i;»b«*rt Soft4Mk* in orkt*.U*r Ijubl^an-*-^ ijrla»t>ene Matice bosta Jccaic^rtirala v me-.leljo, dne 12. t. m. v naAt->m mostu. Ptuj-^Ka Glasbena Matica je pr;dn»bi!.i franco-»keg-a virtuoza, ki je lani z najv^čjim uspehom koncertiral v Majikboru, Celju, Ljubljani in drugih velikih nv*?tih Jugo-slavije, da. poseti tuđi Ptuj, NK^ov kon-cftrt bo Se posebno zanmuv nasadi te7a, ker ga spreanlja v prvi polovici »poremi orkoe*ter Orkesrtralnefra drru&tv« Glasbctne Matice ljubljanske pod vodstvo™ proft«orja L. M ftkerjanca. Druge toftke pa spi^inlja solista fraacoaka piatnunJia Su2sanRe Ročne. DogotJek bo pać izroden Koacert-ni vei'er v Ptuju in o:litpv potovo postilo koncert, ki se vrši v Dni-Stvenem domu, v najlepćem at milu. iz Celja —<; Divjaiiki napad. V Rimskih toplicah r>o v suboto Stirje moSki napadU 25-letn^pa, v raJniku v Hudi jami pri I-aSkem zapo-slenegra rvidarja Franca Dornika a Trnove £ore pri Sv. Kri^tafu in ga nevarno puško-Uovali po glavi. Dornika so prepeljali v celjsko bojnico. —c I>ve nesreći pri delu. Ko je de'al 31-letni delavec Ludvik Zagvozda s Sp. Hu-Jja sedeni metrov globoko. Pri padcu je dobil te±ek pretres moJganov. V poziedeljek je padel 5-letni kovaški mojr.ter Rupert Vajc v žalcu doma pri »Jelu in ai nalomil desno roko. Ponesrečenca se 2Mira-\*ita v celjski bolnici. -c Obdukcija trupla dr. Murjajia l*o-j;:»^nika, sckundai'ija v iavni bolnici v Celju, je pokazala, da 3ta povzrooila zrtrčivni-kovo smrt vnetje inož^anakih optn in sepsa. KULF tKtMOMl. 1S Soefj) razuatinah Jim Gardner, Edvard Walpole in Fred Bowden, vsak s svo]im popotnim kovčegom, so srečno stopili na ameriška tla ter krenili brez obotavljanja previdno in vsak na svojo roko proti skupnemu cilju — Bostonu. V. BENSONOVA TAJNA Vzodno od mračne, brez počitka bobneče in sikajoče mase tovarniških poslopij Benson-VVorks so jedvigala dvonadstropna hiša prijaznejšega lica. Njena pročelje je bilo okrašeno s stolpiči in balkoni, velika okna so bila zastrta z belimi zastori. Rrieča streha se je odražala od sinjega neba in lep, skrbno negovan vrt je izpreminjal ta kotiček v sivi vsakdanjosti in enoličnosti v pravo oazo od-diha in miru. Z žoltim peskom posute stezice. sredi sočnega zelenja travnikov speljane so se vile na vse strani in od jezerca, lesketajočega se sredi grmovja, se ie slišalo v hišo šumenje vodopada. Zdt lo se je neverjetao. da mon biti ta čarobni kotiček narave v neposredni bližim tako prozaičnega okolja. Nasproti tega prijaznega Bensonovega doma je stalo še manjše poslopje, ki pa njegovo lice ni bilo tako prikupljivo. Debelo zidovie, zamrežena okna, železna vrata in žična ograja okrog poslopja, vse to je vzbujalo domnevo, da stojiš morda pred jetnišnico. To je bil glavni Bensonov laboratorij, kamor ni smel stopiti nihče. ražen Bensonovih pooblaščencev. Tistega večera, ko se je odigral »Pri petih ska-lah« pravkar opisani dogodek, so slavili v udob-nem Bensonovem salončku pcmemben rodbinski dogodek — Arthurjevo zaroko z Evelino. Oče Ed-gar je bil zaključil pripovedovanje o usodi Bou-viera in njegove rodbine. Dvignil y. čašo rujnega vinca in izrekel toplo zdravico mladima, od sreče žarečima zaročencema. Čaše so veselo zažvenketale in hvaležna zaro-čenca sama ništa vedela, k.ico bi se zahvalila svojemu dobrotniku. ki se je s smehljajem tihe no-tranje sreče radoval z njima . .. Kar je šinila Evelini v glavo misel. ki je na-peljala pogovor drugam. — Ah, oče Edgar!, — je vzkliknilo dekle in po-božalo Bensona po osivelih laseh, — kaj bi nama ne hotel danes povedati kaj več o svojem izumu, ki se z njim tako vneto in vztrajno ukvarjaš? — Saj res, Evelina, to željo si mi vzela z jezika, —se je oglasil Arthur proseče. — Dragi oče. če bi nama hotel odkriti svojo tajno, verjemi, da bi ne našel pazljivejših in h\ aležnejših poslušalcev. Benson se je nasmehnil. — Zakaj pa ne — Če tako hrepenita po tem. Toda vse ostane med nami — samo med nami, razumeta? Moja tajna namreč še ni dozorela in Če bi prišel moj izum v roke nepoklicanih, bi se utegnilo zgoditi, da bi prinesla ogromr.a, neizčrp-na in neukrotljiva sila, ki sem jo odkril. vsemu človeštvu samo pogubo. Tega pa nočem. Ona naj človeštvu služi, ne pa da bi ga uničila. — Gotovo govoriš o radiju, kaj ne? — je vpra-šal Arthur radovedno. — Morda bo najbolje, draga moja, če zaćnem pri zibelki svojega dela, — je povzel Benson be-sedo in si prižgal svojo priljubljeno cigaro. — Vem, da je marsikaj takegi, kar hočem povedati, vama že znano, vendar pa ne bo odveć, če omenim te stvari vsaj kratko, le kolikor je treba za zvezo v mojem pripovedovanju. — Saj veš, oče Edgar, da te vedno rada poslušam, ker znaš človeka tako zanimivo poučiti in razvedriti, da se vedno veselim tvojega prip^ve-dovanja, — je dejala Evelina božajoc Bensonovo roko, kakor da bi mu hotela izkazati svojo hvalež-nost in ljubezen. Oče Edgar se je obrnil k nji: — O ti mala priliznjenka. samo će je res tako in če ne misliš sama pri sebi: Gorje mi, 2o zopet bom morala poslušati dolgočarno pripovedovanje preveč učeno govorečega starca. —Toda oče, nikar ne bodi tako krivičen, — je požugala Evelina nasmejanemu Bensonu. — s=ai tega niti sam ne verjameš. Povej nama končno. kaj si izumil. — Pa nai bo. Vidva seveda ne pomnita tistega silnega razburjenja in groze po vsem svetu, ko je leta 1895 profesor Rontgen v VVurzburgu odkril po njem nazvane nevidne žarke. To je bil pravi prevrat, da ne rečem revolucija v svetu ućenja-kov in mnogi so jeli nestrpno pruučevati tajno novela odkritja. Približno leto dni pozneje je našel franeoski fizik Bequerel odgovor na vprašanje, ali ne izlečajo spoj ine- urana, o katerih jo bilo znano, da začno obsevanr ali pod vp.ivom žarkov katode močno fluorescirati, istih žarkov 'cakor fluorescirajcče mesto Croocke^ovih *) cevk. Posledica njegovih prvih poskusov je bila na-videz poziti\'na. Kmalu se je pa izkazalo, da se godi s temi spojitvami isto brez prehodnega obse-vanja. To pomeni. da se širijo :z n.iih brez zuna-njega vpliva Rontgtnovim podobni žarki. N;ihovr> radioaktivnost sti izmerila slavna zrkonca Curie in knialu se je i?kaz?lo, da je prvina uran samo-stojen vir te lastnosti. Pozneje so učenjaki ugo-tovili, da vsebuiejo i7vestne mineralne, doslei neznane snovi, orilikujoče se Se z večjo radioaktiv-nostjo. nego uran. In tako so bili končno odkriti polo^ij. radij in njune spoiine. ki so presenetile raziskovalce de-loma s svoio stalno zvi^ano toploto. deloma pa s svojo neugasljivo sposobnostjo izžarevanja. Višek presenečenja je bil pa v tem, da izpreminjiio te soli kisik v ozon, razkraiaio vodo v vodi': in kisik ter delajo vse predmete v svoji okolici radioaktivne *) Sir VVilliam Crooks (1832-1919) predsednik Societv of Chemical v Londonu nreJuto Josip ZupanCifi — Za »Narodno tiakarnoc Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani