114. številka. Trst, v petek 23. maja 1902. Tečaj XXVII Edinost" 7.h a; s »škrat as 4m. ruun nadel) la y>r mikov, ob 4. ori svećei. HtfoiatM iBait : ca celo leto........U kros pol leta ......... IS „ z t ?etrt leta • • » u ta mesec ........ S krosi naročnino je plaSevati naprej. Me na-ĆM Dret priložene sirrifnint te Ipma •S SCilL _ P j tobakarnah v Trsta se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 avč. ; lrr*a Tnta pa po 8 Btntink (4 av£.) Telefoa Stv. 870. Sdincst Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T «4lMitl J« »t! Oflaai raćuaajo po vrstah v petitu. Za *eč-kratao asrođilo e primernim popur.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do-■afl oglasi Itd. se računajo po pogodb« Tal dopisi naj se pošiljajo n redali t* a Mefraakovani dopisi se ne aprejemajo Eokopisl ae ne vračajo. Saiočnino, reklamacije in oglasa sprejema apravatltvo. Naročnino in oglasa ji plačevati loco Trst. Credalitva la tlakama ae nahajata v ■lici Garintia 8tv. 12. Tpravalltvo, la sprajeaaaaje taseratov v ulici Molia piccolo 5tv. 3, II. nadHii. -ca; a t olj is odgovorni urednik Fran tlo d a i k. ta—lili konaorcij 1 N; IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. (Dalje.) V nedeljo ob 1*. uri p red pol u d ne bo se novinarji jeli zbirati v lepi dvorani »Mestnega »loma« in kmalu je l»il zbran res lep, pravi parlament. V imenu pripravljalnega odbora sta pozdravila zborovalee gg. dr. Triller in dr. Lampe. Potem se je izvršilo konstituiranje predsedmštva, kakor smo že sporočili. Xa predlog predsednika Dule je shod odposlal Njeg. Veličanstvu udanostno brzojavko, a na predlog podpredsednika Hovorke ministroma Pientaku in Kezeku brzojavna pozdrava. Na to je pozdravil novinarje gospod župan ljubljanski, ivau Hribar. Izrazil je svoje veselje na tem, da je lanski shod v Dubrovniku vsprejel njegovo povabilo. Prebivalstvo ljubljansko je ratifikovalo to pova k; Prvi je predaval urednik »Narodnih .listove g. Jaromir Hrubv o slovanski časnikarski dopisovalnici in je predlagal, naj sklene Bhod, da potom »Zveze«, ki se ima ustanoviti, zasnuje slovansko dopisovalnico. Vsprejeto. To je nazadovanje na polju omike in nikakor ne soglaša s hvaljeno svobodomiselnostjo. Hkrati je pa ta naredba največja nevarnost za nameravano slovansko dopisovalnico, kateri se na ta način lahko i ustanovitev zabrani. Zato predlaga, da IV. Drugi je predaval gosp. Hovorka o shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani p r o-»O s red nji zvezi slovanskih testira proti tej ministerski časnikarjev« in je prijavil, da so pra- naredbi, vila že potrjena od ministerstva. Vsprejel se i Soglasno sprejeto. je predlog za osnutje take zveze. ! Gospod Jos. Vej v ara (»N. Listv«, Gospod Štefan R a d i 6 je v dolgem le- PragaJ pa je omenjal znane razsodbe najviš-pem govom priporočal zasnutje časnikarskih jega sod. dvora, da časopis kakor tak ne more učnih tečajev, na katere naj bi prihajali za- ! biti razžaljen. S stališča časti časnikarske stopniki vsega slovanskega časopisja. Resolu- ' predlaga, da se shod izreče proti prav-cija, stavljena v tem zmislu, je bila soglasno nemu naziranju, da bi list ne mogel biti raz-vsprejeta. žaljen. Jako zanimivo in temeljito je predaval Sprejeto, urednik »Narodnih listov«, dr. Jaroslav Preis, S tem je dnevni red izvršen. Dr. Tre- o stikih slovanskih narodov na šie-Pavičie (Zagreb) je povabil na to narodno-gospodarskem polju zborovalce, da naj gredo pred spomenik Vod-z ozirom na časni karstvo. Pre- j nikov s Hrvati, kateri polože venec pod ilo, o čemer priča prisrčni vsprejem. To je ! davatelj je povdarjal, da se slovanski časni- njegov spomenik, za nas velik dogodek, ko zboruje v Ljub- karji morajo zavedati, da so sinovi delav- j Predsednik D u 1 a je na to z iskrenimi •jani nekak slovanski parlament, kateremu skega naroda, da so zastopniki slovanskega j besedami zahvalil zborovalce in vse, ki so želi najboljšega vspeha. Naravno je, da se delavstva in da to naše ljudstvo stoji ob robu go- ; pripomogli, da se je shod tako krasno izvršil bodo pojavljale razne želje in nazori ; želeti spodarskega propada. Vzbujati moramo torej j ter je prosil Boga, da bi dal sklepom pa je, da bi razpravljali le o tem, kar je v ljudstvu zmisel za gospodarsko združenje, neobhodno potrebno. Govornik je to zboro- za gospoderska društva in male posojilnice, vanje primerjal z rjdbino, v kateri je več Zbor je pritrdil temu in je bila vsprejeta odraslih sinov. Vsaki njih ima svoje misli, Vergunova resolucija o potrebi soc. predava- avoje težnje. Ali vseli spaja vez ljubezni nja na časnikarskih shodih, rodbinske, ljubezen do skupne matere I Tudi Urednik dr. Vladimir pl. L e \v i e ki i nas naj \>eže skupna ljubezen do matere (Poljak) je utemeljeval resolucijo za ustanovo ^iave. (Živahno pritrjevanje.) Vodi naj vas »občne slovanske matice«. Vsprejeta je bila vez bratska in stanovska do vspeha. resolucija : Govornik se je spominjal reka cerkve- IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljub- nega očeta: In necessariis unitas, in omnibus Ijani so klanja veleumom slovanskim, ki so caritas... (V potrebnem bodimo zložni, v vsem vsi spoznali veliko važnost slovanske ideje, pa potrpežljivi !) . . . dubia (kar je dvomlji- ter izraža prepričanje, da je glavna naloga vega) pa pustite na strani ! (Živahno ploska- slovanskega tiska, stalno in zistematično apo- nje). Potem bo vspeh popoln. Govornik je zna vati svoje čitatelje z intelektuelnim, kul- zaključil z izrekom Koliarja: Ne govorite: turnim in političnim življenjem slovanskih Jaz sem Slovak, jaz Ceh, jaz Rus... am- rodov. — Zato IV. shod slovanskih časnikar- :>ak govorite: Jaz s„m Slovan. jev v Ljubljani priporoča ustanovitev »Občne Nagovor g. župana je bil vsprejet z ve- Slovanske Matice«, katera imej ta namen, da :iko in vsestransko pohvalo. izdaja in razširja cenene in poljudne knjižice Na to so se takoj začela posvetovanja, o življenju, zgodovini in slovstvu slovanskih Iz razlogov, katerih ni treba povdarjati, ne narodov. moremo tu poročati o razpravah; kar pa si- Dr. Lam p e je omenjal ministerske er tudi ni potrebno, ker bo itak vse priob- naredbe o koncesioniranju časnikarskih dopi- vspeha. G. C h v 1 i n s k i je zahvalil predsednika za taktno in spretno vodstvo zborovanja. Shcd je trajal od 9. ure predp. do blizu 2. ure pop. (Pride še.) Politični pregled. V Trsta, 23. maja 1902 ' Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Posl. Choc je ojstro napadal pravosodnega ministra ter je tajne kvalifikacijske tabele imenoval škandal sodnijskega stanu, ker te tabele povzročujejo krivice v napredovanju uradnikov. Govornik je urgiral hitro rešitev vprašanja glede avskultantov, zahteval, naj se v kratkem predloži načrt novega kazenskega zakona, ki naj bi izključal smrtno obsodbo. Govornik je zaključil z izjavo, da bo nje-"•eno v posebni knjigi in bo možno pozneje sovalnic. S to naredbo se dopisovalnice po- gova stranka glasovala proti proračunu pra-govoriti o tem in onem. Za sedaj se mo- polnoma podrejajo obrtnemu zakonu. Časni- j vosodoega ministerstva, ker vidi v sedanjem remo in moramo torej omejiti na zabeleženje korstvo smatra tako pojmovanje za ponižu- j pravosodnem ministru največega sovražnika vsprejetih predlogov in storjenih sklepov. joče in škodljivo razvoju novinarstva, j češkega naroda. tiskarna konaorcij* lista „Edinost,, v Trst Posl. dr. S c h u c k e r se je pritoževal, da se o vsprejemanju v sodno službo na ČeSkem nemški kompetenti zapostavljajo. Vladni zastopnik, »ekcijski načelnik dr. Klein je odvračal očitanje, da upliva ju-stično ministerstvo na sodnike ter tla to mi-nisterstvo ni zahtevalo od sodnikov nikoli kaj druzega, nego izvrševanje zakonov. Govornik je odgovarjal na razne druge pritožbe ter priznal, da je najviši sodni dvor preobložen z delom, čemur pa je mogoče odpomoči samo s tem, da se pomnože števila senatnih členov. Dr. Klein je nadalje govoril o odvetniškem stanu, kateremu je izrekal priznanje za lojalno pomoč o izvajanju civilno pravdnega zakona ter je izjavil, da je interes justične uprave jednak interesu odvetništva, namreč : dobra justica. Govornik je naznanil, da se v pravosodnem miniBterstvu že dolgo bavijo z izdelovanjem novega kazenskega zakonskega načrta. Istotako se tudi izdeluje načrt novega policijsko-kazenskega zakona, kakor tudi načrt o reformi nespornega postopanja. Tekom razprave je mladočeški poslanec D v k najostreje napadal ju3tičnega ministra, kateremu je očital germanizatorične tendence ter je justično upravo dolžil, da postopa ravno nasprotno svojim dolžnostim ter zločinsko. Podpredsednik je pozval govornika radi teh izrazov na red, proti čemur so protestirali radikalni Čehi in mladočeška poslanca Brzorad in Bfeznovski ob velikem ropotu. Podpredsednik je potem tudi požl. Fresla pozval na red. Zbornica je na to po lourni seji vspre-jela proračun justiČnega ministerstva. — Ostala poglavja državnega proračuna vsprejela je zbornica brez razprave, s čemer je bilo rešeno drugo čitanje proračuna. Na dnevnem redu današnje seje je tretje čitanje proračuna. Trozveza v italijanski komori. Dne 21.. t. m. je italijanska komora začela razpravo o proračunu ministerstva za vnanje posle. Poslanec Marinis je hvalil sedanjo vnanjo politike Italije zato, ker je d o -vedlado — sporazumljenja z Francijo. Prijateljstvo Anglije se ni izkazalo. Govornik je pobijal trozvezo in je vprašal: da-li obnovljenje ne bo na škodo razmeram Italije do Francije, izlasti z ozirom na srednjezemsko vprašanje — P (J D L 1 H T E K MELITA. Povest iz naše dobe. opisal Jotjp Kv;rn T«mie : prevedel Radi. Prvi del. I. Vspeh prvega leta je bil jako povoljen. \ kobilarni je zraslo lepo število žrebet, katerim ni bilo kaj reči. Grof se je že naprej veselil lepega dobička, katerega bo kmalu mel od tega. jAli nesrečen slučaj je uničil vse lepe osnove njegove. Radi nepazljiv osti -ing, ki so bili nameščeni v kobilarni, se je pojavila v njej konjska bolezen, katera je vladala v okraju in je ugonobila veliko število konj. Zguba je bila tako velika, da se ni dalo nič rešiti. Kar ni poginilo, se je moralo pomoriti, da se bolezen ne bi razširjala naprej. Bil je to velik vdarec za grofa. Ne le da mu je propal« kobilarna, temveč tudi glavnico je moral povrniti. Denarja ni imel gotovega, a to ga je prisililo, da je prodal -ep hrastov, za sečnjo še ne popolnoma ugoden gozd v Hrastovcu, na kateri je grofica :»azila kakor na svoje oko, misleča, da dobi z njega doto za svojo Melito, kedar bi se omožila. S solzami v očesu se je sprijaznila j ^ apeh je nadkrilil njiju pričakovanje. Izko-s to prodajo, ker drugega izhoda ni bilo iz pa.ll so premoga za veo železniških vagonov, te neprilike. a to je podjetnikoma odpiralo najlepše iz- Za tem poskusom je sledil drugi, isto glede v bodočnost. Sasednji posestniki, ki so tako nesrečen. Neki slepar, propal veleposestnik s Koroškega, ki Be je pustolovno ba-vil z raznimi industrijalnimi podjetji, je rekel porogljivo govorili o tem podjetju in je krstili za mrtvorojenčka, so umolknili in s zavistjo v duši so začeli čakati, kako bo stvar grofu, da so v planini, spadajoči k Deli-j napredovala. Tudi sama grofica Ana, katera dvoru, bogate plasti premoga. Predočil mu je zaklinjala grofa, naj se ne spušča v pod-je, kako se danes mnogo išče ta ruda in kako jetja, v katerih se ne razume, se je sedaj more v kratkem času zaslužiti mnogo de-1 pomirila z moževo osnovo in gojila nado, da narja. Začeli so kopati poskušnjo in res so bo to podjetje prinašalo koristi in blagoslova našli izvrstnega premoga. Grof, ki se je dolgo ' rodbini. proti vil temu podjetju, je bil sedaj pridobljen za osnovo. Sedaj je že trdno veroval, da Ali ta nada ni trajala dolgo. Čim se je dalje rovalo in kopalo, so bile vse plasti tam dalje v drobu planine morejo biti ne- ' premoga redkejše in slabejše. Rovali so v raz-izerpne plasti premoga. Ali v ta posel je nih smereh, a na rudo niso več naleteli, trebalo takoj začetkoma uložiti veliko svoto Grofov drug, kateri se je lotil baje podjetja denarja. Morali so napraviti pot v planine do s svojo poslovno vestnostjo in izkustvom, je rovov, morali so najeti veščih rudarjev, ki \ svetoval, naj se na več krajih poskuša; no. bodo iskali in kopali rudo, nabaviti orodja, j grofa, kateri je bil sanguiničnega tempera-namestiti dobrega strokovnjaka, kateri bi ! menta, ozlovoljil je že ta prvi nevspeh tako, opravljal ta dela itd. Da dobi potrebno glav- da ni hotel niti čuti o kakih nadalnjih punico, je grof v nekej dunajskej banki vzel skusih. »Kaj vse stanejo, ti poskusi!« je go- veče posojilo, katero je vknižil na posestvo Hrastovac. V kratkem času se je pričelo ve- voril grof svojemu drugu, kateri je lovil svojo srečo na grofov račun. »Brez denarnih liko podjetje, v katerem je bil grofov po-j žrtev se ne da nič velikega doseči«, je doslovni drug njegov neznani svetovalec. Prvi. dal propalica in se priporočil. Grofje moral plačati banki velike obresti od posojene glavnice in naposled mu je ostala še velika skrb, kako poplača glavnico samo. Po teh nevspehih se je grof lotil reje volov. Znal je, da na Dunaju in v Trstu ima rejena goved izvrstno prodajo. Zakaj ne bi tudi on poskusil svoje sreče ? Imel je v izobilju vsakovrstne krme na svojih posestvih, imel je prikladne hleve blizu železnice, pa zakaj se ne bi lotil tega dobičkonosnega posla ? In nabavil si je iz alpskih predelov volov, čijih meso se posebno drago prodaja radi izvrstnega okusa. Radi tega je mnogo čital, kako se vse ureja, kako vrsto krme se daja, ob kakšnem času ponoči in po dnevu, koliko hkrati, s čim treba goved napajati in koliko, kako jo čistiti; vse, vse to je on natanko proučil in učil posle, kako morajo delati. Reja je dobro napredovala. Goved so prodajali kar najbolj drago. Bilo jih je malo iz-pod dvanajst stoto v životne težine. Grofje sam odpotoval na Dunaj, kadar je imela priti prva partija od dvajset glav. Blago je jako ugajalo kupcem in dobro so je plačali. (Pride še.) da li so interesi Italije ob morju Adri-janskem dovolj zavarovani in da-ll Je italijanska vlada zahtevala od svojih zaveznikov vsaj privoljenje v zahteve Italije slede Tri polisa l Tako je vpraševal spoštovani g. Marinis v italijanski komori, a dotično sporočilo pravi tudi, da je zbornica tem izvajanjem živo pritrjevala. Stvar zanima nas v visoki meri. Saj je vprašanje, katerega se je dotaknil gospod Marinis, za nas življensko vprašanje — in sicer je to življensko vprašanje za nas ne le kakor podanike te monarhije, ampak tudi kakor Jugoslovane. Spoštovanega Marinisa izvajanja nas silijo, da se zopet intenzivneje pobavimo z vprašanjem, da li je j lesila in ta more biti le naša. Ta monarhija naša zveza z Italijo koristna za to monarhijo, j mora priti do prepričanja, da si ob Adriji da-li ni marveč naravnost nezdružljiva z željo ; zgradi močno trdnjavo le tedaj, ako privede in voljo našo za ohranitev in utrjenje take; do polne politične in narodne veljave tiBto veljave in moči monarhije ob Adriji, brez Slovanstvo, Čegar razvoj tvori b i t s t v e n i katere bi monarhija neizogibno morala pasti sestavni del državne ekzi na nižino vlasti 2. vrste? Dea momenta bi mi s t e n c e ! ! vsa naperjena proti monarhiji ob Donavi, brzdal, ker bi s tem dušil moči svojega lastnega narodnega življenja. Tako pričakovanje bi bilo smešno in zato je zveza med Dunajem in Italijo — politiški greh. Nade italijanskega naroda in tradicije hiše Savojske se združu-j«jo v prizadevanju, katerih uresničenju je ravno naša monarhija najbolj na poti. V Italiji je dvojna iredenta: »viša*, bi obseza vse ono, kar zna računati s časom in razmerami, in »niža«, ki obseza maso. Po vsem tem je avstro-ogrski jasno predčrtana pot v varstvo južne posesti države, v varstvo interesa držafe. Naša monarhija ima interes na tem, da Italija ostane vlast druge vrste, kajti ob Adriji more gospodovati le ena ve- povdarili iz govora spoštovanega Marinisa. V prvo se boji on, da bi obnovljenje trozveze K predmetu se povrnemo jutri. Nemčija hoče neizprosno nadaljevati moglo škodovati odnošajem Italije do Fran- politiko krutosti, politiko uničevanja nasproti cije, torej daje zvezi z Francijo poljskemu življu. O tem priča vladna predloga, prednost pred trozvezoin — zbor- predložena te dni deželnemu zboru pruskemu. Mestni svet je imel sinoči pod predsed-ništvom župana Sandrinelli ja svojo VII. javno sejo. Mestni svćt je soglasno vsprejel predlog, da se da 1000 kron podpore za one, ki so poškodovani vsled katastrofe na otoku Marti-nique. Svet. D o 1 1 e n z je urgiral pokritje rojanskega potoka ter izvedenje poti iz Barko v elj do Bajardina. Zupan je zagotovil, da posveti temu svojo pažnjo. Mestni svet je potem, na predlog svetovalca dra. Spadonija, prešel na dnevni red preko predloga mestne delegacije, naj se proda del zemljišča na katerem je stal »Monte verde«. Na dnevni red je prišlo na to vprašanje o gradnji norišnice. Mestaa delegacija je stavila v tej stvari sledeče predloge : 1. Sklene se odstopiti od sklepa mestnega svćta dne 24. maja 1899. glede zgradbe interprovincijalne norišnice. 2. Sklene f>e za zgradbo interprovincijalne norišnice nakupiti zemljišča tab. štev. 198, 231 in 60o na Vrdeli za ceno 199.800 kron in pod pogoji, ki so zapopadeni v obveznici dne 3. maja 1902. bolnišnici, za kar se neki milanski firmi izplača 55.130 lir ter poleg tega še 14.000 kron za gradbeno prilagodjenje; in slednjič še predlog istega odseka za podporo 10.000 kron zdravniški postaji. Pred sklepom seje so odobrili še prekoračenje f)54.o0 kron, katera svota se je preko dovoljene svote porabila za opremljenje otroškega vrtca v ulici Pallini. »Piccolove« baharije — laska sramota. Predvčerajšnjim smo že povedali, da je »Piccolo« bahato poročal o nekih pretepih med italijanskim: in slovanskimi dijaki. Po »Piccoluc bi morali soditi, da so se Italijani v teh pretepih pokazali junake od glave do pete, Slovani pa da so bili grozno tepeni — pravi plašljivci. Mi smo bili takoj prepričani, da je poročilo v laškem listu skrajno ten-dencijozno zasukano in da je »Piccolo« ali zvračal ali naravnost falzificiral dejstva. Nismo se motili, kakor je razvidno iz nastopnega pisma, ki smo je prejeli z Dunaja : Pred nekoliko dnev; je sedel v neki gostilni e n hrvatski dijak. Kar je prišel k njemu neki italijanski dijak, oseben prijatelj, ki mu je rekel, da ga nekdo na ul ci čaka, ki hoče 3. Sklene se zgraditi norišnico na zgoraj govoriti žnjim. Hrvat, ne slutč nič slabega, boj a niča mu je živahno pritrjevala. V drugo se s katero se fond, stavljen vladi na razpolago , omenjenem zemljišču na podlagi predlože-ije vstal ter odšel, spremljan od »pnjatelja«, bi obnovljenje tro- za naseljevanje Nemcev v zapadni Pruski in nega načrta v mejah stroškov 2,446.000 na uljco. _ Dospevši na ulico pa je zapazil jQ. kron. množico italijanskih dijakov, oboroženih z 'nov mark. Poleg tega se dajejo vladi še na 4- Mestni delegaciji se nalaga, da izda debelimi palicami, ki so takoj navalili na hrvat-razpolago druzih 100 milijonov za nakupo-, odredbe, ki so potrebne za izvršitev i 8kega dijaka, in je le ta komaj in komaj mogel obnovljenje o v a t i in Adrijanskem zveze moglo škodovati intere- v Poznanju, povišuje od 200 na 350 milijo som Italije o b m o r j u. To je važno. Ker ima torej naša monarhija braniti ob Adriji svoje najvitalnejše interese, svojo pozicijo kakor velevlast, in ker v Italiji očitno priznavajo, da so njihovi interesi ob Adriji v nasprotju z interesi naše monarhije, — ker priznavajo, da sti vanje posestev istotam. V vsem utemeljevanju ga ni navedenega ni jednega momenta, ki bi vsaj kolikor toliko etično opravičeval to politiko prusko. Vse, kar vedo navesti, je, da je poljski živelj v Poznanju in zapadni Pruski prečvrst in da se preveč razvija. To Avstrija in Italija ob Adriji konkurenčni pa ni opravičevanje, to je prej obsodba pruske vlasti, ker priznavajo, da interes Italije ne do- politike. Je-li to zločin, ako se narod na svoji voljuje, da bi avstrijska monarhija imela trdno zemlji razvija ? Ni-li to marveč naravno ! Će pozicijo ob Adriji, ker zahtevajo radi koristi se poljski živelj res tako bujno razvija, potem Italije, da Avstro ogerske abdicira na Adrijo, je to dokaz, da ima pogoje v to — pogoje ker zahtevajo torej — skupno povedano — iz sebe in v sebi. Kajti tega ne trdi niti u teme- da se Avstro-Ogerska odpove poziciji vele- Ijevanje samo, da bi se Poljaki v Poznanju sile: je potrebno, da se vnovič potrudimo z in zapadni Pruski razvijali s pomočjo od dokazom, kako nezmiselna je naša zveza z zunaj ali le vsled prit'skanja po ptujih emi-1 talijo, o č°tner se hočemo ozirati še posebno tudi na korist našo kakor Jugoslovanov. Opo- Narodom, ki imajo v sebi življenja sile, zarjamo torej na izvajanja, ki jih priobčujemo DaJ nikdo ne krati pohode! In če kdo krati, sklepov pod 1, 2 in 3 ter da odredi vse ' umakniti se zopet v gostilno, kjer ga je go- potrebno, da se zagotovi in kolikor mogoče stilničar skril in kjer je moral ostati tako hitro izvrši vse delo ter da se likvidirajo dolgo, dokler ni policija razpršila vitežkih svote, ki so občini zagotovljene za zgradbo Italijanov. interprovincijalne norišnice. V ponedeljek pa so sedeli Četvorica hr-Ko je župan otvoril razpravo o teh vatskih dijakov v »Arcaden-Cafč*. Naenkrat predlogih, priporočal je svet. dr. Spadoni, je prihrumela nad nje množica kakih sedem-naj bi občina kupila tudi po3estvo Renner, deset italijanskih dijakov, oboroženih z deki je t k onega zemljišča, na katerem se belimi palicami in gorjačami. S temi se je 70 zgradi norišnica. Govoril je potem še svet. Italijanov spravilo na 4 Hrvate. Ti so se Gairinger, ki je pobijal Spadonijev nasvet, branili kolikor so mogli. Ali kaj naj opravi na kar je bila debata zaključena in je župan četvorica neoboroženih proti 70 oboroženim ! stavil na glasovanje predloge municipalne Hrvatje so dobili težke rane in prej nego delegacije. Dvignili eo se skoraj vsi svetovalci, je mogla policija posredovati, so Italijani — in so bili torej predlogi skoraj soglasno junaški kakor vsikdar — zbežali ! vsprejeti. Komentarja ne treba, ali, ako je v obče Po dovršenem glasovanju je govoril svet. mogoče karakterizirati take čine, potem se Gairinger, ki je izrekel svoje zadovoljstvo na more govoriti o apoteozi podležev in zavrat- nižje doli pod naslovom »Primorski Slovani in zveza med Dunajem in Kvirinalom«. Primorski Slovani in zveča med Dunajem in Kvirinalom. Dunajski »P&r- lament:"ir« se v zadnje čase neprestano bavi s presojanjem vrednosti zveze Avstrije z [talijo s posebnim ozirom na nas Jugoslovane. Nepobitnimi argumenti in neoporečnimi zgodovinskim: dejstvi dokazuje, da je ta zveza ne le nezmiselna, ampak direktno škodljiva principu integritete države Habsburgov. V zadnjih svojih številkah je rečeni list posebno povdarjal, da je sedanji šovinizem Italijanov naravna posledica zgodovinskih dogodkov. Treba namreč u meti situvacijo prebivalstva sedanje I calije, da umemo tudi tisti šovinizem, ki reklamira za Italijo tudi naše Primorje in izvaja to pravico italijanskega kraijestva le iz dejstva, da je tu par tisoč ljudi, ki govore neku slabo italijanščino. Sedanje prebivalstvo Italije je vzrastlo pod utisi združenja domovine. Od todi njega šovinizem, ki ne more umeti, da vsaka stvar mora imeti svoje meje, in da se s politiko prisvajanja ne sme baviti oni, ki v vsej moderni vojni zgodovini svoji nima beležiti druzega nego poraze. Vse jK>vdarjanje te resnice ne pomaga nič : iredenta, ki ima svoj sedež v Trstu, ruje dalje. N a g p r o t s t v o med monarhijo Avstro- Ogrsko in Italijo temelji v mednarodnih odnosa-jih in v žalostnih notranjih razmerah Italije. Italija je že tako razorana in izpodkopana, da ne bi mogla niti več ek/i-itirati, ako ne bi upornih elementov krotila vsaj z nado do uresn čenja želja glede Trentma, Trsta in Istre. Kio naj ima v Italiji poguma, da bi tem elementom izpod-maknil to jedino podstavo, ki jih še vzdržuje nekako na višini skupnosti ?! Zato ne je to ubojstvo na narodu, ki je huje, nego ubojstvo na posamičnem individuvu. Če se pa pruska vlada vendar dela, kakor da hoče varovati nemštvo v Poznanja, je to grdo hinavstvo in laž. Saj je priznano, da hoče tem, da je mestni svćt vsprejel predloge mestne delegacije ter je povdarjal, da je on svoječasno dokazoval nepripravnost Rumerje- nih rapadalcev.c Tako naš dopisnik, sramota, sra.nota! Tolika Mi pa sramota kličemo : 'je to za vega posestva za zgradnjo norišnice, katero napadalce, da bi ljudje okolo »Piccola« (ako posestvo je kupila občina za 100 000 kron in bi imeli le iskrico zmisla za to, kar je sramotno, ako bi bili sploh zmožni srams) modro molčali o tem. A ker so govorili in se ce!6 bahali, pada sramota tudi na njih in vso stranko. Tu množica Italijanov na enega Hrvata, katerega je Itahjan, h 1 i n 6 pr ijateljstvo, zavratao zvabil na ul'co. še le importirati nemštvo, da ae je potem za pripravljenje potrošilo drugih hoče nemštvo nasilno udrtti v tujo hišo in 100.000 kron vsled česar je torej občina prognati domačina, avtohtonno prebivalstvo, zavrgla nič manje nego 200 000 kron. Pri-To pa je — tatvina. znaval je sicer, da je mogoče pogrešiti, ali IaOnbet na Ruskem. Včeraj, ob kdor je škodo zakrivil, naj jo tudi plača, uri zjutraj je predsednik Loubet v dražbi Lahko bi formuliral konkretne obtožbe, ali ministra za vnanje stvari in svojega sprem- noče grajati političnih mrtvecev ter" onih, Tam zopet do 70 oboroženih Italijanov na stva dospel iz Carskega Sela v Petrograd. kateri so tudi blizu politične smrti. Zahteva 4 neoborožene Slovane ! To je junaštvo, ka-Na kolodvoru ga je vsprejel na čelu mest- pa? naj ae uvede preiskava, katera ima po- terega bi se morali sramovati in bi se tudi nega sveta župan Leljanov ter mu po običaju jasniti, kdo je zakrivil. V ta namen pred- sramovali, če bi bili — znužni čuta srama, ponudil kruha in soli. Loubet je na to v laga, naj se naloži županu, da imenuje Popravek. V izvadku iz govora gosp. prostorih francoskega dobrotvornega društva 1 preiskovalni odsek, v katerem pa ne smejo Ante Jak'ća na sestanku v »Slov. Čitalnici« vsprejel odposlance raznih francoskih kolonij biti De onj( ki so svoječasno nastopali za povodom prihoda slovanskih novinarjev — na Ruskem. «M tu se je predsednik podal v nakup Rumerjevega posestva, a tudi ne eni, glej poročilo v včerajšnji številki — mora »mramornato palačo« v obiske k velikemu ki so nastopali proti temu nakupu. Ta Gai- stati, da je govornik, govore o Čehih, rekel : knezu Konstantinu Konstantinoviču. Pozneje ! ringarjev predlog je spravil večino mestnih kakor je Viktor Hugo označil Pariz za je Loubet priredil na francoskem poslaništvu ! svetovalcev v veliko zadrego, ter so se isti možgane sveta (le cerveau du raomle), tako zajutrek ruskim dostojanstvenikom na čast. Loubet je obiskal grob carja Aleksandra med. seboj živahno posvetovali. Ko je župan dal na glasovanje III., kamor je položil umetniško izdelan i^eč Gairingerjavega predloga, je bila nujnost z napisom »A i'empereur Alexandre III. — Emil Loubet president de la rčpubliijue fracriise«. Obiskal je še druge grobove členov carske rodbine in slednjič zavod francoskega blagotvornega društva. Krilt V Srbiji je rešena, staro-novo ministerstvo je sestavljeno in se je včeraj že predstavilo skupščini. Na prigovore nezavis-nega radikalea Ljuba Zivkovca glede sestave kabineta, je odgovarjal ministerski predsednik Vu c, da je novi kabinet sestavljen na podlagi sporazum 'je aj a med večino radikalcev in nekdanjimi naprednjaki. Kabinet se je sestavil na strogo parlamentaren način, kajti to sestavo je priporočilo kroni — kakor naj-primernejo — predsedništvo skupščine, ko je videlo, da se je kombinacija Pasić razbila. 10 radikalnih pristašev Pasić* je baje izstopilo iz vladne večine, in sicer za to, ker mini sterstva za notranje stvari ni dobil radikalec. bi se moglo reči, da ?Uta Praga so možgani nujnost Slovanstva. Kdo Izzivlje i Pišejo nam: Na bin- odklonjena, ker je zanjo glasovalo le kakih koštno nedeljo se je vračala iz Postojne družba more Italija nikoli .abdicirali na T renti n, Gorico, Istro in Trst! D* pa Avstro-Ogrska paktira z najintimnejim nasprotnikom svojim, to je politiški smrtni greh, ki se, žal, od leta 1881 sem ponavlja od epohe do epohe. ! ___ Razmerje med Italijo in našo monarhijo Tr±aške vesti, je razmerje historičnega nasprot-! Monsignor dr. Frane Na^l bo dne 4. s t v a. Ne bi kazalo o politični zrelosti, ako junija v konzistoriju v Rimu slovesao probi le za trenotek pričakovali od italijanskega glasen za tržaškega škofa. Posvečen bo me-soseda, da bo vulkanske elemente svojega seca junija. V Trst pride bržkone meseca narodnega obstanka, katerih prizadevanja so julija. Po »Prim. listu«. 15 svetovalcev. - Po glasovanju je zahteval svet. Spadoni, da se njegovo glasovanje za nujnost ter glasovanje svet. Benusslja proti nujnosti Gai-ringerjevega predloga stavi v zapisnik. A*esor dr. Boccardi je pre llagal v imenu delegacije, naj se na razlčnih točkah mesta odpre ti novih iztokov vodovoda. Svet. D o 1 l e n z je izjavil, da jako rad glasuje za ta predlog, a priporočal je, naj bi se na jednak način skrbelo tudi za Rojan in Barkovlje ter je predlagal, naj bi napravili jeden iztok vodovoda na »Skali santi«, 2 pa v Barkovljah, in sictr jednega n« zgornjem Bovedu, druzega pa na spodnjem Bovedu. Dr. Boccardi je omenjal na to, da njegov predlog ni popolen, temveč, da bo v prihodnjih sejah stavil v tej stvari še nadalnje predloge ter upošteval tudi priporočilo svet. Dollenza, na kar je mestni s%čt vsprejel predlog asesorja Li jccardija. Mestni svćt je vsprejel nadalje še predlog delegieije glede povišanja podpore kmetijski družbi za 1400 K (za vzdrževanje vrta na Vrdeli); potem predlog zdravstvenega odseka glede preuredbe pralnico v mestni tržaških Slovencev in Slovenk, ki je sla v Postojno z namenom, da vidi tam krasno }>o-stojinsko jamo — in da se oddahne od ved-nih narodnih bojev tržaških. V železniškem vozu se je vozilo, pohg omenjenih, še drugih Slovencev in pa veča družba Lahonov. I i poslednji so začeli takoj, čim je bil odšel vlak s postojinske postaje, peti ono zloglasno in za nas Slovence skrajno žaljivo : »Nella patria de Ro^setti« in še druge take izzivalne laške »umotvore« ! Našim je bilo to preveč, zato so protestirali in zahtevali, naj se Lahi ne smešijo s tulenjem izzivalnih pesmi tam na slovenski zemlji Naše ženske so brale tem prenapetežem take levite, da so se Lahi jeli sramovati samih sebe! (Ne verujemo. Op. ured.) Neka naša gospa jim je (Lihom) pripomnila, zakaj da so v Pcstojini znali in govorili slovenski, a se sedaj bahajo z izključnim laškim jezikom ! Ker so nekateri Lahoni še ponavljali imenovano izzivalno »patrio«, so naši ob zaključku pomagali tako, da je pesem končala tržaškim Slovencem v piilog! Mesto da bi bilo slišati, da se v Trstu govori samo italiaa — se je glasilo, da v Trstu se govori samo — slovanski ! Tu je zopet dokaz, da izzivalci so le Lah on i in ne našinci kakor vedno trde — I^ahoni ! 18-letni Josip Morgan in neki Matej Rozman sta se prvo nedeljo m. m. radi neke »punce« sprla v neki koperski krčmi. Ko sta Občili zbor zaroda sv. Nikolaja T * pozneje srečala na ulici, pograbil je Mor-Trstu (Dalje.) ' gan kamen in udaril žnjim Rozmana po Posebna hvala gre g. kapelanu Guštinu, j obrazu. Radi te »uljudnosti« je sodni dvor ki se trudi s predavanjem in poučevanji obsodil Morgana na trimesečno ječo ter na vsem rodoljul>om in rodoljubkam, ki so pri pompgli kakor bodi v razvitje zavoda in v * 1 86 kron odškodnine. Dralbfl pimfčnin. V soboto, dne 24. olajšanje notranji upravi ; slednjič vsemu odboru, ki je toli izdatno podpiral upravite-ljieo, izla^ti pa sre hvala dosedanji tajnici g.ej Klemenčičevi. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civila« stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Giuliani št. 524, *iišna oprava; v ul. Z mesecem avgustom bomo mogli začeti1 dello Scogllo št. 322, oprema v zalogi; v s toli /aželjenimi rednimi predavanji. V to'uhci Stadion št. železna blagajna; v uli-so ponudile svoje sodelovanje odlične osebe, ' cah št, 3.A, Riborgo št. 8. in Satte Fontane št. 3f>, oprema v zalogi, svetiljke, peči in razno orodje. Vreneaaki vratnik. Včeraj : topi rune i ob 7. uri sjutrai 12.2 ob 2. uri popoludn-12.5— C.* — Tlskomer ob 7. uri zjutraj 762.3 — Dno« plima ot 12 12 predp. in ob 8 35 pop.; oseka ob 2 54 predpoludns in ob —.— ki hočejo žrtvovati v korist zapuščenim služkinjam : za vzgojo in izobražbo istih. Upraviteljica povdarja sosebno to željo do v«« h : da bi < uvali čast in ugled zavoda in naj bi posebno — ko sodijo o zavodu — U[>oštfcvali dejstvo, da zavodu ni ta namen, da bi vsprejemal samo uzorna dekleta, ampak dobr<»tno-t njegova se kaže javno v tem, da popoludne priteeuje pod svojo streho tudi take, ki so potrebne pouka in posvarila. Tem sirotam moramo nnnuditi svojo rešilno roko, te mo- _ ,_ . 1. . J , IT .. . i Odbor političnega društva »Edinost« ramo navajati na prava pota I Lglobiti se... . . . .. J „ 1 1 i-« bo imel svojo sejo jutri v soboto ob i. uri m pol treba v položenje mladega dekleta, došlega v veliko mesto. Neizkušeno, nevedno je. Nič „ , ... i . J , i »Lepa y ida« v Barkovljah. Kakor smo budeea sluteče je prišlo morda v roke brez- , . ..--.« J ' ze omenili, priredi vrli dramatični odsek pev- Društvene vesti. vestnim ljudem, ki so mu pogazili čast in padlo je mor>la — v močvirje. Samo pa se Tie more dvigniti več. Ce mu pa kdo se o pravem času ponudi roko in je dvigne — re-eno je z »pet. V tem je veliko nravstveno, človekoljubno, kulturno poslanstvo našega zavoda. Zato se uprava zavoda obrača do vseh človekoljubov s prošnjo, naj jej nakla-njajo svo o podporo, naj upoštevajo vso veliko nalogo zavoda. Ce bodo kedaj čuli kaj neprijetnega o kaki mladenki, ki je prišla v zavod, mislijo nai vsikdar: zavod jo hoče poboljšati in zato jo je vsprejel v svoje okrilje ! skega društva »Adrija« v Barkovljah prihodnjo nedeljo dne 25. maja t. L II. predstavo lepe dr. Josip Vošnjakove drame v petih dejanjih »Lepa V i dat. Omeniti nam je, da je bila ta predstava določena za 4. in potem za 11. maja, a se je preložila na 25. t. m. zato, da se je ugodilo drugim bratskim društvom, katera so naznanila svoje veselice tudi za iste dneve. Pričakovati je torej, da slavno občinstvo pohiti v nedeljo mnogoštevilno v Barkovlje na predstavo »Lepe Vide«. Prepričani smo, da dram. odsek »Adrije« stori vse mogoče, da čim lepše in točneje osem arestantom. Delavci da so razburjeni, ker pravijo, da to ni stvar justične uprave, d*» na ta način poseza v štrajke. Vesti iz Štajerske. — Celjski Slovenel — slovanskim časnikarjem ! Češkim in poljskim Časnikarjem, ki so se vozili v soboto popoludne z brzovlakom na časnikarski shod v Ljubljano, priredili so celjski Slovenci lep vsprejem. Nad sto Slovencev zbralo se je na kolodvoru ter ob prihodu vlaka z gromovitimi »živio«* in »na zdar«-klici pozdravljalo severno-slovanske brate. Narodno ženstvo, ki je bilo v častnem številu zastopano, izročilo je istim lepe cvetlične šopke s slovenskimi trakovi. Naši severni bratje bili so vidno presenečeni po toli srčnem vsprejemu in mnogoštevilnem slovenskem občinstvu v — nemškem Celju. — Ista pesem! Višim poštnim kontrolorjem za Maribor je imenovan neki Wudia, ki ne pozna ni besede slovenskega jezika. Da bi se pa štajerski Slovenci morda ne jezili radi tega imenovanja in je morda občutili kakor kršenje enakopravnosti in zapo3tavlje-nje, je slavni zistem Korbarjev slovenskemu jeziku veščega azistenta Voglarja prestavil v — nemško Lipnico. In.....no, kaj ? In ministerstvo Kor- berjevo je vendar le — nevtralno ministerstvo, s to jedino željo da narode avstrijske dovede do germ .... (skoro bi se nam bilo zareklo): do niru in zadovoljnosti ! puške in je ostal mrtev na licu mesta. V ostavljenem pismu pravi Stanek, da je ta obupni čin storil vsled nesrečne spekulacije. Kupil je namreč neko posestvo : ta kupčija da ga je ruinirala, a on ni mogel prenašati misli, da bodo njegovi otroci stradali. Pozneje pa se je doznalo, da sta mu vzlic nesrečni spekulaciji ostala še dva milijona. Zato pa sumijo, da je bila ljubosumnost moževa na ženo resnični vzrok temu činu. 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (glumnčev). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno dne 19. junija 1902 in vsi dobitki se izplačujejo od zulagateljev v gotovini z 10% odbitkom. i em za^stneje je, da se dogaja cesto, ... . „ „ . _ . . . , . ... i , , . , uprizori to krasno igro. Začetek točno ob da <*e!o lastni stansi jednostavno pehajo od ° , , j i i v— i i 6- UI"i m pol popoludne. sebe tako zašlo dekle. Nt dolgo temu — * 1 r 1 tako pripoveduje upraviteljica —, ko je pi- sala nekemu očetu, da se njega hči utthaja v zavodu, a on je odpisal na kratko in trdo : Ven jo vrzite — mrho! Upraviteljica pa ni ubogala tega trdosrčnega očeta, marveč je obdržala dek'e v zavodu. Isto se je pobolj« šalo in sedaj služi pošteno. (Zvršetek pride.) Strajk klesarjev. Včeraj so imeli kleparji i-ho1!, na katerem bo sklenili, da ee izmeti delavcev in delodajalcev sestavi mešan odbor, kateri ima reš ti spor. V odboru bodo 4 delavci in 4 delodajalci in vsi skupaj si izvolijo predsednika. Zanst&Tljenje dela v čistilnici riža pod Skednjem. Delavci te tovarne predložili so v m: no k m tednu vodstvu memorandum, v katerem so zahtevali 'J')°j0%no povišanje dnin, 'Jurni delavnik in nekaj drugih poboljškov. Včeraj opoludne se je vodstvu tovarne predstavila deputacija delavcev, da Z ozlrom na to, da je dramat čni odsek »Adrije« že dvakrat odnesel predstavo zaw», da ustreže drugim bratskim društvom, pričakovati je, da bodo tudi druga društva jemala obzir na predstavo »Lepe Vide« in da istega dne ne prirede drugih zabav. Slavno občinstvo opozarjamo, da se bo predstava »Lepe Vide« vršila ob vsakem vremenu! Za podrnžnieo dražbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v veseli družbi v gostilni g. Petelina na Greti 4 K 40 st. — Gosp. Jurij Pire je daroval v po-češčenje spomina umrle Mevla 50 st. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija so pristopile kakor udi nje sledeče : g.a Zinka Rvbar in g.a Marija Jamsek kakor ustanovnici vsaka po 20 fC, g.a Katv Kenda kakor letnica s 4 K. Po nagovarjanju g. G. so pristopile še Biedeee : g.a Fanv Katista, g.a Fanv Bradelj, ^^B _ ... g-a Marija Porrenta, g.a Netka Pegan, g.ca čuje odgovor na svoje zahteve: o tei priliki: „ , TT , , r , „ , - J , , . , J . , . . , , Pavla Hmelak, g.ca Ivanka Penko in g.a prejšnjih zahtev gtreke|j Upamo, da bodo druge posnemale g.o pa so delavci poleg svojih zahteval- še, da se magaziner Dobrć in pometač Moretti odpustita iz službe. Vodja G. ter nam pridobivale novih udinj, da bo čistilnice, kateri ;e bil deputaciji delavcev že i , . . , j _ ' _ I nasa podružnica vedno močnejša in trdnejša naznanil, Ha je vodstvo pripravljeno zvišati . , , ~ . i-i postojanka narodnega zenstva v 1 rstu. mlinarjem dnino za lO°/0. je, ko je slišal s _ Vesti iz ostale Primorske. nove zahteve, izjavil, da se ne pogaja več! ter je nad mlinarju zaukazal, da ustavi delo. Vsled tega je moralo vseh 150 delavcev, zapustili delo. Včeraj popoludne pa se jc odboru de-iavcev naznanilo, da je vodstvo čistilnice pripravljeno zopet zapričeti pogajanja. Novo društvo natakarjev. Včeraj, ob uri /juiraj, so imeli v prostorih socialističnih društev svoj shod natakarji hotelov, goeiiln in krčem. Xa tem shodu ee je ustanovilo društvo v obrambo interesov natakarjev. Vstopnina v društvo se je določila na 1 krono, mesečoina pa na 4n stot. Po izvolitvi odbora ee je shod zaključil. Izpred naših sodišč. Pred tuka snjim leželnim sodečem vršili ete se včeraj sledeči dve razpiavi : 50 letni Ivan Hoje iz Kopra in Jo§ip Roje frta se večkrat prepirala radi tega, ker je prvi hodil preko njive druzega na svojo njivo. Dne 12. marca pa je prepir zašel tako daleč, da je Ivan R. železnim drogom zamahnil proti Jos:|>ovi glavi. Slednji pa je srečno odvrnil udarec z roko, a zsdobil na r ko precej močno rano. Sodni dvor je vsled tega Ivana Rojca obsodil na 3 mesečno težko, poo?treno ječo. X Nori goriški nadškof. Monsignor Andrej Jordan, prost stolne cerkve in kapi-tularni vikar, je imenovan za goriškega nadškofa. Predsinoči se je odpeljal na Dunaj, kajti NČeraj je bil na apostolski nuncijaturi že kanoniči.i izpraševalni proces. Slovesno pr^glršenje v Rimu bo dne 4. junija. Vesti iz Kranjske. * Štrajk v Ljubljani je pravzaprav končan. Zidarji delajo in tudi večina tesarjev dela p o d s t a r i m i p o g o j i. Le pri stavbeni družbi stavkaji še tesarji, dočim so mizarji te tvrdke danes večinoma vstopili v službo, kakor se čuje vsled obljube, da se jim poboljša tekom meseca dni plača. Kar je bilo delavcev odpuščenih, se ne sprejmejo nazaj. Nekaj jih je že šlo iz Ljubljane. Mathianovi mizarji štrajkajo še, a brez upanja na uspeh. Podjetniki so odklonili intervencijo obrtnega nadzornika. Taito poroča *S1. Narod«. V »Slovencu« pa čitamo, da je gosp. Mathian najel mest3 stavkujočih delavcev — Vesti iz Koroške. + To so sadovi šole, urejene v ger-manizaeijske svrhe !! Graška »Tagespost« je menila te dni v svoji besnosti, da je izvela Bog ve kako moj-stersko potezo, ko je prijavila to-le pismo nekega občana v Kotljah : »Jes morem Vam par traurig najigkejt bekont dati, da smo mi slovenci v nasev gmajndi per aušus\voli an verdamani niderlog erlaidali in da so liberalci v sah treh \vol-korpra šlohtfeld behauptali in še ana erscc-rnana niso nam be\viiigali. — Uržah ot de niderloge je pa umštond, da do se naše on-firarij cmav bekimrali, da bi biv Ciril-Verajn tuka ano versomlengo veranštoltov. — Mi smo moli burhermastra ana gutsbesicarja v voršlogo, kje s tojčlonda perbandrov in ves Čas znami haltov in se tu di berajt erkleruv vse šri-barije per gmeidi unentgeltl ch besorgati, kaj nuca kše nobene štime za aušusa ni derhol-tov ?« Po roenenju graškega lista je to pismo v dokaz, da slovenski jezik je inforijoren in da sploh ni sposoben za razvoj, oziroma za občevalno sredstvo. Revše! Oe je res siromakov na Iv oroškem, k; ne znajo drugače pisati, ni s tem obsojen nikdo drugi, nego šolski zistem, tisti zistem, ki noče, da bi bila šola sredstvo za povzdigo izobrazbe naroda, ampak hoče, da bodi šola izključno le dekla nasilne germanizacije! M< pa moremo sedaj kazati s prstom: glejte jih vspehe Vašega šolskega zistema, glejte jih sadove, ki pričajo, da germanizatorična šola v Slovenc h je le sredstvo za — poneumnevanje ljudstva! P. S. Danes došli nam »Mir« trjuje, da je gori navedeno pismo neki bivši učitelj iz zgolj sovražtva do Slo- tudi, da je ni res, to je drzna laž. »Mir« oMjubuje za prihodnjič obširnejše poročilo o tej stvati. -j- Nasledki pijančevanja. Neki dninar v Bitinjah je v pijanosti napadel svojo mater in jo obdeloval z velikim kamenom tako silovito, da je krvavela iz mnogih težkih ran in je okrvavljena obležala na tleh. Nečloveškega zločinca so morali ukleniti v verige, da so g^ mogii prepeljati v celovške zapore. -f- Nevarno obolel ;e starina štajerskih rodoljubov, prošt L^vro Serajnik, v Tinjah, ki je nedavno praznoval 25-letnico svojega proštovanja in je sedaj v 95. letu. Na svojem jubileju je bil blagi starček še povsem č l in zdrav. Brzojavna poročila. Bolezen ministra za pravosodje. DUNAJ 23. (B.) O stanju ministra za pravosodje je izdano sledeče zdravniško sporočilo : Vnete partije se zdravijo, infiltracija ni nič napredovala, mrzlice ni več. Splošno stanje zboljšano. Vojna v južni Afriki. LONDON 23. (B.) »Dailv Chronicle« je izvedel iz dobrega vira, da so imela pogajanja med voditelji Burov, Kitchenerjem in Milnerjem ta vspeh, da je mir v resnici zagotovljen. Sovražnosti se zaustavijo skoraj. Ta vspeh da je pripisati dejstvu, da sr> Buri vsprejeli pogoje Angležev. Loubet na Ruskem. PETROGRAD 23. (B ) Po zajuterku na francoskem poslaništvu se je predsednik Loubet s spremstvom odpeljal v pamostan Aleksandra Nevskega, kjer ga je pozdravil mitropolit. Predsednik si je ogledal glavno kate-dralko in samostan. Tekom dneva je predsednik obiskal tu nahajajoče se velike kneze in poslanike. Prebivalstva mu je povsodi prirejalo ovacije. XXXXXXXXXX)(X xxxx X sc X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI X z onejenln jamstvom Jf naznanja slovenskemu občinstvu, da Jf JJ je prevzela m slov. zalop ponija X X X iz odlikovanih in svotovnoznanih to- X X varn v Solkanu in Gorici X S Antona Černigoj-a £ Katera se nahaja II v Trstu, Via Piana vecchia X X (Rosario) it. 1. X X (na desni stravi cerkve «?. Petra). X X Konkoranok MBopoia, ker J« blago X X prve roke. X X X xxxxxxxxxxxxxxxx PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke f pa za-sestavil j vencev. »Tagespost« je trdili ! »Mir« priobčil to p:smo. To TRST. - Via S. Antouio - TRST (nasproti Zonnaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor sčetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjiČkov i td. aC Vse po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blag »hoten obisk. (g iMsanfler Levi Miiizig A Prva la saj večja tovarna pohtftra ij? Tseh Trst. g-.{ TRST So- i Razne vesti. Strašna rodbinska tragedija. Na velikem posestvu Wizenki je tamošnji 40-letni veleposestnik, Fran vitez Stanek, večkraten milijonar, ustrelil, ko so spali, dva sina, hčer in zatem svojo krasno ženo. Dovršivši to grozno delo, je ustrelil tudi samega sebe iz TOVARNA: Via Tesa, vogal Via LMtaasa ZALOGB: Piazza Rosarit it 2 (šolsko poslopja) in Via Ribara« it 21 ^ C| TeUfon ftt. 670. Velik U bor tapecsrij, xrcml Is slik. Is-Tri«je uročbe tndi po posebnih načrtih. & Cono bru konknronoa. SILOITEOTAII CIIU Z1ST0II II FlillO g Predmet« postavio se na pa» obroci ff a 11 železnico t ran* o- ^ & ____m Javna zahvala. Podpisani v svojom in svojih olro2. Janez Mevla. Skladišče vina ulica Acquedotto 23. Prodaja vina na sodih in buteljkah, Fine paAtne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. trgovec z jedilnim blagom v Tratu, Konrad Jacopich Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tu Ji na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Jako b Jellen Samo 16 K. Naznanjamo vsem vesčakom. častnikom postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj -dene originalne genf-ske 14-karatne remont- ure zlatega-elektro-plaque, r sestav glashutte-. Te ure imajo protimag-netične precizisk umi stroj so najta^ičneje regulirane in preskusen in dajamo z vsaako uro it-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6 mescih 1O.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri ra gospode ali dame le lli kron poštnina in čolni na prosta Vsaki uri je brezplačno pridejam moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3 — o. — in 8. — K. Ako urane ugaja, »e sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. N a r o č b e je pošiljati na R*xpofiljaiije v „.Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 2:» stot., na dopisnice 10 stot. paglianovo mazilo (sirup) A A O • O o°o o oo A Razpis službe. Služba občinskega redarja v Nabrežini je razpisana vsled sta-rešinstvenega sklepa od dne 10, aprila 1 902. Letni zaslužek je 720 kron in stanovanje. Prosilci naj osebno vložijo prošnje na županstvu v Nabrežini do 20. junija t. I. Županstvo v Nabrežini dne 20. maja 1 902. Župan : Caharija. K*XKKKKXXKXXX****X*X*KXXKXXKXXXX X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXX za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pag-liano nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacertični razstavi iSq4 in na higije-nični narodni razstavi jgoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hieronima Pagliano izključno pravico postopati proti vsake m ur, ki bi ra? peča val ^omrejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse eodne tr. ške in odvetniške ttoške provzr« cene do l^ta 1S97. Kas sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof". Ilieronim Pagliano ter liianimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p:sani z njegovo lastno roko, so !>ili predloženi pristojnemu sodišču Poživljamo v.-ak< gar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima druž ic. Napolj 4, Calata S. Marco K * X * X * * X X X X X X X X * X X X * lx X ADOLF HAUPTMANN Y LJUBLJAM. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki so franko 11a razpolago. v »3 > k. r t) Pekarna in sladčičarna v Tratu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor fdadčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za- , oga moke iz prvib ogerskih mlinov. prodajataica izgotovljenih oblek = „Alla citta fli Tneste" = tvrdka mm EDVARD KALASCH ■■ Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-đajalniei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. V najem se odda hiša z <1 vemi stanovanji in vrtom v Bojanu. Natančneje se poizve v našem uredništ vu. Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. Um strojev in žele? SCHNABL ■& Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). -^ Glavni zastop železja 111 tovarniških strojev. --- Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za sta bišče. "ff Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Peri! niče, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, > sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zama.ške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Dieti lerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. Y ta namen je tile postaTtferih: 151 motorje? na plin in petrolej in 65 parniii stroje? 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotiskarn. 13 mehaničnih delavnic. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. i Gostilna „Al Transwaal". prej »Antico Gobbo«) Via dello Scoglio. (nasproti DrejeTi pirovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzensko in Spaten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojakom se toplo priporoča Fran Benčič, krčmar. Velikanski izbor pohištva A. BUCHBINDER i TRST. — ulica Riborgo št 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, tapecarij vseh vrst, ročnih kovcekov in . velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestn koli za odpošiljanje po železnici ali morju. ZALOGA DALMATINSKIH TIN iz lastnih kletij ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jem in restavrateijem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. Albert Brosch Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst. —** Kožiar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju. Srečkanje NEPREKLICNO 19. junija 1902. Loterija Malti igralcev (gluinaeev) i glavni iokitek po 50000. k 1 » a » 5000 1 » » » 3000 2 glavna dobitka 2000 5 lomov - 1000 10 » » 500 20 » » 200 60 » > 100 > 100 » > 50 300 ^ » 20 3500 » > 10 Prečke po 1 krono priporočajo : Josip Bolaffio. Mandl & Co.. ign. Neumann. Mercurio Triestino. Henrik Schiffmann. Josip Zoldan. Vsi dobitki se izplačujejo od zaiagateljev s 10°/o odbitkom v gotovem denarju. JilllfT. gosp. Gabrijel Piccoli le kar. ■Ivorui zal>>žoik Nj. sv. j^ijK-ža r.f.nu XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejt-m stekleni«' Vase tinkture za želodec, kater«, morem uj ijtopleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1*7*. in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih. Krmin, 13. maja l^.H. Miroslav Leitner. C. kr davčni blagajnik. Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočani vsem. ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko). •'». marca 18(.>.S. Karel grof Strasoldo. Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Pimorskem, Goriškem in Tolminskem po .*5<> stot. steklenica. „Anici in Fraz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska . . . . „ „ 36 ,, Istrski refošk . . . . „ „ 4-8 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Diužinam se pošilja na