Acrocephalus 27 (130/131): 155-157, 2006 
Soimenski, nominaten ali nominotipski? – prispevek k sistematskemu poimenovanju 
Nominate or nominotypical? – a contribution to systematic terminology 
Peter Trontelj Oddelek za biologijo, Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, p.p. 2995, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, e-mail: peter.trontelj@bf.uni-lj.si 
Avtor obravnava uporabo izrazov nominaten, nominotipski ter skovanke soimenski v strokovni literaturi. Kljub prevladi populacijskega in filogenetskega razmi{ljanja nad tipolo{kim esencializmom imamo stalno potrebo za imenovanje podrejenih taksonov ali primerkov v biolo{ki taksonomiji. Tako je pomembno uporabiti pravilno poimenovanje podrejenega taksona, ki nosi isto ime kot vi{ji takson, npr. podvrsta v vrsti. Pravilen izraz je nominotipski, vendar v (slovenski) ornitolo{ki literaturi najdemo predvsem starej{o razli~ico nominaten ali pa celo razli~ico s pravopisno napako, nominanten. Uporablja se tudi neustrezna skovanka soimenski. 
Key words: terminology, nominate, nominotypical Klju~ne besede: terminologija, nominaten, nominotipski, soimenski 
Najbolj navaden pti~ na svetu je vrabec. Raz{irjen je po vseh celinah razen Antarktike. @ivi domala povsod tam, kjer `ivi ~lovek. Skoraj vsi ljudje ga poznajo, in ~e vidijo kak{no majhno sivkasto ptico, jo imajo za vrabca. Vrabec je arhetip majhne, neugledne ptice. Druge majhne ptice so le razli~ice vrabca. 
^eprav je tako razmi{ljanje biolo{ko in predvsem epistemolo{ko neutemeljeno, je raz{irjeno med ljubitelji narave in znanstveniki. V namerno poudarjenih, nesmiselnih trditvah bo verjetno vsak prepoznal absurdnost tipolo{kega obravnavanja organizmov. Naj si bo doma~i vrabec Passer domesticus {e tako pogost, {e tako vsakdanji in {e tako neugledno obarvan, zaradi tega ni ni~ bolj zna~ilna ptica kot katerakoli druga. Ni~ bolj{i predstavnik ptic pevk ni kot krokar Corvus corax ali str`ek Troglodytes troglodytes, ~eprav se vse pevke imenujejo po njem (Passeriformes). Ni~ bolj ne zastopa svoje dru`ine (Passeridae) kot travni{ki ali poljski vrabec (Passer hispaniolensis in P. montanus). Dru`ina vrabcev ni dru`ina, ker bi bili vsi drugi vrabci podobni najbolj vrab~jemu vrabcu, ampak zato, ker imajo vsi vrabci skupne in le njim lastne zna~ilnosti, ki so jih podedovali od skupnega prednika. Predvsem gre za podrobnosti v zgradbi jezi~nega okostja s posebno ko{~ico predjezi~nico ali preglossale (Bock & Morony 1978). Ta apomorfija jih lo~i od tkalcev (Ploceidae), s katerimi so jih v~asih uvr{~ali v skupno dru`ino. Sistematska skupina nad ravnijo vrste je naravna enota, ki vklju~uje skupnega prednika in vse njegove potomce. Take skupine, re~emo jim tudi monofiletske, so predmet filogenetske sistematike (ve~ o tem v ~lanku Trontelj 2002). Slednja u~i, da sistematskih skupin ne definiramo, ampak odkrivamo. Podobno, a vendar konceptualno precej druga~e in malo bolj zapleteno je z vrstami. Tudi za vrste velja, da so naravne enote, osnovni gradniki biodiverzitete. A hierarhija sorodstvenih odnosov je druga~na med osebki in skupinami osebkov znotraj vrste kot med vrstami. Sistematski biologi so si precej manj enotni glede tiste osnovne biolo{ke realnosti, ki naj bi bila lastna vrstam in ki nam omogo~a, da lahko vsak posamezni osebek nedvoumno pripi{emo eni sami vrsti. Nekaj je na tem, da so vrste med seboj razmno`evalno povezane skupine populacij, ki so razmno`evalno lo~ene od drugih takih skupin, a ne vse. Poleg omenjene biolo{ke koncepcije vrste je bilo predlaganih {e ve~ deset drugih. Po~asi in previdno se morda bli`amo neki univerzalni koncepciji, ki 

P. Trontelj: Soimenski, nominaten ali nominotipski? – prispevek k sistematskemu poimenovanju 
bo pomagala pri odkrivanju {e preostalih desetin milijonov neodkritih in neopisanih vrst na Zemlji (npr. Helbig et al. 2002, de Queiroz 2005, Baker & Bradley 2006). 
Skoraj vsem prizadevanjem sodobne sistematske biologije, na vrstni ravni ali nad njo, je skupno populacijsko gledanje. Po njem je pripadnost posameznika skupini, ali o`je skupine {ir{i, posledica razmno`evanja, ki je lastno vsem `ivim bitjem. Vsak osebek zase je poseben in enako dober pripadnik svoje razmno`evalne ali nasledstvene skupine kakor katerikoli drug, s katerim je razmno`evalno povezan. Ta nazor izhaja iz Mayrovega biolo{kega obravnavanja vrst (npr. Mayr 1959, 1997) kot populacij v nasprotju s tipolo{kim esencializmom. Slednji je na vrste gledal kot na vzore (ideale, tipe), ki jih posamezen osebek zaradi svoje nepopolnosti ne more dose~i. Na ravni vi{jih sistematskih skupin lahko razmi{ljanje podobno populacijskemu raz{irimo na filogenetski okvir (O’Hara 1997). 
Pri poimenovanju vrst, rodov in dru`in `ivali, kot ga predpisuje Mednarodni kodeks zoolo{ke nomenklature ali Kodeks (International Commission on Zoological Nomenclature 1999), so tipi {e vedno v rabi. Njihov namen v sodobni taksonomiji ni ve~ zastopati vrsto kot ideal iz stvarnikovega na~rta, temve~ zgolj ohranjanje njenega imena. Z imenovanjem tipskega primerka (ali serije primerkov), shranjenega v javno dostopni zbirki ali muzeju, ta primerek (recimo mu primerek p) postane nosilec imena vrste. Neglede na vse taksonomske spremembe in prerazporeditve, ki bi utegnile to vrsto (recimo ji vrsta P) doleteti, bo vrsta P ostala tista vrsta, ki ji pripada tipski primerek p. Podobno velja za sistematske skupine nad in pod ravnijo vrste. 
^e je bilo ime vrste objavljeno v skladu s pravili kodeksa, postane vrsta formalno poimenovana oziroma nominalna. Prav tako govorimo o drugih nominalnih taksonih, na primer o nominalnem rodu ali dru`ini. V taksonomiji pogosto naletimo na zelo podoben izraz nominaten, ki pomeni ~isto nekaj drugega. Uporablja se, kadar so vrste razdeljene na podvrste, rodovi na podrodove in dru`ine na poddru`ine (mo`ne so {e nadaljnje ~lenitve navzgor in navzdol po hierarhiji). Nana{a se na tisto podskupino, ki ji pripada tipski nosilec imena (name-bearing type). Taka podskupina obdr`i ime tipa, spremeni se le kon~nica v njenem imenu, v primeru podvrst pa se s podvrstnim epitetom raz{iri v trinomen (npr. Passer domesticus domesticus). Lahko bi rekli, da je Passer domesticus domesticus hkrati nominalna in nominatna podvrsta. Ker je pogosto prihajalo do zamenjave dveh podobno zapisanih, a vsebinsko zelo razli~nih pojmov, so v ~etrti izdaji Kodeksa izraz nominaten nadomestili z nominotipski. Slednji zelo dobro opisuje, da gre za tip, ki daje ime vi{ji skupini. 
V desetletjih bolj ali manj pravilne uporabe se je izraz nominaten zelo udoma~il. Formalno ustreznej{i nadomestek si le plaho utira pot v ornitolo{ko literaturo. Avtorji, lektorji in uredniki revije Acrocephalus pogosto uporabljajo slovensko skovanko soimenski, katere izvor mi ni znan. V 125. {tevilki revije se pojavijo kar tri razli~ne besede, nobena ~isto pravilna. V uvodniku (Vrezec 2005) nastopa stara verzija s pravopisno napako nominantna, v rubriki »Iz ornitolo{ke bele`nice« je v prispevku v angle{kem jeziku uporabljena pravilno napisana stara verzija nominate.n., v slovenskem izvle~ku pa slovenski izraz soimenska (Tout 2005). Ker izraz soimenski nikjer ni natan~no definiran in ker vsebini, ki jo opisuje, ustreza le oblikovno, ne pa semanti~no, za strokovno in znanstveno rabo ni primeren. Celo oblikovna ustreznost velja le pri podvrstnem poimenovanju s trinominom, medtem ko v poimenovanem nominotipskem podrodu ali poddru`ini, poimenovanima le z enim imenom, ni nobene soimenskosti. Mislim, da gre v primeru znanstvene zoolo{ke nomenklature za tako specializirano in formalisti~no podro~je, da nam zanj ni treba ustvarjati novega slovenskega `argona. Pri tako skrajno tehni~nem izrazu, kot je nominotipski, me manjkanje doma~e besede ne moti. 
Da ta zapis ne bi izzvenel preve~ dlakocepsko, se znova vra~am k drugemu odstavku. Kar {teje, je, da taksone poznamo in prepoznamo kot naravne enote, imena so drugotnega pomena. Na~eloma je vpra{anje poimenovanja formalisti~no in nebistveno za vsebino napisanega, dokler vsi vedo, kaj je imel pisec v mislih. V lu~i pred kratkim predstavljenih taksonomskih novosti (Vrezec 2005) bi lahko takole karikiral: nominaten je napa~no pribli`no toliko, kot ~e bi meni{~ku {e vedno rekli Parus ater, nominanten kot ~e bi rekli Arus pater, soimenski pa toliko, kot ~e bi mu rekli nunica. Pravilno je nominotipski, tako kot je pravilno Periparus ater1. In oboje povzro~a nekaj nelagodja, ker smo se na stara imena navadili in bili z njimi popolnoma zadovoljni. 
1 Priporo~ila vodilnih evropskih ornitolo{kih zdru`enj glede uporabe novih znanstvenih imen in drugih taksonomskih novosti niso enotna. Nem{ka ornitolo{ka zveza (DOG) in komisija za redkosti sta na primer sklenili obdr`ati rod Parus v {ir{em pomenu in ne predlagata povzdigovanja podrodov v rodove. Zato je na aktualnih seznamih nem{kih ptic meni{~ek {e vedno Parus ater (Barthel & Helbig 2005). Vpra{anje pravilnega imena je v takem primeru re{ljivo le z dogovorom. 
Acrocephalus 27 (130/131): 155-157, 2006 
Summary 
The use of the terms nominate, nominotypical, and a Slovenian translation thereof is discussed. Despite the prevalence of populational and tree thinking over typological essentialism, there is an ongoing need for the designation of subordinate type taxa or specimens in biological taxonomy. Therefore, it remains of some importance to use the correct term for a subordinate taxon containing the name-bearing type, e.g. in the subspecies within a species. The appropriate term to denote such a subspecies is nominotypical. However, throughout the ornithological literature the old version nominate or even a misspelling thereof (nominant) seems to persist. 

Literatura 
Baker, R.J. & Bradley, R.D. (2006): Speciation in mammals and the genetic species concept. - Journal of Mammalogy 87: 643-662. 
Barthel, H.P. & Helbig, A.J. (2005): Artenliste der Vögel Deutschlands. - Limicola 19: 89-111. 
Bock, W.J. & Morony, J.J. (1978): The preglossale of Passer (Aves: Passeriformes) - a skeletal neomorph. - Journal of Morphology 155: 99-110. 
de Queiroz, K. (2005): Ernst Mayr and the modern concept of species. - PNAS 102, Suppl. 1: 6600-6607. 
Helbig, A.J., Knox, A.G., Parkin, D.T., Sangster, G. & Collinson, M. (2002): Guidelines for assigning species rank. – Ibis 144: 518-525. 
International Commission on Zoological Nomenclature (1999): International Code of Zoological Nomenclature., fourth edition. - The International Trust for Zoological Nomenclature, London. 
Mayr, E. (1959): Darwin and the evolutionary theory in biology. pp. 409-412 In: Evolution and Anthropology: A Centennial Appraisal. - Anthropological Society of Washington, Washington, DC. 
Mayr, E. (1997): Evolution and the diversity of life. - The Belknap Press of Harvard University Press, Cambridge, London. 
O’Hara, R.J. (1997): Population thinking and tree thinking in systematics. - Zoologica Scripta, 26: 323-329. Tout, P. (2005): Bullfinch Pyrrhula pyrrhula. Iz ornitolo{ke bele`nice. – Acrocephalus 26: 110-111. Trontelj, P. (2002): Zakaj planinska kavka ni kavka? - Svet ptic 8 (2): 4-9. Vrezec, A. (2005): Ornitolo{ke taksonomske novosti. - Acrocephalus 26: 69-71. 
Arrived / Prispelo: 16.4.2006 Accepted / Sprejeto: 21.5.2007