34. številka. Ljubljana, v petek 12. febrnvarja._XXV. lete, 1892.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan mwe**r, izimli nedeljo in praanike. ter velja po poŠti prejemati za avsi ro-oge rak e delele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta d gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje iia dom računu se po 10 kr
na mebec-.. \,o 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor postnimi znnSa. Za» oznanila platoje se od cetiristopne petit-vrste po ti kr., ce se oznanilo je< enkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah "t. iy. Oprav nifitva naj ae blagovolijo poliljati narodi ine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Dvojna mera.
S Že mnogokrat smo imeli priliko mi in tudi drugi slovenski Časopisi poudarjati, kako nejednako 8e postopa proti Slovencem v raznih pokrajinah slovenskih iu kako čutna je pri vsaki taki priliki naša upravna iu politična razkosanost. Posebno trda in huda godi se našim bratom ob jezikovnih mejah.
Nasprotniki nafti so se že nekako privaditi te misli, da slovenski narod v teh pokrajinah živi le samo zaradi tega, da oni poskušalo nad njim bvojo državniško modrost, katere začetek in konec je ta, da Slovenec se mora ponemčiti ali poitalijao-čiti. Vsak korak, ki ga stori tlačeni Slovenec, da bi se rešil iz pogubnega objema močnejega kulturnega soseda, vsak korak, ki ga hoče storiti na polji narodnega napredka, gleda se trpkim očesom, šteje se mu v greh iu če le mogoče, zabrani se mu kar naravnost.
Brez Števila bi navedli lahko dokazov za to, kako istinita je naša trditev. Znano je, kako se na Primorskem postopa proti telovadnim društvom. V Trstu n. pr. dovoljena jim je društvena obleka, kakor jo imajo vBa ostala slovenska društva, isto-tako v Gorici, a pri vsaki pojediui priliki stavijo se društvoma ovire in zabranjuje bo jima posluževati se po zakonu jima dovoljene društveue obleke ali pa korporativnega nastopanja. Utemeljuje se to z oziri na lokalno razmere in na javni mir. Drugim društvom se ta pravica niti v pravilih ni hotela priznati in zahtevalo se je, da se izpusti. Društva morala so se pokoriti, ako so hotela sploh stopiti v Življenje.
Kako čudno se je postopalo na Koroškem proti podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda, je znano. Šele energične pritožbe po pravici razburjenih narodnih voditeljev teli podružnic dosegle so vsaj toliko, da su morejo vi Siti brez ovir in daljnih sitnostij narodne veselice, ki so združene s sbodi posamičnih podružnic.
Na južnem Štajerskem bilo je blizu jednako. Komu neso znane ovire, katere je imel premagovati vrli „Celjski Sokolu pri svojem  porodu, komu ni
LISTEK.
Apres nous le deluge.
Črtica iz vclikomoatnega življenja. Spisal Lajofi. (Konec.) II.
Zunaj mesta imel je svetnik S— lepo vilo. V poletnem času je v nji bivala družina njegova, a on sam je le po jedenkrat na teden prišel na obisk; ostajal je v mestu v pisarnici.
Tudi v tem letu preselila se je Irena s svojo pastorko na deželo. Letos prišel je tudi Giovanni. Druga leta odhajal je na počitnice domov, a letos je pozabil na dom. Vroči Irenini pogledi bo ga oslepili, njeni poljubi mu zatemneli ves razum.
Življenje jima je bilo lepo, sladko. Dnovi so bežali, ko ure.
Da bi bilo temu kdaj konec, niti mislila nista. Dan za dnevom čutila sta se varnejša in bila zato tudi manj oprezna; pa Nemesis vzbujala se je is trdnega spanja.
Bil je krasen dan. Solnce se je poslavljalo; zadnji njegovi žarki poljubljali so bele vrhe visokih gora.
Na vrtu v hladnici sedela sta Irena in Giovanni.
znan uačiu, po katerem se je skušal nazaj potisniti slovenski živelj ob navzočnosti presvetlega vladarja v Celji. Tudi tu morali so si Slovenci s težkimi borbami pridobiti z višjega mesta vsaj nekoliko pravice, katero so jim popolnoma hoteli odrekati na nižjem mestu.
Včeraj pa Brno zopet čitali neki čudni odlok, s katerim se je zabranilo bralnemu društvu v Rušah pri Mariboru predstavljanje gledališke igre „Nemški ne znajo." Ta nedolžna gledališka igra predstavljala se je že Bog vedi kolikokrat po vseh krajih razkosane slovenske domovine, a nebeški obok se zaradi tega še ni podrl in bi se tudi v Kušah ne bil, da se je predstavljala tam. Kaki razlogi bo bili torej merodajni za to popolnoma neosnovano in trn movoljno prepoved, nam ni znano.
Sploh pa se čuje, da se večkrat gode jednake prepovedi, ki niti ne pridejo v javnoBt. So se li dotičnega društva odborniki pritožili, nam ni znano, na vsak način pa bi bilo dobro, da se to zgodi, kajti vender bi se utegnilo kaj doseči. Da bi se nedolžna gledališka igra, povsod dovoljena, baš ob jezikovi meji ne smela igrati, akopram nema razun imena, ki morda ne ugaja vsakemu, prav nič spo-takljivega v sebi, tega vender ne pojmimo.
Tu se kaže zopet ona dvojnu mera, s katero se meri nam Slovencem v vsakem oziru. Nekdaj godilo se je tudi nam kranjskim Slovencem tako, in še zdaj ne godi se nam dosti bolje. Toliko pa smo vender dosegli, da bi se kaj tacega pri nas vender ne zgodilo tako z lahka, kakor se to godi drugod.
Naša dolžnost je pa tem bolj, da pazno gledamo na jednake dogodke ob mejah slovenskih in ne dopuščamo brez ugovora kratiti narodnih pravic bratom svojim
Naj bo ue ugovarja, da to so le malenkosti. Za nas in naše tužne razmere ob jezikovnih mejah, kjer bije mah slovenski narod težavni boj za svoj narodni obstanek z močnejim in brezozirnim nasprotnikom, je vsaka taka malenkost velicega pomena in utegne nam donesti veliko škodo, ako se koj iz početka ne postavimo prav krepko proti vsaki sa-
,Čelo ti je mračno in obraz ti je bled, mon amiu, reče z mehkim glasom Irena ter ljubkuje Giovannija z roko. „ AI i si bolan?"  upraša skrbno.
„Ne, Irena, nisem bolan, le čudna misel mi je prišla na um in ne morom se je znebiti", odgovori Giovanni.
„In kaka je ta čudna misel",   upraša Irena.
.Mislil sem, koliko časa me bodeš še ljubila in kakšen bo konec najine ljubezni", odgovori tožno Giovanni.
„Koliko časa te bodem še ljubila? Zmerom, večno", odvrne strastno Irena ter se ga oklene okolu vratu. „S teboj Živim, b teboj umijem Kaj mi mari življenje brez tebe. In konec? „Apres nous le deluge!"
„Da, prav govoriš! Apres nous le deluge — proč skrbi. Živimo sedaj — „za nami pa — potop", prijel jo je okolu pasa ter ji vroče poljubljal usta in oči.
„Oni monsieur, apres nous le deluge — a prej pa račun", zadoni sonoren glas skozi odprto okno bladnice — bil je soprog, svetnik S—.
Kakor bi strela udarila, planeta Irena iu Giovanni kvišku; a bilo je prepozno! Glas in obraz smrtnorasžaljenega soproga pričata dovolj, da tu ni izgovorov, ne milosti.
„Vi   ste  hraber,  signor Giovanni", pretrga
movolji in ne brani mo kar najodločneje moremo svojih pravic.
Delati moramo z vso odločnostjo na to, da se odpravi oua čudna dvojna rovra za nas Slovence, ki nemarno te sreče, da bi združeni v jedni sami upravni skupini mogli doseči vsaj to, da se ravna z nami po jednem nameni uačetu, po načelu pravice.
Državni zbor.
Na Dmiaji 10. februvafja.
Splošno obravnavanje bo je Hkončalo in sklenil prehod v podrobno. Proti predlogu govorilo je doslej — kolikor je videti — s tebtuimi razlogi, akopram tendencijozn), mnogo govornikov, a zavrnil jih ni nihče utvaro j. Da, tudi govorniki za predlog izjavljali so, da je uprava Dunavske parobrodske družbe slaba in da treba najstrožjega nadzorstva. Levica je celo samo pod slednjim pogojem glasovala doslej za pogodbo. SosebDO govor Luegerjev uplival je kljubu svoji dolžini zelo na poslušalce in vzbudil nemir, katari se tu hotel poleči. Tudi zbornica bila je vedno precej polna, »osebno pa pri glasovanji, kjer jh glasovalo 226 poslancev, sigurno veliko število, katero kiiže, dH se vsi poslanski krogi precej zanimajo za obravnavano zadevo.
Predsednik S m o 1 k a otvnril je 112. sejo poslanske zbornice ob In1/« uri v jutro iu takoj obravnavo o zakonskem načitu za podporo Dunavske parobrodne družbe.
Generalni govornik proti predlogi posl Lueger v dolgem in izborno sestavljenem, seveda precej strastnem govoru izjavi, da sicer ni nasprotnik [»lovstvu po rekah, pač pa ne zaupa Dunavski parobrodarski družbi kar nič, in radi tega ugovarja vsaki podpori.
Ista družba jo baje že mnogo milijonov podpore zapravila, o katerih se kratko iu malo ne ve, kam da so prišli: isto bode se sedaj ponovilo z desetletno podporo, znašajočo skupno 5 milijonov. Če bi bila na čelu družbe redna, dobra uprava, bi te podpore niti ne potrebovala. Dunavsko društvo izrazilo se je, da sta   glavna  sovražnika plovbe
svetnik z uničujočim glasom  nastali molk, »pričakujem, da pokažete isto hrabrost na drugem kraju. Na svidenje jutri pri sestanku Giovanni odide.
„A Vi gospa, potrudite se v svojo sobo, katere nimate zapustiti, dokler drugače ne ukrenem". Keksi te besede obrne se svetnik zaničljivo v stran ter odide počasi.
III.
Giovanni nastanil se je v hotelu. Dobil je priči. Formalitete bile bo kmalu končane: trikratna menjava krogel j, distanca 15 korakov.
Giovanni je bil 8 pogoji zadovoljen.
Potem uredi svoje stvari, piše materi, proseč jo odpuščenja.
Nato gre k počitku, u spati ni mogel. Preteklo življenje stopalo mu je pred oči. Poštenost se mu vzbudi in ko zaspi   proti jutru, ima rosne oči.
Tudi svetnik S — je imel zelo nemirno uoč. PiBal je na večer svojo oporoko, volivši vse premoženje svoji hčerki; Ireni odkazal je le malo rento.
Dolgo je še hodil po sobi, slednjič legel je k počitku, dobro vedoč, da ima drugo jutro miren biti, če hoče zmagati.
Mej tem je pa Irena v svoji sobi jokala in kakor brezumna letala po sobi. Ljubezen do Gio-vanilija napolnila ji  je  dušo s strahom za njegovo
po Dunavu Ogerska vlada in ogerska parubrodna družba.
Če podporo zahtevajo skupno državni in vojaški oziri, zakaj ne odjenja Ogerska od 450.000 gld., katere nalaga družbi, kot prometni davek ? Vidi se skoro, kakor da je naša podpora le davek, katerega plačujemo Ogerski. Dunavska parabrodna družba pa ima slabe piovstvene naprave, filabo vozarinsko politiko, slabo denimo in tehnično vodstvo Akcijo-narji družbo, kot Wodianer, Konigavvarter, ki so milijonarji, bi sami mogli utrpeti doneske, katere zahtevajo od države in sicer lažje nego ta. Proti popoluemu podržavljanju ni vzroka, nima li Ga-garinova plovna dnižbu ruske državne uprave, nima Kumunske svoje državne družbe? Vlada preveč skrbi za veliki kapital iu premalo za občni blago-stan. Ministarstvo samo se je postrunkarilo.
„Vaterland" je ž" leta 1830. dooašal natančne članke, ki podajajo državnemu pravdništvu snovi v izobilj1, da (oži družim pied porotniki.
Seveda ministru vidi se vsa ta slaba uprava le nekaka popustljivost v uradovanji. Taki diužbi nasproti treba uporabljati telesno roko. Pogodba ne daje državi bi kake garancije za slabo upravo, niti pfaVO sekvestracije jej ne pristoja.
In vender toliko nerednostij! Agenture na Dunaji, v Budimpešti iu v Galaeu so v rokah Židov, ki ho si ž njimi milijone pridobili Uradniki, ki niso hi teli ustreči istim so se odpuščali iz službe, ali pa Upokojili. Čim bolj pa je kdo tako goljufijo podpiral j tem višje je zletel na lestvi uprave. Največji zločinci dobili eo najboljša mesta, tako da so Iste zasebne tvrdke razpošiljale svoje lastne liste mesto družbenih za ves promet tu so imeli v družbenem okrožji isto poluo saupanje in veljavo, če ne večjo kot družbeni.
Žalostno pa je, da zastopnik češkega plemstva
giof Sylva-Taronca, sagovarja družbo in upravo, ki in nič manj, nego poštena, iu omeuja, da je v povem času Vspel rod. ki ima večjo veljavo, nego Schvvarzenbergi in vsi ostali zgodovinski rodovi, in to je rod Rutbjcbildov 1
Ta bode za ne/ališuuo svoto sedaj proda državi BOVeroo železnico, poteai pa oddal svoje milijone za Avstro- Dunavski iti Vltavsko Dunavski prekop, ker bodo po njih konkuriral z isto železnico in jo uničil.
Govornik meni, da bodo pri glasovanji poslanci poslušali bvojo vest in glasovali proti predlogu.
Na to govori generalni govornik za predlogo, baron Bchwegel, ki ugovarja trditvam Lueger ie i vim, pse pa priznava slabo upravo In radi tega zahteva najstrožje državna nadzorstvo, poleg tega pa še nadzorstvo državnega zastopa. V notranjem Življenji hod« pač potrebno rezkih preustroje v. A kadar se ti izvrše, hod* možno prihraniti na leto do 1 milijona. Prosto plovstvo na Dunavu je ono, za kar se treba v naAi zbornici vsekdar potezati. Bi-letui davek pri nas in prometni na Ogerskem sta proti mejnarodnim pogodbam. Dunav ima isto prostost, kot prosto mor jo
Istina, da bode Dunav itoprav tedaj prost, kadar  priplove brod s tujo  zastavo v naše vode
in to se mu vidi. uprav sramotno. Sramotno je, da obojestranski polovici nakladata davke, ki so popolnem neutemeljeni in neopravičeni, in da nas bode stoprav inozemstvo moralo  dovesti  do tega
spoznanja.
Desetletna podpora družbi in popuščenje prometnega davka na Ogerskem bi douašalo družbi na leto do 1 milijona posredne in neposredne podpore, ki bi družbi v tem časa pomogla že do precejšnjega kapitala. Trgovinske pogodbe, pogodba g Lovdom iu sedanja so izvršitev velikih narodnogospodarskih ' nalog, katere omenja prestolni govor. Prav se mu vidi, če Ogerska svojim domačinom odpira pot po železnicah, zato nam pa mora odpreti vodno cesto.
Istega pomena sta tudi prekopa iz Vlttve in Odre do Dunava. Radi tega bode levica glasove la za predlogo te v slučaji, Če vlada zagotovi: 1.) strogo, uplivno nadzorstvo pri družbi ; 2.) če deluje na to, da se ua Ogerskem odpravi prometni davek in 3 ) da se zgradita prekopa Vltavsko- in Odrsku-Dunavski.
Posl. Eb en ho c h in Seli we gel stavita resoluciji zahtevajoči, odpravo ogerskega prometnega davka, poslednji tudi res I učijo tičočo se zgradbe omenjenih prekopov.   Vse tri se vsprejmo.
Sedaj povzame besedo minister Bacqeh 4m, ki izjavi,  da  kar najodločnejše  ugovarja insiuuva cijam Lueger jevim  in  zavrača z gtieora njegove napade.   Vlada zagovarja z vso odločnostjo predlog in hoče nositi vsakoršno odgovornost.
Dolgotrajno odobravanje iu hrup spremljal je govor ministrov in se tudi še p> koncu govora ni polegel.
Posl. Furmunek zahteva, da s* predlog vrne odseku s prizivom po jmslancih Ivaft.au in Lue^e r uaznaujene Hlučaie preiskovati.
Posl. Lueger konstatuje, da minister njego-govih trditev ui stvaruo zavrnil in hoče odslej novi jargon miuistrov toli vpoštevati, kot. izjave židovskih dnevnikov Dunajskih, ki so naperjene proti njegovi osebi.
Predsednik S molka na to Ivsegerja tretjič pozove na red, ko ga je že podpredsednik Iv a t h-reiu mej prvim govorom dvakrat pozval.
Na predlog posl. Peeza kot poročevalca se predlog posl. Fonuuieka odkloni.
Prehod v podrobno obravnavo se sklene z 1G7 proti 59 glasom. Mej prvimi so glasovali tudi posl. F e r j a n ć i fl , G 1 o b o č u i k , Gregorčič, Ho-h e D w a r t , Jordan, K1 u n , K u š u r , Peric, Po v še in Rob 161 mej poslednjimi katerih veiika veČina je bila rnladočeška pa poslanec Spinčič. (Lagmja pri glasovauji ui bil navzočen )
Seja se zaključi ob 5. uri na večer.
Politični razgled.
Notranje dežele
V Ljubljani, 12. februvarja. Državni zbor. V državnem zboru prizadeval  si je v zadnji seji vladni zastopnik ovreči pritožbe Luegerjeve zaradi Dunavske parobrodue družbe, a njegovo bese-
življenje. »Sklenila je drugi dan zapustiti sobo, slediti sopiogu na bojišče m se mogoče preprečiti dvoboj.
IV
Uro 'odo od sodnikove vile bil |e majhen gozdiček. V sredi je bil skoro prazen prostor. Tu se je imel vršiti dvoboj.
Drugi dan ob 5. uri zjutraj pripelje se Giovanni s svojima pnćama na določeni prostor, pet intnut /a njim svetnik S— in ujegovi priči. Go-Bj)oil|e he molče* pozdravijo. Bilo jim je mulo tesno pri toči, knjti znuli so, da se rez mulo časa le jeden nasprotnikov živ v nvsto povrne.
Giovanni je bil razburjen, poznalo se mu je, da je slabo opal. Svetnik S— je bil miren, razgo-varjal se je s svojima sekundantonia In z zdravilioni.
Priprave zn dvoboj ho se pričeie: pričo ud-merijb prostor, nabašejo samokrese. V petih minutah je bilo vse gotovo. Brez odloga so postavita nasprotnika na oillotena prostora.
Svetnik S— je imel prvi uutrtiiti.
Pousi vzdigne loko iu meri, dolgo meri. Videlo se je, da hoče dobi o zadeti; slednjič sproži. Strel se razlega po gozdu, vmes se čuje ženski glas, bila je Irena, a prižla je prepozno. Giovauui ležul je s prestreljenimi prsi uu tleh. Priče in zdrav-
niki pristopijo. Obraz Giovaunija je bil smrtno bled, oči je imel zaprte, v roki je krčevito stiskal samokres.
Po kratki pa nataučni preiskavi izjavi zdravnik, da je tu vsaka pomoč zaman, ranjenec da ima le mulo miuut živeti.
Zaveže mu za silo rano in skuša ranjenca vzbuditi iz nezavesti. Po kr.tU^m odpre Giovanni oči in se ozre plaho.
Ko Irena — ki jo ves čas klečala ob Giovan-nijevi glavi — zapazi, du so Giovanni zaveda, začne ga s sladkim glasom klicati: „Giovanni!"
Giovanni jo pogleda, spozna jo, zasmeje se ji in zadnje beBedo so bile: „Irena — apres nous le deluge."
Izdihnil je svojo dušo, srce njegovo je uehalo
biti.
Z divjim krikom zgrudi se Irena poleg njega. V.
Drugi dan so Giovaunija pokopali. Tiho in mirno brez pogrebetv [»'»mikal se je sprevod proti
bližnjemu pokopališču.
Mej tem pa je v mestni blazuici mlada, lepa, a umobolna ženska bfla s pestjo ob mrtve stene in v jeduomer kričala: „Apres nous le deluge, apres nuub le deluge!"
dičenje bilo je povsem prazno; ovrgel ni ničesar. — Glede vladne predloge o Dunajskih pni met ni h zgradbah je-omeniti, da bržkone ne bode prišla še zdaj v debato, kajti mnoge stranke so zato, da se odloži rešit"v do poletja* Mej temi poslanci so tudi nemški aacijonalci, kateri žele, da bode Se pred to predlogo rešena predloga o regulaciji Morave in Odre. — Kazensko-pravni odsek posvetoval se je o kazenskih določilih zaradi ponarejanja živil. . JPnnktacije. »Češka Politika", katera zagovarja staročeško stališče poroča z vidnim zadoščenjem, da ni nikake nade, da se bode rešila sprava, ker so se staro-češki poslanci in veleposestniki definitivno dogovorili, -razpravljati o punktacijskih. predlogah dele tedaj, kadar bode vse gotovo, ker so vse določbe celota, katere ne gre trgati. Da mora res tako biti, svedoči že taktika tistih staročeških listov, kateri so doslej terjali, naj se staročeški poslanci odpovedo mandatom. Ti listi zagovarjajo sedaj Staročehe i v tem, ker se ne bodo odpovedali mandatom in priporočajo veleposestnikom, naj uplivajo na združitev vseh čeških strank.
Dunavska par ob rodna družba, kateri namerava državni zbor dovoliti veliko letno subvencijo je — ako je le polovica tega reB, kar je uavedel posl. dr. Lueger — družba, katere voditelji in upravitelji bi moral prav za prav državui pravnik vzeti v oskrbo. Lueger navedel je, da so baš najvišji faktorji pri tej družbi uprav nesramno kradli in varali in ožigosal je tudi nekdanjega ministra Banhansa, ki še izza časa Offenbachove pravde ni nič kaj na dobrem glasu. Minister Bac-quehem odgovarjal mu je sicer jako ostro, a ovrgel ui Luegerjeve trditve ni jedne. Nemški židje in njih zavezniki seveda kriče ko divji, a Lueger stekel si je vzlic temu s svojim govorom veliko zaslugo. Tudi ko je Herkul očistil Avgijev hlev, tulili so voli, a Herkul storil je vender svoje delo.
% ii«inJe «lr/ave.
Srbska skupščina Dobro razmerje mej srbsko vlado in narodno skupščino bo je baš zadnji čas izdatno izpreinenilo in da ui ministertiki predsednik Pas č uprav izredno popularen in upliven, že zdavna bi ga bili raz mi-niBterski fotelj vrgli valovi narodne nevolje. Diferencije mej vlado iu skupščino postale bo pa zdaj še toliko večje, ker so nekateri narodni zastopniki spravili v razgovor iztiranje kraljice Natalije. Ra-dikalci so se pri tej priliki razdvojili popolnoma, zlasti ker se je pokazalo, da je vlada ravnala na-soroti Nataliji uprav perfiduo. Pasič uplival je uamreč tajno na kraljico, da je ostalo v deželi, da baje »aralizuje upliv M Umov. Pasić zanikal je sicer vse, a sivolasi general Lješamn imenoval ga je javno lažnika. I/vestno je toliko, da bode ta seja velikega pomena za sedanjo vlado.
He rizi j a belgijske ustave* Celo ministri beigiiski niso jedini glede revizije ustave. Minister Woeste nasprotuje miniater-skemu predsedniku Beernaertu očitno in javno. Desuica narodne zbornice imela je te dni (»oseben shod, katerega se je udeležil tudi ministerski predsednik Beernaert vzlic svoji bolezoi. Beernaert stavil je zaradi doloe.be o kraljevem referendumu celo kabinetno uprašaoje, a v//lic temu ni dobil veČine za svoj predlog. Ker nikakor ui bilo inoči posredovati mej ministrom in večino stranke, ukrenilo se je, da bode za nekaj dnu končno glasovanje v tej reči. Kralj zahteva ooločno referendum, sicer ne privoli v revizijo, o kateri nečejo poslanci ničesar slišati. Klerikalni listi napadajo kralja strahovito in pišejo o „guvernementalni krizi".
Španske homalije. V Barceloni začeli so tovarniški delavci štrajk; v 35 tovarnah ustavili bo vsi delavci do zadnjega delo. Kar so štrajkujoči delavci prirejali po mestnih ulicah velikanske demonstracije, razgnalo jih )e konjištvo. Izgredov je bilo mnogo; ranjencev je 57, mrtvecev pa tudi nekoliko. Vojaštvo zasedlo je vse javne trge in ulice. Tudi iz drugih mest se po> roča, da bo izgredi tako rekoč na dnevnem redu, samo v Madridu je vee mirno. V Xere«u zadavili so obsojene anarhiste dn« 9. t. m. ob 6. uri zjutraj na trgu pred sodiščem. Prodajalnice bo bile vse zaprte in hiše isto tako. Vojaki hodijo ves dan po mestu.
Ta iu druga jednaka poročila nam svedočijo, da so razmere na Španskem do cela nezdrave in da se jo bati resnih homatij, katere ne bodo ostale brez posledic.
Dopisi.
Iz l*nlja 12. februvarja. [Izv. dop] Ako primerjamo sedanje razmere tukajšnjega okraja e onimi pretočenih let, priznati moramo, da se je mnogo obrnilo ua bolje glede zavesti tlačenega slovanskega življa. „Slovnu na dan"! to jo prislovica, katere se zaveda zmiraj bolj naš tlačan po vsej Istri. Spal je dolg in trden spanec isterski Slovan; treba mu je bilo tmditeljev, trebalo mu je modrih in vztrajnih voditeljev, da se ie predramil in pokaže 1 onim, kateri bo ga zatirali in tajili do zdaj, da še živi iu da ga njihova moč ni mogla ugono-
biti. Spominjam Vas zadnjih deželnozborskih in najnovejših državnozborskih volitev. Slovanski glasovi so kar rasli iz tal na veliko začudenje in presenečenje naših nasprotnikov, koji so mislili, da je naša zemlja njihova lastnina in da pri volitvah niti boja ne bode treba. Na tem preobratu na bolje ima m zahvaliti isterski Slovan vztrajni in pogumni delavnosti nekaterih mladih in čilih domoljubov, kateri se ne plašijo poštenega boja in darujejo vse svoje sile v blagi namen, da so probudi naš uarod in bc osvobodi tujčeve pete. Naj imenujem tukaj na prvem mestu ureduika lista „11 diritto Croato", gosp. JakiČa. Odkar se je posvetil on tukaj narodnemu delovanju in začel prebujati narod deloma s pomočjo svojega lista, deloma sam potovaje kot a postelj od sela do sela, vzdrauiil se je tukajšnji seljak in pričelo se mu je polagoma vrivati prepričanje, da ui potreba, da bi dalje služil tujcu, temveč, da je lahko sam gospodar v svoji biši, ako le resno hoče. Omenjeni list ima za pro-bujo naroda nepieceljive zasluge, in gosp. Jakič, .katerega krepko podpira pri tem težavnem delu znani pesnik Sabić, sme gotovo račun iti na presrčno zahvalo svojega naroda, /a kojega svetiuje se bojuje tako neustrašeno.
Ne manjšo hvalo dolžan je tukajšnji slovanski živelj državnozborskemu poslancu dr. Laginji in ..njegovemu namestniku dr. Janežiču. Oba se trudita neumorno za prosveto svojega roda, bodi treba dušnega dela, naj bo treba gmotnih žrtev. Da bi postavili tukajšnje seljake na prosto nogo iu je emuncipovali pogubljivega upliva njihovih g>sj>o-darjev, ustanovili so Puljski rodoljubi, — njim na čelu dr. Laginja, — lastni denarni zavod, kateri prav lepo procvita in nadejati se je, da bo mogoče z njim iztrgati marsikatero slovansko ovčico iz gladnega žrela nasprotnikovega. Posebno glede prihodnjih volitev biti mora ta narodni zavod emi-netnega pomena. Volilci na kmetih odvisni so če-stokrat od kapitala nasprotnikovega in zloglasni Karniel narekuje pri volitvah takim revežem svo jega kandidata, katerega hočeš nočeš mora voliti. Bog daj, da bi kmalo stali na lastnih nogah in mogli se za vselej odtegniti pogubouosnemu uplivu naših nasprotnikov.
, Tudi splošno narodno gibanje posebno pa razmere pri naši čitalnici obrnile so m veliko na bolje, od kar so vzel: v roko krmilo gori omenjeni možje. Z našo čitalnico ne more se meriti kmalo kako drugo slično društvo. Število č. In no v raste zadnji čas stanovitno in bralna soba preskr-Ijena je z mnogobrojnimi časopisi v vseh slovanskih jezikih. Stan čitalničen ima krnntio lego v sredini mesta in njenih prostorov ne bi se trebalo sramovati  nobenemu velikomestnenra društvu, in ravno
to tudi toliko bode v oči naše nasprotnike, da so nam skušali že večkrat oskruniti naše družbene pro store, kakor ste že poročali v svojem listu. V soboto, 6. t. m., priredilo je društvo v kazališči Cis-cutti svoj letošnji sijajni ples, kojega je počastijo s svojo uavzočnostjo mnogo odličnjakov vseh slojev. Zabava uspela je vsakem obziru prav izvrstno. Počastil je veselico tudi okrajnega glavarja namestnik pl. Rubelli, katerega je v imenu društva pozdravil predsednikov namestnik dr. Janežič Kakor jedino pravo, odzove se pl, Uubelli v lepi hrvaščini, želeč našemu društvu plodonosno delovanje in najlepši prospeh. Trikratni živio zadonel je po gledališču, da se je vse treslo. Ta večer nas je čitalnični odbor v prvo presenec.il z jugoslovanskim plesom »kolo", kateri se je vršil prav točuo na Čast vrlih plesalcev in brhkih plesalk, ua burno odobravanje morali so ga ponavljati. Želimo, da bi bilo odboru mogoče uprizoriti tudi prihodnje leto ta slovanski ples, toda z vsaj 40 pari.
Vidite tedaj, da „tužna" Istra v duševnem ožim vrlo napreduje iu alovanska reč mote in mora dospeti prej ali pozneje do svoiega Biiiotra, ako Bog ohrani narodu tako vrle iu neustrašene budi-telje iu vztrajne voditelje, kakor je imamo danes. V to pomozi Bog! n.
(Srčna hvala! Jako nam bodete ustregli, ako se oglašate pogostoma. Op. uredn )
Domače stvari.
— (Družbe sv. Cirila in Metoda) odbor je v svoji zaduii seji, 18. januvarja t. I., sklenil od gg. Ljubljanskih bogoslovcev kupiti 200 proizvodov njihovih „Pomladnih glasov" zato, ker je ta knjižica po svuji miljcui vsebini kar najpripravneja
naše družbe interesom in pa zato, da se tako nadarjeni  kot rodoljubni  pisatelji   rešijo menda jim žugajočih  materijelnih  izgub.   A  ne samo,   da so nam gg.  pisatelji ob imenovanem  nakupu 20 proizvodov  navrgli,  — te dni so  nam doposlali kot poseben dar še 55 primerkov tega svojega lepega spisa. Bodi jim torej iskrena družbina zahvala! — Tudi z Dolenjske smo prejemali zadnji čas za našo družbo pokroviteljnin.   V domoljubji osiveli gospod J. II., ki je ves čas obstanka uaše družbe proti njej istotuko požrtvovalen, kot napram občinstvu želi biti neznan in skromen, nam je namreč vročil   100 gld. z nastopnimi   vrsticam':   Z Višnje gore:   Pri zadnjem zborovauji naše podružnice sv. Cirila  in  Metoda je bil sprejet  predlog,  da uaj ViŠnjegorski  župljanji  zlože" Bkup   100 gld., in se župuija  vpiše v društvo kot  pokroviteljica z dotičnimi pravicami.   Po prizadevanji blagajnika g. Josipa Skufca in  njegovega tovariša je bila kmalu vsota 100 gld. skupaj.   Zraven tega sta pristopila o  ti  priliki  ViŠnjegorski  podružnici sv. Cirila in Metoda še dva nova ustanovnika, namreč  g. Josip Skufca, posestnik v Starem trgu pri Višnji gori, in g. Franjo Stepic, posestnik v Dragi. Zato je tu priloženih   100 gld. za  vpisnino   žujmije Višnja gora kot pokroviteljica in 20 gld. za dva ustanovnika — skupaj 120 gld. Tudi z Dolenjske — smo zapisali. Zakaj? Zato ker se dolenjskega goldinarja po našem mnenji drži časih več kapljic britkega znoja kot pa doneska, pripuslanega i/, drugih srečuejib pokrajin slovenskega ozemlja. — A dolenjski rolati): ko se Vam istinitim ginjenjem zahvaliujemo za Vaše do-morodnb srce, izrekamo Vam ujmuje, da bo Vaše trdo zasluženo darilo naši  družin prav tistega jiro-sjieha, kot se v življenji sploh najslastneje ono uživa,   kar bo je prislužilo s trdim  dušuim naporom, ali pa z tuljavo roko.
Vodstvo družba h v. Cirila in Metoda.
— (Sokolovo maškara I o) obiskal bode, kakor se nam ravnokar jioroča, kvartet žab iz slavnoznane Šišenske luže, po kateri se se svoje dni drsal mladi paglavec Valentin Vcdnik. Ker take prikazni na dosedanjih sokolskih muškaradnh m še bilo, bode ta kvartet gotovo za vse pustue Seme in noice „the gr< at atraction"  vsega večera.
— (Klubu slovenskih o i c i k 1 i s t o v) došla so od več stranij pouprasevauja po vabilih ter se je izrazilo začudenje, da mnogo znanih rodbin in gospodov ni prejelo vabila iu to tacih, ua katere bo se vabila poslali«. Odbor tem potom prosi vse dotično oprofidenja, ka ti vabila so so bila točno poslala ter so se morala le izgubiti po krivdi raz-
oaSalcev.
— (Vreme.) Nekaj dni imamo že nekoliko bolj mrzle in solnčne dneve in se je nadejati, da se bodo zdravstveno razmere \sle«l tega zboijšab*. Burja nam je vsaj za nekaj časa zopet prepodila nad-ležuo meglo in vlažnost.
— (Od svatbe v jhčo.) Na Savi na Gorenjskem imel je ki$mai in rudarski delaveo II. Wolf svojo svatbo. Ker ni hote! dati pijače nekemu drugemu delavni, začel se je prepir mej njima. VVoif udaril ie delavca z veliko čašo tako po glavi, da ga je težko poškodoval. Razjarjenega ženina prijeli so orožniki iu odvedli v zapor, kjer bode užival svoje „medene tedue".
— (Celovški mestni očetje so trmasti.) V zadevi znanega rekursa „Kut. političnega in gosp, društva za Slovence** bil je govor v zadnji seji mestnega zbora Celovškega. Naročilo se je magistratu, da obvesti takoj o rešitvi tega rekursa mestni zbor, da se ne z .mudi obrok za pritožbo ua državno sodišče. Po tem soditi so mestni očetje Celovški preverjeni, da imajo prav. Glede nove slovenske uloge omenjenega društva naročilo so je magistratu, da zopet zahteva uemški prevod Videli budemo torej, bodo li koroški Sloveuci dobili na višjem mestu pravico, katero jini tako trdovratno odrekajo zastopniki glavnega mesta dežele, v kateri živi tretjina slovenskih pri bivalcev, ki moraio isto tako plačevati krvavi in denarni davek, kakor ga plačujejo uemški sodeželani. Še ni vseh dni konec, videli bodemo, zmaga li pravica, ali pa nemška oholost.
— (Prošnje a slovenske Šole na Koroškem ) Kotmirski posestniki, ki so se podpisali za slovensko šolo, so dobili že odgovor od deželne šolske oblasti. Prošnja se odbije s pristavkom, da posamični posestuiki nimajo pruvi:e v  imenu  občanov   kaj  pro« ti,   ampak   le občinski
' odbor.   Z daj tedaj že vemo, kale odgovor bodo do-
bili tudi drugod, kjer za slovenski pouk ni prosila občina ali pa krajni Šolski po vet — Tako povzamemo zadnji Številki ,Miraa.
— (Na VrbBkem jezeru) poleg Celovca se je že petim drsalcem iz Celovca udri led, ker še ni bil dosti trden. Vender se ni pripetila nesreča in so vse rešili.
— (Umrl je) v lepi starosti 76 let v Mariboru nadučitelj v pokoji g. Jožet Schraidinger. Svoje dni bil je čislan nadučitelj pri Veliki nedelji.
— (Zaradi ošpic) morali so zapreti šolo v Marenbergu na spodnjem Štajerskem. Zbolelo je precej  veliko otrok in nekoliko jih je tudi umrlo.
— (Imenovanja.) C. kr. finančno vodstvo v Trstu je imenovalo: Višjim carinskim oficijalom V. Nanuta in j. Osvvalda; carinski mi oficijalom A. Kresta, Nikolaja pl. Mirko vica in E. Marckiga; asistentom T. II i n t e r e g g s r j a , Frančiška K U n a t e r j a, A. Me r s c h J n s k e g a,, Gv. M a r i n c o v i e u u in Gregorja Gemo.
— (Umrl je) v Trstu bivši predsednik nadao-dišča gospod dr. Defucis, ki je še le pred kiat-kim stopil v pokoj. Rojen je bil pokojnik v Kanalu ua Goriškem 1. 1«24, študiral v Pragi in Gradci in bil doktorjem promoviran v Padovi I. 1847.
— (Del. j» o d p. dr oliva v Trstu) veliki ples v gledališči Fenice bil je prav sijajen in tako dobro ob:8kau, kakor že več let ne. Cesarski namestnik vitez Rinaidini počastil je ples s svojim posetom in bil vspreiet s cosarsko himno in glasnimi „Živio-klici". Ples „Slovan", ki se je plesal pred odmorom, moral se je na buruo znhtevanje ponavljati. Plesovodja gosj>. U m e k ga je zložil po raznih slovanskih melodijah. Neumornemu predsed-uiku društva g. prof. M M a n d i č u poklonil se je mej odmorom načelnik društvenih nadzornikov in mu izročil b primernim nagovorom v znak hvaležnosti društvenikov častno darilo, zlato uro z verižico. Po nagovoru zaorili so j>o vsej dvorani naulušeni „Živio klici", delavci pa so dvignili svojega predsednika na rame in ga nosili po dvorani. Gospod Mandič zahvalil se je s presrčuiini besedami obnu-bivši, da bode tudi na dalje vestno vršil svojo dolžnosti Na to pel je zbor „Slov. pevskega društva" več to'k, ki so našle živo odobravanje. Po odmoru i>ričoi ne je zopet ples, ki je trajal živahno do ranega jutra.
— (Umrljivost v Zagrebu) se je zadnje tedne podvojila vsled influence. Mesto povprečno po 30 ljudij, kakor poprej, umrje jih sedaj po 55—60 vsak teden.
— (Ćudne p os I e d i c e h ri p e) v Zagrebški ženski kaznilnici še niso ponehale popolnoma. Od 131 bolnih imelo jih je 20 silne napade histeričnega značaja. Z laj je Se 7 bolnih, druge po že ozdravile. Zadnji novi slučaj pripetil se je v Bredo. Za postrežbo bolnih odredili so vojake sanitetnega oddelka.
— (Iz De r ve n L.i v Bosni) došlo nam je povabilo ua ples, kateri se pr reja na korist fondu za sezidan je katoliškega župuišča. Radovedni smo, kaj poreče k temu naš kolega v Šenklavškem župnišči ui kaj šele dr. Maiiiiič.
Društvene veselice.
— („Postoj insko prostovoljno gasilno društvo") prirodi predpuatno veselico due" 14. februvarja 1802 v prostorih g. Al. Burgerja. Vspored: 1. „Slavčea**, iiiošai »bor. 2. „ Večerna*, moški zbor. 3 „Brati ne zna", burka v jedneiu dejanji. 4. Ples Pri plesu svira kvartet na godala. Začetek ob Va8. uri svečer. Gospodje plačajo ustop-nine 1 gld Ker je čisti dohodek iiam»u|on za nakup gasilnega Orodja, vabi k prav obilni udeležb'
o d b o r.
— (Pivška podružuica družbe a v. Cirila in Metoda) priredi veselico v Št. Petru dud* 17 februvarja 1892 v prostorih gostilne g. J. Šjii-larja pri „Zvezdi Vspored: 1. Pozdrav prvo mestnika. 2. A Nedved: „Zvezna", zbor. 3. S. Gregorčič: „Biagovestuikom", deklamuje gospioa Ivanka Velepič. 4. A. Hujurich: „Mladin.", zbor. 5. Svi-rauje na citre, gospica Fnui Špilar. 6. Fleischmuun: „Triglav", zbor. 7. Prosta zabava Mej posameznimi točkami svirala hode godba g. Tscherja. Začetek ob Va8. uri zvečer. Ustopuiua za posamezne ude 60 kr., z družino 1 gld. Cisti dohodki so namenjeni družbi.
— („Tržaškega podpornega in bralnega društva" veselic ni odsek) priredi pl' sni venček v soboto dne 13. februvarja t I, v prostorih dvoraue „Tersicore" (via Chiozza št. 5). Začetek plesa jo ob B uri svečer in konec ob 5. zjutraj Ustnpniim bs moške 50 kr., za žeuake 30 kr. za osebo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 12. februvarja. Za pokojnim dr. Grossom, u stvariteljem svojega društvenega petja, žaluje „Slovenija".
Dunaj 11 • februvarja. Ker bode bržkone Toth imenovan guvernerjem banke, imenuje se Dunajevski kot kompetent za mesto predsednika skupnega najvišjega računskega sodišča.
Beligrad 10. februvarja. Vladni krogi so zadovoljni z včeranjiin parlamentarnim uspehom. Opozicijonalni krogi pa menijo, da je vlada doživela moraličen poraz, ki ne bode brez posledic za kabinet.
Peter burg 11. februvarja. Državni svet dovolil je zopet 60 milijonov rabljev za stradajoče. Senator Galicvn podal se je v guber-nijo Tobolsk, da nadzoruje oskrbovanje stra-dajočih.
Pariz 11. februvarja. Francoske le-vantne mornarice oddelek podal se bode iz Port-Saida v Pirej, kjer se bode sešel z ruske levantne mornarice oddelkom, ki je zdaj v Aleksandriji.
Razne vesti.
* (Lakota v Galiciji.) Zdaj, ko se toliko piše o lakoti v Rusiji, zanimalo bo muoge izvedeti, da imamo tudi v naši državi veliko lakoto. Po goratih krajih in po severnem delu Galicije niso pridelali niti žita, niti krompirja, vrhu tega pa še Visla iu druge večje reke po povodnji uničile vse polske pridelke. Zaradi tega je nastala strašanska beda, da ljudje od gladu mro in „Kurier Lvovski" se britko pritožuje, da Dunajska vlada nič ne stori za stradajoče ljudstvo v Galiciji.
* (Kulturna slika iz Bolgarije.) Glasovitoga razbojnika Levterija, ua katerega glavo je bilo razjiisanih od bolgarske vlade darilo 5000 frankov, ujela je bolgarska četa in ustrelila. Policijski fastnik Petro odrezal mu je glavo. Levteri bil je Pe le 39 let star in posebno drzen v svojih roparskih napadih. Glavo prinesli so v Sara - Musso in jo razobesili 24 ur na nekem svetilniškem drogu ljudstvu v ogled. Potem prepeljali so jo v fiurgas, kjer je bila ua kolu uataknjena pred policijsko hišo tri dni na ogled razpostavljena iu je na tisoče ljudi; privrelo skupaj Potem so jo še le prepeljali v Sonjo, kjer ho jo fotografe v al i.
* (P a d I e v s k i.) Is Pari/.a He javlja, da se Pad-levski m sam usmrtil v Sant Antoniu nego da so ga umoril skrivni policaji, ker je bilo razpisano darilo istemu, kdor ga ugrabi živega ali mrtvega.
* (V Nižnem Novgorodu) zgorel je hdtel , I-'demon" Zgoreli ho soproga lastuika hdtela in dva potovalca.
* (Konflikt na plesu) V Tarnovu v Galiciji pripetil se je na strelskem plesu nastopni dogodek, ki je razburil vse mesto. Obče čislani zdravnik dr. B. prišel ie v prepir z nekim stotnikom, ki je zdravniku založil zaušnico. Zdravnik ne bodi len odgovori na isti način, na to pa ga na-padeta dva tovariša stotnikova in razsekata zdravnika s sabljami tako, da bo ga težko ranjenega odnesli v bolnici. Kaj se je zgodilo z napadalci, ni znano, a razburjenost je velika in zahteva se zadoščenje.
* (Surovost.) V Bruselji napadli so pred-včeranjim ponoči nekateri lopovi nečega moža in pretepli, da je bil skoro na pol mrtev. Potem so mu odrezali nos in ušesi in ga pustili v krvi ležati.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaćega zdravila, katero bo da tako mnognstransko porabiti, nego ,,Moll ovo francosko žganje in sni", ki je takisto bolesti ute&ujoče, ako so namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mifiice in živcu krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopulim. Steklenica 90 kr. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOIjL, c. in kr. dvomi založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpiaom. Manj nego dve steklenici se ne pošilja. 6   (42—2)
8*
..LJUBLJANSKI ZVON"
itojl
za vse loto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Lotev-llue mečke 10 februvarja. V Pragi :       8,     73,     35,     48, 85.
Tfajtil:
11. februvarja. Pri   sinil* :   liemerle,   li i 11 ■ r.  Lusuhin, Klrscbik, Bettelheiu, Neubauer,  llaaclhofur  /. Dunaja.   —   Krise iz
Ljubljane.
Pri fclouu : <»na>chiz, Ružek, Bittner, Humen, Bach-ricb, Spechne-, Guringer, Schund, Stubenwal z Dunaja. — Gsell, Mtisuratti, Gohtschmied iz Trata. — Pirz, Leder iz Gradca. — Vavken, Oberdorfer iz Pulja. — Stare it Kam nika. - Berlić iz Beljaka. — Woiss iz Prage. — Waugg» iz Celovca.
Pri  Juioviu Uitioiiiiirii t   Geiringer,  Sclimieill z Dunaja.   - Mlakar la Trsta.
Meteorologično poročilo.
«, Stanje   \ m
Chs opit- .     „.       j     lein- Ve-
sovama      _ mm      peratnra    I rovi
Mo-Netio ( krma v m m.
7. zjutraj | 744"5 nn.   —11'6'C si. svz. jasno -2. popol. i 7430mm.   — O 8° C si. zah. jasno  O 00 mm. ». zvečer j 743 0 mm.   — 2 2° C al. zah.j obl.
Srudnja temperatura —4'9°, /.a 4-5  pod -lormalom.
borza
dne 12. februvarja t. I.
včeraj        — danes
Papirna renta.....gld.    9455    — gld.    94 50
Srebrna renta.....n      9405    —   „      94 05
ledata renta......„    11160    —   „ 11146
5°/0 marčna renta   ...     „    10290    —   „ 10275
Akcije narodne banke .   .     w   1013'—    — 1043*—
Kreditne akcije   ....     „    305-50    —   1 303*25
London.......,    118 35    —   „ 118-35
Srebro.......„      —•—     — —•—
Napol........n       9-40    —   , 9-40
C. kr. cekini.....»        5'59«/, —    „ 559
NemSke marke    ....    „     57*95    —   _ 57*95 4u/„ državne sreftke iz 1. 1854  .    250 gld.   138 gld. — krt
Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100   „     182 „ 25
Ogerska zlata renta 4°/„.......108 „ —
Ogerska papirna renta 5°/0......lOi „ 55
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .   .     100 gld.   122 n 75
Zemlj. ob«. avBtr. 4Vt°/o zlati zast. listi .   .   115 „50
Kreditne srečke......100 gld.   186 „ —
Rudolfove srećke.....      10   „      -20 , 25
Akcije anglo-avBtr. banke...    120   ,     158 „ 75
Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v..... 337 „ 26
S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostnn vest, da je vsemogočni Bog mojo preljubo mater, gospo
Aao Merher roj. Krizman
po kratki in mućni bolezni, večkrat previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 8. uri zjutraj, v 70 letu njeno starosti, k sebi poklical.
Pogreb bode v soboto dne 13. februvarja 1892.
Sv. mase brale se bodo na dan pogreba in naslednji teden v cerkvi sv. Petra v Prigoricl in v farni cerkvi v Dolenji vasi.
Predrago ranjco mater priporočam v blag spomin.
V Prigorici pri Ribnici, 11. svečana 1892.
(151
Ignacij Merher,
posestnik in župan.
JEVO
zabelo za Julie
priporoča častitim gospodinjam Karol C. Holaer v LJubljani. (20—9;
-=T=»=T=*=T=*=T=*=T=*=T=*=r=*
„Pavhha"
ilustr. humoristični list (jedini slovenski šaljivo-zabavni list)
izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca ter velja 1 gld. za četrt leta.
Uredništvo in upravnislvo v Ljubljani. Krakovski nasip št. 18, I. nadstropje. (115—8)
IR,
ALOJZIJ BRENČIČ
odvetnik v Celji
usoja si naznanjati, da je otTroril svojo
odvetniško pisarnico
v Celji
hiša št. 3, Rotovške ulice, v I. nadstropji
(MtlK-Illllt gOMp.   1 \-i" j « ■ ii U ). (142 — 3'
n
Veliko znatnih pisem je na a ogled v
pri:
Dobiva se v lekar
nah,
4Uotovo in liilro upli VSJofie  sredstvo proti kurji ui ««-«•»<>m. tu 1 , «-u>   lil J (o
platili, petah in drugim trdim ^ ^SSF' o praskom .^^v^
kote. SŠ^i* ^ >^\v glavni razpošiijainici■
s^\v L- Schwenk-a lekarna
-^Jfc 524, Meidllng-Dunaj.
Pristen Bamo, če imata navod in obli?, varstveno znamko in podpis, ki jo tu zraven; torej naj  so pazi in zavrne vse manj vredno ponaredbe.
Pristnega imajo v IJub-HhiiI J. Swoboda. U. pl. Trnkoczy, G. Picroli, L. Grečel; v Itu.loll oveni S. pl. Bhtdovič, F. I laika; v Kamnika J. Močnik ; v Celov«! A. Egtfer, W. Thorrowald, J. Rirnba-cher; v Breaah A. Aich-ingor; v Trgu .nn Koroškem) 0. Menner; v Bel |aka F. Scbolz, Dr. E. Kumpf; v Gorlel G. B. Pontoni: v IVolfe-berga A. llntb ; v Kranj I K. Šavnik; v Rad-K«»nl C. E Audrien; v Iliriji Josip VVarto; v lladovlllel A. Roblek; V Celji J. Kupfersebmid.
goldinarjev
Glavni dobitek
100.000
goldinarjev
! Srečke po 1 gld.
prodaja
J. C. MAVER.
Lttaiatuli \u uicdmk: dosij. N o i t i
Lastnina in tis* -Nirodne Tiskarne*