PoStnina platana v gotovini. Štev. 9. V Ljubljani, dne 31. marca 1925. Vil. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih namežčencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. :: Cena posamezne Štev. 1 Din. „NAS GLAS* izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina........20'— četrtletna naročnina. . . . „ 10"— Za inozemstvo je dodati pcš nino. -■ Oglasi po ceniku. Uredništvo: Šteui Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. '296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Tankirane. Rokopise je adreslratl le na urednico. Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. po- Tja Skupščina Glavnega Saveza v Ljubljani Uprava »Gl. Saveza drž. službenika« v Beogradu je poslala 25. t. m. Osr. Zvezi javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo sledeče pismo: »Gospod predsednik! Uprava GL Saveza drž. službenika je sklenila na svoji seji 12. marca t. L, da se vrši IV. redna letna skupščina Gl. Saveza dne 19. in 20. aprila v Ljubljani s tem-le dnevnim redom: 19. aprila 1925. dopoldne: 1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora: 2. Poročilo o izplačilu dolgovane razlike na službenih prejemkih za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924; 3. Poročilo o stanovanjskem vprašanju; 4. Poročilo o izpremeinbi zakona o c iv. drž. uradnikih in uredbe o razvrstitvi; 5. Določitev članarine; 6. Volitev članov upravnega in nadzornega odbora ter 7. Predlogi in vprašanja. Naslednji dan, t. j. 20. aprila 1925: Dopoldne: letna skupščina pokrajinske zveze za Srbijo, Črnogoro in Vojvodino, popoldne pa: skupščina narodne zveze duševnih delavcev (Narodni Savez umnih radenika). Z ozirom na dnevni red in važnost vprašanj, o katerih bo skupščina razpravljala, smatramo za dolžnost, da prav posebno opozorimo na potrebo udeležbe čim večjega števila delegatov in članov Gl. Saveza. Da pa bi sc izčrpaval dnevni red skupščine čim najpravilnejc in brez nepotrebne .izgube časa, nam je treba opozoriti na določbo čl. 18 statutov, ki veli: Skupščin, tako rednih kot izrednih, se imajo pravico udeleževati vsi člani pokrajinskih zvez, oziroma strokovnih or-nizacij, ki so članice Glavnega Saveza. Glasovalno pravico pa imajo samo delegati pokrajinskih zvez, oziroma strokovnih organizacij. Delegate določajo uprave pokrajinskih zvez oziroma strokovnih organizacij, in sicer po enega za vsakih 400 članov. Če se prijavljeni delegat ne more udeležiti skupščine, ga more zastopati drugi, vendar pa sme vsak tak zastopnik imeti največ 5 pooblastil za zastopstvo zadržanih dcelgatov.’ Prosimo Vas torej, da v najkrajšem času odredite delegate za skupščino ter prijavite njihova imena tajništvu Gl. Saveza. Porabljamo to priliko za dostavek, da je baš za sedanji čas največje važno- i sti rešitev vprašanja, na kakšen način bi j mogli sprovesti kar najmočnejšo orga- ; nizacijo vseh drž. uradnikov in uslužbencev in je že samo radi tega potrebno, da se udeleže te skupščine delegati iz vseh krajev naše domovine. Odveč pa je treba naglašati, da je čvrsta organizacija vseh drž. uslužbencev neobhodno potrebna in da je enotna fronta najboljša garancija za dosego začrtanih ciljev. V mnogih usodepolnih dneh, ki jih preživljamo, smo — mislimo vsaj— do tega zaključka vendar že končno lahko prišli. Dosedanja apatičnost in brezbrižnost drž. uslužbencev sc mora na sistematičen način izločiti! Končno Vas obveščamo, da je uprava Gl. Saveza ukrenila pri ministrstvu železnic vse potrebno, da bodo deležni njeni člani, ki se skupščine udeleže, brezplačne ali vsaj četrtinske železniške vožnje. S tem jim bo omogočeno, da pridejo na skupščino v čim največjem številu. O tem Vas še pravočasno obvestimo. Pričakujemo pravočasno itd-----« O. Z. bo nominirala delegate za skupščino na seji dne 31. t. m. Hkratu se bo na tej seji izvolil posebni odsek, ki bo prevzel nalogo nastanitve skupščinar-jev in imel skrbeti za izvedbo vseh drugih tehničnih del, ki so v zvezi s prireditvijo skupščine. Lokal In ura pričetka zborovnaj se bosta pravočasno objavila v dnevnikih in v prihodnji številki »N. G1.« Osr. Zveza bo zahtevala od Gl. Saveza. da spravi na dnevni red tudi vprašanje naših upokojencev in zadnjo uredbo o draglnjsklh dokladah, ki je baš med njimi povzročila toliko opravičenega raz-burjenja in ogorčenosti. " Vse strok, organizacije poizvedo podrobnosti o skupščini Gl. Saveza iz prihodnje številke »N. GL« Osr. Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo. V Ljubljani, 26. marca 1925. Joža B e k š, Maks L i 11 c g, t. č. tajnik. t. č. predsednik, __—— ------------------- Originalne (prave) potrebščine za „Opalograph“ Barvne trakove, ogijcn-. Indigo, povoščeni papir, podloge za stroje, kopirne zvitke, razmnoževalne barve, konceptna držala. LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica. Šelenburgova ulica. Občni zbor „Društva držav, pisarniških uradnikov za Slovenijo“ v Ljubljani. Vil. letni občni zbor tega društva je bil 15. marca t. L v Ljubljani in sc ga je udeležilo 33 društvenih članov iz Ljubljane ter tovariša Plut iz Kranja in Šproc iz Novega mesta. Predsednik Rus je otvorit zborovanje. Po pozdravu navzočih je na kratko orisal društveno delovanje ter zlasti poudarjal važnost društvenega delovanja ob priliki prevedbe. Društvo je storilo vse, kar je bilo mogoče storiti. Apelira končno na vse pisarniške uradnike, da se že enkrat zavedo in podpirajo društvo v njegovem stremljenju za izboljšanje gmotnega položaja vseh. Društveni tajnik Mislej poroča sledeče: »'Prošlo poslovno leto je bilo za naše članstvo po vsej pravici leto napetosti in razburjenja. Izvršila se je prevedba in razvrstitev po novi službeni pragmatiki, ki pa nam ni prinesla tega, kar smo si od nje obetali in nam gre po zakonu, ampak te razočaranje. Vam vsem je znano, da se je prejšnji odbor v glavnem boril za prevedbo v II. kategorijo kar se trm pa vsled nerazumevanja naših gosp. predstojnikov ni posrečila Ne samo to, da smo prišli slično z babicami, baletkami itd. v III. kategorijo, ampak smo bili pri-krajšani tudi na že davno pridobljenih pravicah glede v štetja službenih let v pokojnino in napredovanje. Pokazalo se je, da -merodajnim činiteljem -ne pametnija pisarniški uradnik nič, dasi zahtevajo od njega,, da mora vse vedeti in znati. Po lanskem občnem zboru dne 15. marca nas je takoj pozdravila prevedba in so nam bili dostavljeni dekreti. Društveni odbor se je čutil dolžnega sklicati ši-rši članski sestanek dne 11. aprila 1924 za vse članstvo, da se na tem posvetuje o taktiki proti krivičnim prevedbam in da se eventuelno preprečijo še nedospele krivične rešitve. Žal se je tega, v dnevnikih in Našem Glasu objavljenega sestanka udeležite,' razen odbora, samo 10 društvenih članov, in to kljub temu, da ima društvo samo v Ljubljani 115 članov in je bila večina s prevedbo prizadeta. Na sestanku smo prišli do zaključka, da prevedbene komisije niso razvrščale uradništva po nikakih načelih, proti katerim hi se društvo kot celota lahko borilo, temveč da si morajo vsi člani sami iskati svoje -pravice pri državnem svetu. Izdana je bila parola, da naj se vsi -člani pritožijo in zalitevajo uvrstitev v II. kategorijo. Društveni odbor je po tem sestanku zbral ves potrebni materijal za utemeljitev pritožb vseh vrst, katere je v obliki formulara razposlal tudi članom izven Ljubljane. Žal se je teli le malo članov poslužite in se ni v celoti držalo navodil za prevedbo v II. kategorijo. Niti v tem najkritič-ne.jšem momentu se člani niso obračali — ra^ea .nalil, izjem — na društveni odbor po inormaoije -m navodila. In ravno od pritožb na državni svet, kot zadnjo najvišjo inštanco, smo pričakovati pravičnosti. Ugodnu rešitev pritožb za uvrstitev v II. kategorijo je sedaj dvomljiva in to zato, ker sc nas je pritožilo le nekaj odstotkov, vsi ostali so se zadovoljili s III. kategorijo. Nebrižnost članov se je predvsem pokazala tudi pri plačevanju članarine; društvu je bilo nemogoče, da bi bito poslalo v Beograd v svrho intervencije pri prevedbi lastne delegate, kakor je to storita ipošta, ker nismo imeti sredstev za potne stroške. iRaztttne sc, da je bito delo društvenega odbora v takih okoliščinah težko. Da doslej nismo dösegli važnejših uspeli iv, to moramo pripisovati naši razcepljenosti in malomarnosti. Neb roj je tovarišev, ki so popolnoma pozabili na društvo; med njimi je tudi mnogo takih, ki društveno delo, katerega niti ne poznajo, kritizirajo ter s tem podirajo to, kar društvo s težkim trudom gradi, in mu jemljejo avtoriteto, katero mora imeti, ako hoče kaj doseči. Društvo si je na lanskem občnem zboru nadelo nalogo, da kolikor mogoče strne svoje vrste in si je ves čas prizadevalo pritegniti k sodelovanju tudi sodno-pi-sarniške uradnike, kar se mu pa vslcd naivnosti gotovih gospodov ni posrečilo, če tudi imajo oni enake težnje kakor mi. :Po odstopu bivšega predsednika Kobeta je delovalo društvo pod vodstvom podpredsednika Simčiča in od izrednega občnega zbora dalje pod vodstvom tov. Rusa. V tem času smo dobili od O. Z. poziv, da stavimo izpreminjevaine predloge za revizijo činovniškega zakona. Društvo je uvidelo 'potrebo, da pošlje v Beograd k tej anketi svojega lastnega delegata, vendar je moralo to svojo namero vslcd nezadostnih sredstev opustiti. Ker pa je O. Z. vse naše predloge akceptirala, smo tej omogočili, da je poslala k anketi 2 delegata. Po informacijah, ki jih imamo iz Beograda, se je delegatu in predsedniku O. Z. gosp. Lilleku tudi posrečilo, da so bili sprejeti ti predlogi v elaborat ankete. Neobhodna potreba je tedaj, da še dalje osta-aiemo včlanjeni v O. Z., ki ima direktno zvezo z Glavnim Savezom. Pri O. Z. je merodajno število našega članstva; čim več nas je, tem bolj se upoštevajo pri njej naše zahteve in predlogi. Iz tega razloga tudi društveni odbor še do danes ni črtal iz društvenega seznama onih članov, ki so že več let na zaostanku s članarino; to vprašanje moramo danes razčistiti. Društvo ne more več plačevati članarine O. Z. za one člane, ki jih vodi samo na papirju, ker preti sicer resna nevarnost, da prispevki po 1 Din mesečno od vsakega člana končno izčrpajo društveno blagajno. Poleg tega je društvo včlanjeno tudi pri Zvezi duševnih delavcev, kjer plačuje od vsakega člana po 2 Din letno. Nemoralno je, da se nekateri člani z neplačevanjem članarine odtegujejo društvu. Vsak posameznik se mora zavedati, da bo imel sleherni koristi od eventuelnih doseženih uspehov in ni lepo, da pusti plačevati in delati le nekaterim svojim tovarišem ter tako čaka na uspehe, dosežene potom težkih žrtev svojih stanovskih tovarišev. Desinteresma se posebno kaže v krajih izven Ljubljane, izvzemši Kranj, Kamnik, Novo mesto in nekatere manjše kraje. Nerazumljivo je zadržanje tovarišev v Mariboru in Celju. Izostali so s plačevanjem in dopisovanjem že nad 2 leti, ne da bi navedli vzrok. To je poročilo v splošnem in prehajam v podrobnosti: Odbor je prejel v preteklem letu 96 dopisov, odposlal 110 dopisov in opominov ter 6 resolucij, v vseh se zahteva uvrstitev v II. kategorijo. Odposlane so bite 3 deputacije. Sej je bilo 18, med temi 2 širša članska sestanka. Imeli smo 1 redni in 1 izredni občni zbor. Pristopilo je 10 novih članov, izstopilo tudi 10, umirii so 4 člani. Vseh članov je 171, med temi 18 podpornih in 8 usta-movitih.« (Sledi čitanje zapisnikov posameznih odborovih sej v izvlečku.) ■Po tajniškem poročilu se je razvila daljša debata, v katero so posegli tovariši Zupančič, Gregorič, Plut in Mikek. Vsi so žigosali; krivično prevedbo in razvrstitev. Končno je občni zbor po izčrpni debati prišel do zaključka, da je društvo storilo vse, kar je bilo mogoče in da nosijo na krivični in sramotni prevedbi pred vsem krivdo nekateri naši predstojniki. Prevedba se je vršila tako, kot je bili a od tu predlagana. Vršila sc je faktično pri raznih resorih različno. Značilna je izjava tovariša Zime, ki poudarja, da sc je pri oddelku za prosveto bivše pokrajinske uprave všteta vsa službena doba, katero so izkazali posamezniki, vštevši kaderski rok in vsa službena leta pred vstopom k vojakom, tako v pokojnino in v napredovanje, kar se pri nobenem drugem oddelku ni zgodilo. Tovariš Plut je istotako ugotovil slabo prevedbo tovarišev na deželi in apeliral na bodoči odbor, da sc z vso vnemo zavzame, da se nam vrnejo pridobljene pravice, tako glede vštetja let, vojaških in žandarmerljskth, v pokojnino in napredovanje. Obširno utemeljuje tudi upravičeno zahtevo pisarniškega »radništva za uvrstitev v II. kategorijo. Tovariša Gregorič In Mikek sc pridružujeta izvajanjem tov. Pluta in poudarjata utemeljeno zahtevo po vštetju kader-skega roka in remeduro glede izplačila povišic pri osnovnih plačah, na katere moramo sedaj čakati 6 mesecev. ■ " Po končati! debati je bilo tajniško porofdlo z odobravanjem sprejeto. 'Blagajnik Jakulin poroča o stanju društvene imovine. Glasom njegovega porbčila je imelo društvo v preteklem letu dotitidkov . ..................D.iu 8056.07 izdatkov ........................» 5431.78 Čisto skupno društveno imetje znaša 14.114.70 Din. od tega odpade na podporni sklad 4996.33, na pogrebni sklad 5340.43 im na redni Sklad 3777.94 Dim. Razom tega dolgujejo člani v Ljtib- ifjamii za leto 1923 .................Din 1272.50, člani izvem Ljubljane.................» 1726.—, Slami v Ljubljani za leto 1924 ... '» 2113.—, člani izven Ljubljane za leto 1924 . $ 1850.—, 5 članov iz Ljubljane za pravila . . » 25.—, 9 članov izven Ljubljane za pravila . » 46.—, 1 član dolguje na članarini še za 1. 1922 » 46.--, Skupaj Dim 7034.50. iPo končanem poročilu predlaga blagajnik, da naj M se z ozirom na obveznost, katero ima društvo n apr am O. Z., kateri plačuje od vsacega včlanjenega člana 1 Din mesečno, črtali iz seznama: 1. Vsi oni, ki so upokojeni ali reducirani, tor že od leta 1923 .niso poravnati mikake članarine im se tudi sicer n c brigajo za društvo. 2. Vsi oni, ki so ma dolgu za leto 1923 ali za celo leto 1924, ter se na ponovne opomine niso popolnoma nič izjavili ali imajo sploh namen poravnati obveznosti glede članarine ali ne. iSvoj predlog utemeljuje s tem, da je društvena blagajna preobremenjena s tem, da tudi od navedenih, ki so faktično člani samo na papirju, plačuje O. Z. po 1 Din mesečno. O tem predlogu se je živahno debatiralo. Po daljši debati je 'bil predlog blagajnika zavmven in sprejet sklep, da bodoči odbor še enkrat opozori vse prizadete, da v roku 1 meseca prične «o z vplačevanjem zaostankov; one, ki ne bodo plačali, maj odbor izvrši črtanje v smislu društv inih pravil. Po poročilu preglednikov računov tovariša Gregoriča je dobil blagajnik absolutorij in pohvalio. Delegat pri O. Z. Joško Beguš je poročal sledeče: O Osrednji Zvezi bi sc dalo govoriti mnogo, kakor o vsaki organizaciji. Rezultat tega pa bi bil •napram našim željam im težnjam minimalen., zato maj mii bo dovoljeno omejiti se o delu O. Z. v letu 1924 samo na glavnic stvari, ki so bile za nas važnega pomena. Ko je nastopila lami Davidov ide v a vlada, je maglašala, da hoče izvesti temeljito re vizijo in izboljšanje uradniškega zakona. Pozvala je vse uradniške organizacije, tako tudi O. Z., da ji (pošljejo v ta namen svoje zahteve in predloge. O. Z. je šla takoj na delo im je izbrala iz svoje srede veččlanski odsek za sestavo izpreminjcval-rntii predlogov. Ta odsek je na 14. sejali uradniški zakon temeljito predelal in sestavil predloge in zahteve, kakor so to želele in zahtevate posamezne organizacije. Zakon sani se je sistematično uredil in poslal cel elaborat, ki je od strokovnjakov priznan kot najboljši, ministrstvu pravde in Glavnemu Savezu. Poudariti je treba, da je to pot sprejela O. Z. vse naše glavne zahteve, posebno zahtevo za uvrstitev v II. kategorijo vseh onih uradnikov, ki so bili dne 30. septembra 1923 že nastavljeni kot taki z dekretom ali ukazom. Spoznala je to zahtevo za upravičeno, sicer s prva težko im je imel zlasti g. dr. Stegenšek proti tej zahtevi pomisleke im ugovore Šele ko sem ndsck’j obširno in podrobno pojasnil stališče maše organizacije in položaj, ki ga je zavzemalo pisarniško uradništvo pred novim zakonom, ki sem jim dopovedal, da je služba pisarniškega uradnika čisto drugačna kot se jo ceni danes, da je arhivsko delo. katero se hoče naprtiti temu uradništvu kot glavno opravilo, prav za prav le postranski posel, glavni pa obstoji v drugem, višjem im važnejšem; kakor pomoč pri konceptnem delu, samostojnem vodstvu in izvrševanju drugih važnih funkcij na komisijah, ogledih, pri volitvah i. t. d. in da pisarniško uradništvo vsled tega zasluži, da se ga uvrsti v kategorijo, ki po svojem značaju temu dein odgovarja — se je priznala upravičenost do II. kat. Predsednik O. Z. Lili c g je to upravičenost večkrat priznal in poudarjal potrebo, da sc krivica, ki se je pis. uradništvu zgodila pri prevedbi, popravi in je obljubil, da bo O. Z., zlasti pa on kot njen predsednik vedno in povsod zastavil vse sVo-I je moči in vpliv, da doseže pisarniško uradništvo ' II. kat. Spričo takega razpoloženja pri O. Z. tii-1 pram našim članom, je moralo tudi maše društvo I izpremeniti svoje stališče napram O. Ž. Tgakor znano je dolgovalo naše društvo O. Z. nad' Din 2000.— na članarini im to vsled tega, ker som ji takrat, ko je nastal v njej razkol in sb jo nekatere i organizacije zapustile, odtegnili denarna sredstva v prvi vrsti iz taktičnih razlogov; ta maš korak naj bi ji bil izraz nezadovoljnosti z_ njenim delom in nekak mememto, da izpremenii svoje delovanje in ga usmeri tudi v korist naše organizacije. To je b.lo takrat potrebno im umestno in po mojem mnenju dosti boljše kot eksodus ali izstop iz O. Z. Mnenja sem vedno bil in bom, da izstop iz organizacije, katere vodstvo mi «e ugaja, katero pa sicer smatram za potrebno, ne koristi, morda i:»-risti začasen izstop kot protest ali mala demonstracija, trajen izstop pa gotovo škoduje. Zato mislim, da bil se sedaj pač tudi organizacije, ki so svoječasno izstopite iz O Z. lahko vrnile v našo skupno enotno organizacijo. Ker smo torej videli, da je O. Z. voljna zavzeti se z vso odločnostjo za naše zahteve, to potrdijo tudi lahko tovariši, ki so biti prisotni na sejah redakcijskega odseka, je bilo treba, da je storilo tudi naše društvo svojo dolžnost im da je skrbelo, da je dobila O. Z„ kar je bilo njenega, t. j. zapadlo članarino ca Din 2000.—. To se je zgodilo, vendar pa O. Z. s tem ni bito' dosti pomagamo. Predvidena je biila anketa uradniških organizacij v Beogradu, poslati je bilo treba predsednika g. Lillega v Beograd, da pred anketo za in teresira merodajne kroge, kakor G. Savez i. dr. za elaborat O. Z. v zadevi uradniškega zakona. O. Z. mi imela niti toliko denarja, da bi zarmogla poslati svojega delegata v Beograd, zato smo ji morati preskrbeti denar, ako smo hoteli, da tam svoje zahteve uveljavimo. Na moje posredovanje pri odboru našega društva, ki je pravilno razumel naš tedanji položaj, je dob.la O. Z. od našega diu-štva poleg že omenjene članarine od Din 2J0J.— še Din 2uOO.— posojil a, ki se amortizira z bodočo članarino. Jaz sam sem prevzel ne baš prijetno nalogo, da sem osebno obiskal zastopnike nekaterih organizacij, ki so bile še članice O. Z. in jih naprosil, da omogočijo O. Z. odposlati v Beograd ma anketo vsaj dva delegata, (določena sta bila g. Lilleg in dr. Stegenšek) s tem, da poravnajo zaostalo članarino. Moji poseli niso 'biili zaman, odzvalo se je precej takih organizacij in tako smo oborožili in opremili O. Z. z vsem potrebnim za pot v Beograd, Ankete pa ni hotelo biti, zato je šel g. Liilteg sam in je informiral o mašili zahtevah predvsem Glavni Savez in komisijo ministrstva pravde, ki se je bavila s predelavanjem uradniškega zakona. Prišel pa je inemadoma padec Davidovičeve vlade lin s tem je padla tudi rešitev uradniškega zakona za nedoločen čas. Za koliko časa, oziroma kdaj pride na vrsto zopet naše vprašanje pri razpravi, ni znano. Ne obljub ujejo nam ničesar doti rega, vendar pa mislim, da ni vzeti groženj, ki smo jih čutili zadnji čas od neke strani, tako resno, da je to zgolj bav-bav, kateregr maj hi se ustrašili, katerega se ni bati, ako se mi zavedamo, da je naša rešitev samo v mašili strokovnih im stanovskih organizacijah. Ako je poudaril tovariš Gregorič v svojem govoru, da ne zadostuje, da napravi društvo kako vlogo za to. ali ono stvar, da je treba dati 'kaki vlogi gotovo poudarek, ako hočemo, da se bo vloga rešila, da moramo imeti take vloge v evidenci, da urgiramo, ako ne or bitno v gotovem času rešitve, potem se jaz njegovemu pazi ran ju prav rad pridružim toda s tem, da ta poudarek ne sme obstojati le v urgencah, ampak vsaka vloga in sploh vsaka akcija mora imeti poudarek v -nočnih organizacijah. Vsakdo, ki rešuje kako našo vlogo, ali, ki ima opravka z našo akcijo, se ozre najprej na njeno ozadje, kdo stoji za njo, koliko je *eh in kako so organizirani im solidarni. To je pravi poudarek vsake vloge in vsake akcije, ki bi jo morala imeti, da je za njo vedno številna, močna, solidarna in disciplinarna organizacija. Važjnojšc delo O. Z. v 1. 1924. je bilo tudi iz-prememba pravil, katera je predelavala zopet na kakih 12 sejali. Pri tem je sodeloval tudi Jelegat našega društva. Po deželi so se pričele ustanavljati takozvane krajevne oi gani z atije, ki imajo za člane vse državne uslužbence brez razlike na stroko. Ker ux> prejšnjih pravilih take organizacije niso mogle postati članice O. Z., prišla pa te želia od neke strani, da odiločaju 'm sodelujejo v njej tudi te organizacije, se jim je to ugodilo in so se pravila v tej smeri izprememila. Izprememba pravil se je sprejela na občnem zboru O. Z. v decembru 1924 v salonu pri »Levu« v Ljubtjaimi db sodelovanju zastopnikov nekaterih krajevnih organizacij. Končno naj omenim še, da je poslala 0. Z menda v mesecu decemlbru ali januarju brzojavko ministrskemu svetu trt kralju, v kateri ga prosi za posredovanje, da se izplača uradništvu že enkrat dolžna razlika na plači. Uspeha, kakor vidimo ni ilmela, kakor nešteto drugih vlog fa spr menic, ki so se poslale v Beograd. Vzrok vseh naših neuspehov In ignoriranja vseh naših zahtev, je naša brezbrižnost za organizacijo, katera edina bi nam mogla dati to, kar potrebujemo. Pro stovoljno nam ne bo dal nihče ničesar, tudi usmilil se nas ne bo nihče, ako ga še tako lepo prosimo, ker usmiljenja danes ni več. svet je egoističen, imeli In pridobili bomo le to, kar sl bomo sa mi priborili. Za boj pa je treba sloge in jekleni volje za zmago, vse to pa se more dobiti sam > v organizacijah. Zato bi morala biti prva in glavna skrb vsakega državnega uslužbenca njegova lastna stanovska in strokovna organizacija. Poročilo delegata pri O Z. je vzel obči d zbor z viharnim odobravanjem na znanje im mu je bila na predlog tov. Gregoriča izrečena zahvala za njegovo požrtvovalno delo. Samostojni predlogi: Pri tej točkii se je oglasil k besedil tovariš Gregorič in jc stavil sledeče predloge: 1- da se da društvenemu tajniku in blagajniku Primerna nagrada dm sicer ista kakor v preteklem letu, ‘t. j. a 500.— Din-2. da se nabavi in vpiše v društveni inventar omara za društvene potrebščine in spise in naj se v to svrho votira vsota 1000.— Din; d- kih .... 1 2ri 70 7 Blago po popisu v čevljarni . . , 155153 55 6 Čisti prebitek 67716 39 8 leijatev poslovodja čcvliarne . . . 1802 65 9 Dolžniki člani a) prodajalne . 49192 44 b) čevljarne . . . 25295 06 74487 50 10 Tcijatve na upravnih dohodkih . 42Ö — 740325 98 L 740325 98 1 n II 1 Izguba II. Račun izgube in dobička z dne 3. januarja 1925 Dobiček Din P Din P 1 Režija a) plače In doklade osobja 111349 87 b) kurjava In razsvetljava 2527 95 c) pisarniške potrebščine . 7413 85 121291 67 2 Obresti 8944 55 3 Ostali stroški 1039t 93 4 Odpisi na inventarju 2682 80 5 Duiitoza 82 50 6 7 3o18 na upravnih stroških . . . Cisti nicM.ii 1826 67716 70 39 — — 212939 54 Dm P II Din P_ 1 Pribitek na blagu j 189401 95 2 Razni dohodki 424 91 3 Dohodki čevljarne 22692 68 4 Terjatev na upravnih dohodkih . . 420 || 212"39 54 I Kretanje zadrugarjev in deležev Pričetkom leta jc bilo 1036 + 60 zadrugarjev s 1036 -j- 60 deleži Od tega je pristopilo 44 zadrugarjev s 44 deleži Od tega je Izstopilo 303______zadr garjev s 303__________deleži Danes je 837 zadrugarjev s 837 deleži direkciji, za blagajnika dosedanji blagajnik Jakulin Alojzij, kanclist v pisarni g. vd. župana, za gospodarja Ignac Zima, oflcijal pri odd. za prosveto. Pri slučajnostih je bil sprejet predolg, da se objavi celotno poročilo o občnem zboru v »Našem Glasu«, ki naj se razpošlje mesto opominov onim članom, kd so že dolj časa na zaostanku s članarino in se jim na ta način da prilika, da sc pouče o društvenem delovanju ter se tako apelira na nje, da poravnajo obveznosti, katere -so prevzeli pni pristopu k društvu. Za odbv, Predsednik: Ta jnik: Rus 1. T. Mislej I. r. Redni občni zbor „Nabavljalne zadruge držav, nameščencev“ v Metliki se vrši dne 25. eprila 1925 ob pol 18. url v druitventh prostorih. Ako ta redni občni zbor ne bi bil ob določeni uri sklepčen, se vrši pol ure nato zbor z istim vsporedom in ob vsaki udeležbi. DNEVNI RED: 1. Konstituiranje red. občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobrenje rač zaključka za 1. 1924. 5. Slepanje o razrešenici upravnega in nadzornega odbora. 6. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 7. Volitev uprav, odbora \ ozir. likvi- 8. Volitev nadzor, odbora J dac. odbora. 9. Slučajnosti. Završni račun bode 5 dni pred rednim občnim zborom v prostorih zadruge razgrnjen zadružnikom v vpogled. Odbor. Vabilo na redno skupščino „Nabavljalne zadruge držav, nameščencev“ v Kranju, ki se vrši dne 5. aprile 1925 eb 10 url v prostorih davčnega urada v Kranjcu DNEVNI RED: 1. Konstituiranje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitve v upravni odbor. 6. Volitve v nadzorni odbor. V primeru, da ne bo skupščina ob določeni uri sklepčna, se ista vrši na istem mestu in z istim dnevnim redom pol ure kasneje, ki sklepa brez ozira na število prisotnih zadrugarjev. Računski zaključek za leto 1924 je razpoložen pri blagajniku za dobo 14 dni v vpogled vsakemu zadrugarju. Kranj, dne 21. marca 1925. Za upravni odbor: T. č. predsednik: T. č. tajnik: Iv. Kotnik, 1. r. A. Rojc, 1. r. — TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA S KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo:« Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3. Vestnik. Opozorilo. Današnja številka zaključuje I. četrtletje i. 1. Pnito-žiH smo ji položnice za vse gg. naročnike in jih uljudaio prosiltoo, da ž njimi obnove naročnino za drugo četrtletje. Kdor ima naročnino že plačano, naj izvoli položnico vpora-biti za pridobitev novega naročnika ali prispevkov za tiskovni skiod. — Zastanki na naročnini vedno naraščajo. Vsako četrtletje jih je več in vse maše prošnje in pozivi ne pomagajo nič. Prosimo torej ponovno vse, ki so kakorkoli v zamudi z naročnino, da nam jo gotovo v najkrajšem času 'poravnajo. Dolžne svote smo jim že opetovano označili poleg naslova Kdor ne more plačati vsega zastanka, naj pošlje vsaj nekaj, da ne bo dolg vedno večji. — Uprava. Neprekosljivi so le EXCELLA šivalni stroji Nedosežni v konstrukciji In materlialu. Izredno nizke cene. Oglejte sl jih pred nakupom! J. GOREČ, Ljubljana Priporoča se I. ČERNE Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva In tapetništvo. Perje in puh j. Trpin L Mikuš Ljubljanu, Metini trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Pepravlla se izvršujejo točno In solidno Priporoča se modna trgovina A. Sinkovič Bill. K. Sm LJUBLJANA, Mestni trg 19. Čevlje, nogavice, moške klobuke kupile najceneje pri t.rdki Anica Traun Maribor Grajski trg 1. Grajski trg 1. Za nakup obleke in perila sc prl. oroča trgovina J. M. Šoštarič, Maribor Aleksandrova ceita štev 13 Trgovina z modnim, manufakturnim, suk nenim in platnenim blagom, perilom konfekcijo In pleteninami. Najboljši šivalni stroj je edino le Josiiia Pelelta znamka Grltzrei In 'Adler za lodhino, obrt in industrijo Litiblfana llim Prešemivegi spomniti pouk v eezen|u brezp afen. Večletna garancija Delavnica sa popravila. Na veliko Telefon 913 Na malo Ha obroke. manufakturo In konhkcijo perilo etc., obleke po mer za gospode In dame Iz lastne prvovrstne krojačnicc, dobite proti ug dnemu odplačevanju na obroke edino *-■—-■-■■■ le pri tvrdki ~ ■■ Davorin jQHflii in drugov' družba z o. z. MARIBOR, pisarna: Gregorčičeve ul. 1 C. J. HAMANN = Ljubljana, Mestni trg 8. = Fr. Kham UUBUANA, nasproti hotela „Union" Nalceneiši in najboljši nakup različnih delikat« In špecerije SOLIDNA In TOČNA POSTREŽBA Tovariši! Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi In šolskimi potrebščinami «e. KIIU uiMMva Ljubljana. Kongresni trg št. 8. Prvovrstno blago in zmerne cene. naicenejša manufaktura Maribor Glavni trg 17. ALBERT ViCEl trgovina mešanega blaga (steklene, porcelanate, majo-lične m emajlove posode) MARIBOR Glavni trg 5. Glavni Irg 3 Prašek za pecivo vanilin sladkor Maribor, Glavni trg 9 Zaloga manufakturnega blaga, I suki.a In svile. Udeje Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednici ŠtelN Atajzlja. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljaei.