Stev. 77
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v soboto 2. aprila 1921
Posamezna Številka 20 stotink
letnik XLVI
Izhija — izvaemši ponedeljek — vsak din zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FranćtSka Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ncfranklrana ptsma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vr'Ujo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cel* leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave iiev. 11-57.
EDINOST
\ Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo » ' ' Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 itot osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.nlli zavodov. rntn po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglu! t naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiŠkega Stev. 20.1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-57.
Civilni komisarji in gerentie
Ko bodo v poznejših časih spisovah zgodovino primorskih Jugoslovenov, ki so bili podvrženi Italiji, bodo pridržali
f>oseben list civilnim komisarjem ter nji* lovim domačim in tujim pomagačem. Civilni komisarji v Postojni, v Kopru, v Gorici, v Sežani imajo že danes zago* tovljen prostor, ki jim nc uteče. V njih je utelešen in učlovečen tisti sistem, ki *>e ie zagnal na našo zemljo, da bi jo po načrtu in hladnem premisleku do tal pre* obrazil, da bi zdrobil odporno silo Ijud* Btva, potvoril njegov značaj, stri njegov ponos, izruval čut za njegovo čast.
Celo civilnim komisarjem, ki stolu jej o in gospodujejo na skrajnih mejah pod* vržene Kranjske, se ne zdi potrebno, da bi se ozirali na navade, čast in pravicc ljudstva. Oglejte si le našo Idrijo in pov* prašajte, kako se gospodje vedejo. V mestu, ki ne šteje več kakor pet Italija* 3i o v, so se gospodje osokolili, da so po» stavili na naš ponosni rotovž samo itali* janski napis Municipio. Vse razglase ti* skajo predvsem v italijanskem jeziku in postavljajo jezik ljudstva na podrejeno, sramotno mesto podvrženih.
Oglejte si civilni komisariat gospoda Guglielmo Guglielmi*ja v Sežani. Mož se ne zadovoljuje, da izločuje našo go* vorico iz svojih uradov. On pritiska tudi na zasebnike, se vtikuje v njihovo last* ninsko pravico, jih sili, da stavijo na hiše. ki je njihova last in so zato oni njeni edini gospodarji, italijanske napise. Da jih ukloni, jim grozi s fašisti. Kaj nje? mu mar, če se trgovci osovražijo pri ljudstvu, če se izpostavljajo sramoti in zaničevanju. Kaj njemu mar, če jih bodo snetali iz poštene slovenske družbe.
Če pogleda človek v Sežani na občin* i>ko hišo. ga zagrabi žalost. Beseda »mu? nicipio« se črni na zidovju in oznanja, da je ponos in sijajna preteklost Sežane izgubljena in pokopana. Vprašamo: Kdo je bil tisti, ki je to zakrivil? Ali nima po zakonu edino in izključno občina pravico sklepati o napisih, ki jih hoče po* staviti na svojo lastnino? Ali ni to bist* ven del njene avtonomije? Ali je morda oklenil to izpremembo občinski svet?
Je sli morda župan ali gerent to izpre* membo zaukazal? Ce je, se vprašamo: Kdo ga je v to pooblastil? Mu je dal pooblastilo občinski svet? Kedaj in na kateri seji se je to zgodilo? Ako je pa prišel napis proti njegovi volji na ob* činsko hišo, ako njega ne zadene nobena krivda, se zopet vprašamo: Ali ni njegova dolžnost, da brani in ščiti z vso energijo občinsko avtonomijo? To je vendar njegova pravica in njegova prva in poglavitna naloga!	. ,
Oglejte si le Tirolce, kako znajo bra* niti svoje pravice! Radi enega italijan* skega napisa na občinski hiši so se vzdig* ni le vse nemške občine in neustrašeno protestirale proti nasilju! V listu »Tiro* ler« čitamo protest, katerega so iz veli* častnega zborovanja odposlali general* nemu komisariatu za Tirolsko. Protest
se glasf:	.
Vaša Ekscelenca! Z odlokom od 3. marca 1921 je na^ mestnik generalnega komisarja gospod Peterlongo zaukazal v imenu general* nega komisariata za Tridentinsko civil* nemu komisariatu v Bozenu, naj da na* staviti potom orožnikov* na občinsko hišo v Neumarktu (last občine) italijanski na« pis. (Podčrtano v izvirniku).
Ta ukaz se je izvršil kljub protestu gosooda župana iz Neumarkta in pri tej priliki se je celo odtrgal nemški napis »Magistrat«. (Podčrtano v izvirniku.)
Stodvaindevetdeset občinskih pred* stojnikov, ki so zbrani danes v Bozenu, ve, da se je ta ukrep izvršil v odsotnosti Vaše Ekscelence in zaupa trdno, da bo Vaša Ekscelenca obsodila to nezaslišano nasilje, ki je naperjeno proti avtonomiji naših občin in proti svobodi naše lasfc nlne.
V interesu bratske občine Neumarkt prosijo zbrani občinski zastopniki, da se brez odloga odpravi ta krivica, ki jo je treba v interesu javnega mira in reda nai^loblje obžalovati.«
Tako branijo svoje pravice ljudje, ki se zavedajo tega, kar so, in stoje neu* klonljivi in značajni na mestu svoje dolžnosti.
Ogrska
Horthy odločno zahteva, naj Kari zapusti ogrska tla
BUDIMPEŠTA, 31. Neka vest ogrske* ga tiskovnega urada pravi: Kralj Kari je prišel v soboto nepričakovano v Szom? bathely, kjer je bil sprejet v škofijski pa* lači. Ministrski predsednik Telekv, ki je praznoval velikonočne praznike s svojo idružino v bližini Szombathelyja, je bil takoj obveščen. Takoj drugo jutro se je iTe!eky podal v Szoinbathely, od tam pa naravnost v Budimpešto obvestit regen* ta. Ker se je pa med potjo pokvarila lo* leomotiva, se je Karlu posrečilo, prehiteti jTelekvja in priti pred njim v Budim* peš to, kjer je šel takoj k Horthyju in se z njim dolgo razgovarjal. Regent Horthy je Karlu obrazložil položaj in odločno poudaril potrebo, da zapusti ogrska tla. Blagor dežele zahteva, da se to izvrši za vsako ceno. Horthy je sklical tudi vse ministre ter v Budimpešti navzoče mero* daj ne politične može k posvetovanju, k a* ko bi se dal rešiti težaven položaj, ki je nastal vsled Karlovega nepričakovanega prihoda. Na tem sestanku so se odobrili koraki, ki jih je podvzel regent, zakaj tako velevajo interesi države. Na dru* gein zborovanju, kateremu je tudi Hor* thv predsedoval, se je razpravljalo o tem, kaj je ukreniti, da se spravi Kari iz Ogr* skc. Ogrska vlada se je obrnila tudi na vlade sosednjih držav, naj dovolijo Karlu prehod čez njihovo ozemlje. Krali čaka medtem v Szombathelvju na izid teh posvetovanj in korakov. Tje se je podal tudi ministrski predsednik Telekv, da osebno ščiti kraljevo osebo in skrbi sra to, da Karlova navzočnost ne dobi političnega značaja. Ugotovljeno je, da ni noben Oger vedel za Karlov naklep in njegovo potovanje, temveč da se je Kari udal vplivom neodgovornih oseb. V dr* žavi vladata povsod red in mir.
Izredno sklicanje ogrske zbornice
BUDIMPEŠTA, 1. Po zahtevi poslan* cev je bila zbornica sklicana za današnji dan, dasi velikonočne počitnice še niso potekle.
Protislovne vesti o namenih kralja Karla
LONDON, I. Dopisnik »Morning Po> sta« trdi, da si je bivši cesar Karel svest svojega neuspeha in da je sklenil, da se povrne v Švico, čim mu avstrijska vlada dovoli svobodno pot skozi Avstrijo. Kralj odpotuje še danes.
DUNAJ. 31. »Politische Korrespon* denz« javlja: Ogrski zastopnik na Du* naju je obvestit avstrijsko vlado, da se bivši kralj Karel misli povrniti v Švico.
Ljudstvo za Karla — Vlada upa. da bo kljub temu odnehal
PARIZ. 1. »Tcmps« jc objavil sledeče poročilo z Dunaja: Po vesteh iz Steina* mangra se je položaj popolnoma izpre* menil v prilog bivšemu vladarju. Kmetje prihajajo iz bližnje okolice trumoma v mesto izražat Karlu svojo zvestobo. Po ulicah so bile procesije, pri katerih so nosili poleg podob svetnikov tudi slike kralja in kraljice. Grof Andrassv ie po*
zdravil ljudstvo v kraljevem imenu. Bi v* šemu vladarju so prirejali živahne ova* ci je. Javljajo, da je kralj nasproten podhodu proti Budimpešti, ker ne mara pre* livanja krvi. Sliši se, da se med grofom Andrassyjem in ministrom Gratzom vr» šijo pogajanja in da bo Horthy najbrže odstopil svoje mestu bivšemu kralju. Na drugi strani objavlja »Temps« sledeče poročilo iz Budimpešte: Admiral Horthy in ogrski ministri upajo, da bo bivši kralj Karel čim prej zapustil ogrsko ozemlje. Politični krogi zahtevajo, naj se kralj Karel odpove prestolu in naj se proglasi regentstvo v prilog bivšemu prestolona* sledniku Otonu, ki ima sedaj šele sedem let. Regentstvo bi opravljali ogrski pri* mas kardinal Cernoch, admiral Horthy in grof Andrassv.
Kralj hoče na vsak način v Budimpešto
PARIZ. 1. Listom poročajo z Dunaja: General Lehar je obvestil ogrsko poslan* stvo na Dunaju, da je kralj Karel sklenil, da poj de za vsako ceno v Budimpešto na čelu čet, ki so mu prisegle zvestobo. V slučaju odpora s strani zaveznikov in sosednih držav proti njegovi osebi se bo odpovedal, toda samo v Budimpešti in samo v prilog svojemu sinu. Ogrsko poslanstvo na Dunaju je tudi obvešče* no, da so se vse čete tostran Donave pri* družile kralju.
Ogrska vlada zanika vest o razkolu V armadi
BUDIMPEŠTA, 1. Neko poročilo ogr* skega dopisnega urada pravi: Neki du* najski list jc povodom nepričakovanega prihoda bivšega kralja Karla objavil vest, da se je polkovnik Lehar s svojimi četami pridružil bivšemu kralju. Ogrski dopisni urad je pooblaščen izjaviti, da jc ta vest brez vsake podlage.
Karlove čete odkorakale proti Budimpešti
PARIZ, 1. Ćete, ki so se pridružile bi v* šemu kralju, se cenijo na 25.000 mož. En del teh čet je opolnoči odkorakal proti Budimpešti. Vlada je ukrenila potrebne korake in je zaprla cesto, ki vodi od Steinamangra v Budimpešto. Politični krogi mislijo, da je nemogoče predvide* vati, kakšne posledice bo imelo zadrža* nje generala Leharja. Njegova divizija bo lahko v Budimpešti v 48 urah. Čete, s katerimi razpolaga vlada, niso zadosti močne, da bi se mogle upreti.
HORTHY IZROČIL OBLAST KARLU HABSBURŠKEMU?
FREIBURG, 1. List »Freiburger tNach* rihten« je objavil sledečo vest iz Budim* peste: Horthy je izročil oblast bivšemu kralju. Posadke nekoliko mest so vladar« ja burno pozdravljale. Iz več krajev kos rakajo čete, spremljane od oblastev in prebivalstva, v Budimpešto. Grof Andrassv je bil imenovan za mis nistrskega predsednika in je poslal bu= dimpeštan^kint oblastvom ultimat.
Ivica
Stališče Švicarske vlade nasproti Karlu
PARIZ, 1. »Echo de Pariš« prinaša iz Ženeve: Švicarska zvezna vlada žago* tavlja, da ni bivši cesar Kari nikoli dal častne besede, da ne bo prekoračil švi* carske meje. Tudi se ni nikoli od njega zahtevala taka obljuba, Vsled tega se Karlu ne more očitati, da je prelomil da* no besedo. Švicarska vlada nima torej nobene pravice, zabraniti Karlu povratek v Prangins, ki mu je zakonito odkazan kot bivališče. Sicer pa s tem še ni re* čeno, da bo ostalo pri tem tudi v bo* doče. Kajti ako se izkaže, da se je bivši cesar poslužil nepravilnih sredstev, da je n. pr. falzificiral potni list ali kaj dru* gega zagrešil, bo zvezna vlada že vedela, kaj je ukreniti._
Avstrija
Kod je šel Karel Habsburški
DUNAJ, 31. Nek* vest koresponden* onega urada »-»ravi: Policija je dognala, da je bivši kralj Karel prijel na Dunaj dne 25. marca zvečer s pariškim ekspres* nim vlakom. Cesar je prenočil najbrže v hiši Tomaža Erdosty*ja. S tem posled* njim je naslednji dan 26. marca preko* račil mejo pri Harbertu nja Štajerskem, kjer je pokazal potni list, iz katerega se je dalo sodrti, da je odposlanec Rdečega križa. V stanovanju Tomaža Erdostyja je policija izvršila preiskavo.
Koroška vlada bo Karla ustavila na meji
CELOVEC, 1. Koroška vlada je pod* vzela potrebne korake, da bivšemu ce> sarju Karlu prepreči prestop meje brez dovoljenja avstrijske vlade.
Avstrija bo morala pustiti Karla, da se
vrne črez avstrijsko ozemlje v Švico
LONDON, 1. Reuterjeva agencija pra* vi, da bodo zavezniki zahtevali od av* strijske vlade, naj bivšemu cesarju do* voli, da se lahko povrne na Švicarsko črez avstrijsko ozemlje.
Rusija
Obsedno stanje v Petrogradu odprav* ljeno
HELSINGSFORS. 31. Neko poročilo ruske agencije »Union« pravi: Obsedno stanje je v Petrogradu odpravljeno, toda mesto je še vedno v oblasti vojaškega poveljništva. Rdeči stražniki nadzoru* jejo strogo vse, ki prihajajo v mesto,
Trockij -oživa begunce, naj se vrnejo
HELSINGSFORS, 1. Trockij je izdal nroglas, v katerem poziva ruske kron* stadtske begunce, naj se vrnejo v Rusijo ter jim obljublja popolno amnestijo.
Turčija
Pet novih letnikov poklicano pod orožje
CARIGRAD, 31. Po zadnjih vesteh iz Anatolije pripravljajo kemalisti z vso naglico novo obrambno črto proti Gr* kom. Pet novih letnikov je bilo pokli* canih pod orožje.
Turki javljajo, da so Grke ustavili
CARIGRAD, L Uradno poročilo an* gorske vlade z dne 29. marca pravi: Resni boji se bijejo že tri dni na položajih pri Inegevi. Na desnem krilu je bila danes opoldne bitka kar najsrditejša. Grki so napadali z vsemi svojimi močmi, a zadr* žalo jih je junaštvo naših vojakov. V sredini in na levem krilu smo sovražnika tudi ustavili. Blizu Afium * Karahisarja trajajo boji dalje. Na drugih delih fron* te je mir*	____
Grška
Grki postajajo v svojih poročilih skromnejši
ATENE, 1. Grško uradno poročilo od 30. t. m. pravi: Deli 11. divizije so za* sedli severno stran prelaza Gueijne juž* no od Adabazarja in je napredovala za 10 km. Na severnem delu bojišča se borbe nadaljujejo. Levo krilo je po hu* dih bojih zasedlo vas Ali gin. Bližnje po* gorje so Grki obdržali v svojih rokah kljub 22 turškim protinapadom. Vsi na* padi so bili odbiti. Ena turška zastava in več strojnic je padlo v grške roke. Grške čete napredujejo po zelo težav* nem ozemlju, dočim postajajo turške vr* ste čim gostejše.
Grška proglasila blokado Črnega morja — Zavezniki je ne priznavajo
PARIZ, 1. »Matinu« poročajo iz Lon* dona: Po vesteh iz Carigrada zavezniki niso priznali blokade Črnega morja, ki jo je proglasila Grška. Neka grška tor* pedovka je prerezala kabelj med Zun* guldakom in Carigradom.
Francija
Francoski senat razkačen proti Nemčiji
PARIZ, 31. Med razpravo o začasnem proračunu je senator Ribot omenil vče* rajšnje izjave ministra Loucheurja, ki je rekel, da bi Nemčija lahko plačala v robi. Ribot je nato običal nemška izvi* janja ter je dostavil: Naši zavezniki mo* rajo razumeti, da je takšen položaj ne* znosen. Mi ne moremo dovoliti, da bi nas Nemčija kar naravnost izzivala. (Plo* skanje). Loucheur zagovarja zadržanje posameznih francoskih ministrov, ki so napravili svojo dolžnost s tem, da so od J\Temčiie zahtevali material. Francoska
vlada vstraja pri svoji zahtevi ter bo v ugodnem hipu predvzela primerne ko* rake. (Ploskanje),
Francija Karla ni in tudi ne bo podpirala
PARIZ, 1. Z ozirom na izjavo bivšega ogrskega kralja Karla Habsburškega, da lahko računa z morebitno podporo s strani Francije pri svojem podjetju, piše »Echo de Pariš«: Vsaka taka trditev je tendenciozna in neresnična. Res so se pa* riški krogi v poslednjih letih mnogo pe* čali z ogrskim vprašanjem, res je tudi, da se je v Parizu precej razmotrivalo in razpravljalo tudi o vprašanju ogrskega prestola, vendar se ni Francija nikdar oddaljila od poti, ki je začrtana v mi* rovni pogodbi, in ni nikoli kršila svojih dolžnosti nasproti zaveznikom.
Anglija
Izvoz premega bo v slučaju stavke ustav*
ljen — Velika napetost med delavci
LONDON, 31. Neka poluradna vest pravi, da se bo spričo sedanje krize mo* ral ustaviti izvoz premoga v inozemstvo. Do dane3 zvečer ni prišlo do ni kakega sporazuma, s katerim bi se stavka pre* prečila. Izvršilni odbor rudarske zveze je izdal nalog, da bodo morali zapustiti delo tudi tisti delavci, ki imajo skrb nad pumpami v premogovnikih, ako bo zve*
za lastnikov vstrajala pri svojih sklepfli. Ta nalog je presenetil vse prizadete kro* ge tem bolj, ker je skušnja prilikom zadnje stavke dokazala, da jc bilo treba delati tedne in tedne v tistih premogov^ nikih, kjer so delavci bili zapustili punu pe, preden so bili zopet za rabo. »Dailv Express« pravi, da bi se v slučaju, da po* stanejo rudniki nerabni, večina manj važnih premogovnikov opustilo, ker bi sc delo za njih popravilo ne izplačalo. Po* sledica tega bi bila, da bi na tisoče angleških delavcev ostalo brez dela in da bi imela vsa angleška industrija velikan* sko škodo.
Železničarji in mornarji bodo podpirali rudarje
LONDON, 31. »Dailv Exprcss« piše-, da so železničarji in prometni delavci sklenili, da bodo rudarje v sedanji borbi podpirali z vsemi sredstvi.
Stavka rudarjev začela predvčerajšnjim o polnoči
LONDON, 1. Spričo stavke rudarjev, ki se ie začela snoči o polnoči, je vlada objavila v zmislu zakona iz meseca ok tobra 1920 proglas, s katerim se oznanja, da se država nahaja v »kritičnem polo* žaju«. Ta zakon jc bil razglašen prilikom zadnjega gibanja rudokopov.
P© glasovanju v Gornji Sles§i§
Ižid ljudskega glasovanja v Gornji Šleziji niso pričakovali s silno napetostio samo v Nemčiji in Poljski, ampak tudi v drugih državah, ki so posredno priza* dete po tem glasovanju.
Oba nasprotnika, t. j. Nemci in Po* ljaki, sta razvila velikansko agitacijo, ki je dosegla kar največji uspeh. Če pomi* slimo, da je glasovalo okroglo 1.200.000 oseb s pravico do glasovanja, t. j. 98% vseh vpisanih, tedaj smemo trditi, da je bila udeležba« naravnost ogromna. Na volišče so pripeljali bolnike, ženske, ki so prejšnjo noč rodile; celo osebe, ki se nahajajo v preiskovalnem zaporu, in kaznjenci so oddali svoje glasove. Be* guncev in izseljencev je prišlo glasovat okoli 190.000. Razen iz Nemčije in Polj* ske je prišlo mnogo glasovalcev tudi iz drugih evropskih dežel, da, bili so celo takšni, ki se niso ustrašili dolgega in mučnega potovanja iz Amerike in Afri* ke. Glasovanje se je izvršilo v redu in disciplini ter brez posebnih spopadov ali izgredov.
Ljuta borba, ki se je bila za ta razme* roma majhen, dasi gosto obljuden, ko* šček zemlje, dokazuje, kako dragoceno je to ozemlje. Podzemeljski zakladi Gornje Šlezije so ogromni in neizčrpni. Letna produkcija premoga, ki je prvo* vrsten, znaša 50 milj ono v ton, t. j. pri* bližno četrtino vse nemške premogovne produkcijc. Geologi so preračunali, da bodo ti rudniki dajali« premog še kakih 1000 let. Tudi železo, in sicer izvrstne kakovosti, se nahaja tu v izobilici. Po* sebne važnosti pa so svinčeni rudniki, ki dajajo 20% svetovne svinčene pro* dukcije in so torej velikanskega gospo* darskega pomena. Država je zlasti V zad* njih desetletjih pred vojno z vsemi si* lami pospeševala industrijo v teh kra> jih in zato imamo tu ogromne in mo» derne rudniške naprave in najraznovrst* nejše kovinarske tvornice. Samo te na* prave, tvornice, stroji, potem pa še silno gosta železniška mreža tvorijo miljardne vrednosti. Podzemeljska zaloga zakladov pa se skoraj ne da preceniti.
Zato ni čuda, da so se Nemci in Po* ljaki tako trdo borili za te kraje. _
Po dosedanjih poročilih so dobili Nemci približno 60%, Poljaki pa 40% glasov. Potemtakem so Nemci zmagali s precejšnjo večino. Toda pripadnost Gornje Šlezije ni s tem še rešena.
Ko so zavezniki sestavljali versaille* sko pogodbo, so imeli pred vsem namen, oslabiti nemško industrijo, ker je po» stala nevarna vsej Evropi ravno vsled svojo silno razvite in bogate industrije. Kljub izgubi AJzacije in Lotaiingijc ter začasni zasedbi Saarske kotline po Fran» cozih, bi bili Nemci še vedno nevarnfc Tedaj se jc namreč nemška sila še vedno računala s številom topov, strojnih pušk, in drugega orožja, ki bi ga Nemci spravili! skupaj nekoč proti svojim sedaj zmagovitim nasprotnikom. Zato je bilo treba odvzeti Nemcem Gornjo Šlezijo, ki so jo Poljaki zahtevali zase. Francozi in Angleži pa niso bili voljni, kar brez drugega prepustiti to bogato zemljo revni in odvisni Poljski, ker so hoteli imeti v Poljski zvestega in udanega služabnika, ki naj pleše pa njihovi godbi.
Gornja Šlezija je torej za poljsko dr* žavo velikanske vrednosti. Mnogoštevil* ne poljske tvornice rabijo mnogo pre* moga in železa, ki ga morajo dobivati od zunaj. Prtklopitev Gornje Šlezije k Poljski pa bi imela za posledico gospo* darsko osamosvojitev nove republike od inozemstva, zlasti od zapadnih vele* sil. Politična neodvisnost brez popolne gospodarske svobode pa je nemogoča. Saj vidimo, da stoji danes mnogo držav pod tako silnim političnim pritiskom znanih mogočnih kapitalističnih držav, da je njihova svoboda le navidezna. Ta* ka je tudi s Poljsko, ki mora napraviti to, kar hočejo Francozi in Angleži.
Pa tudi za Nemčijo ie ohranitev
Gornje Šlezije velikega pomena. Njcit gospodarski položaj se zamore zboljšati le v intenzivnem izkoriščanju naravnih ^zakladov v državi sami. Kako naj sicer plačajo vojno odškodnino. Ivojne dolgove in naj popravijo škodo, ki jo je povzročila dolgotrajna vojna, katere posle* dice se bodo dale zbrisati še*le v deset let jih pridnega dela.
Ko se je dr. Simons pogajal v Londonu z zavezniki glede vojne odškodnine, je stavil kot pogoj za plačevanje še tako majhne svote, da dobi Nemčija Gornjo Šlezijo. Tako so Nemci tudi s to di* plomatično potezo skušali uplivati nt» zaveznike.
Vsekakor boj za Gornjo Šleziio ni še končan. Kakor znano, določa člen 88. versailleske pogobe, da mora komisija za glasovanje v Gornji Šleziji po kon* čanem glasovanju predložiti zaveznikom natančno poročilo o glasovanju ozira je se na zemljepisni in gospodarski polo* žaj posameznih krajev. Po tem paragra* fu zavezniki niso dolžni' odstopiti Goi» njo Šlezijo Nemcem, ampak smejo razsoditi po svojem preudarku. To bi bila ena točka, ki tvori upanje Poljakov.
Druga točka, na katero sc bodo Po« ljaki posebno opirali, pa je, da če so Nemci zmagali po številu prebivalstva, so Poljaki dobili večino po Številu občin. Dalje v najbolj industrialnih krajci s tvornicami in rudniki so dobili večino Poljaki. Nemci so imeli večino v mestih in severnem delu dežele. V splošnem so glasovali za Nemce industrialci, meščanski krogi, industrijski delavci, za Poljakc-pa kmetje, ki so pa po večini Ie koloni nemške gospode, potem pa rudarji in delavstvo nižje vrste.
Kljub temu, da so izdali nemški ko* munisti razglas, naj sc delavstvo ne u-deleži glasovanja, so vendar ravno nižji delavski sloji glasovali, in sicer so to ka* kor rečeno po večini Poljaki. Poleg na> rodnostnega čuta je prišlo tu v poštev sovraštvo poljskega reveža proti nemški gospodi.
Iz navedenega je jasno, da usoda Gor* nje Šlezije ni še zapečatena. Od zavez* nikov je sedaj odvisna državna pripada nost te industrialne pokrajine.
Kaj bodo napravili zavezniki, ali pravzaprav Francozi in Angleži? Komu bodo prisodili Gornjo Šlezijo, Poljakom ali Nemcem?
Kakor rečeno, bodo o tem vprašanju odiočevali v glavnem le Francozi in An* gleži. Kakor že večkrat, tudi v t.m vprašanju nc vlada soglasje med Anglijo in Francijo. Francozi, ki imajo neprestano pred seboj nemški strah, bodo sku* šali škodovati Nemčiji in sc bodo sko* raj gotovo potegovali za rešitev v prilog Poljski. Angleži, ki so pred vsem prak* tični računarji, bodo dobro pretehtali tudi vprašanje Gornje Šlezije s čisto kramarskega stališča. Obubožanje in spodarsko uničenje Nemčije pa ni v an* gleškem interesu i*z vzrokov, ki smo jih večkrat povedali in pojasnili. Zato je verjetno, da bodo Angleži vodili tudi"v te i zadevi svojo politiko.
Na podlagi teh razmotrivanj je mog o* ča trojna rešitev zamotane zadeve Cor* nje Šlezije.
1.	Gornja Šlezija pripade Nemčiji na podlagi ljudskega glasovanja.
2.	Gornja Šlezija sc razdeli tako, da pripadejo kraji z nemško večino k Nem* čiji, oni s poljsko pa k Poljski.
3.	Gornja Šlezija postane nevtralna in samostojna državica pod »nadzor* s tvom« Zveze narodov, ali reci pod nad* zorstvom Anglije in Francije.
To so tri mogoče rešitve, med kate^ rimi jc najbolj verjetna in bi bila tudi naj pravičnejša druga. Seveda ni izkliu* čeno. da bodo Angleži in Francozi sku* šali spraviti pod svojo oblast v tej ali oni obliki tudi Gornjo šlezijo ter stopili s tem v gospodarskem nadvladju v Evropi za en korak naprej.
Stran D.

- ^fciJiNOSr«
V irstu, 2. aprila 192j.
Politično društvo „Ediriost"
v. ^ vabi vse svoje člane na
redni občni zbor

ki se bo vršil
v pondeljek, 4. aprila 1921., ob U. uri, u go-sliini g. Andreja O&ersneia, Divača 52
s sledečim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika:
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Sprememba § X
5.	Volitev novega odbora in pregle dovalcev računov,
6.	Slučajnosti.
Politično društvo »Edinost«.
štirih otročlčev, ker ni bilo v oni vasi nobene zastave na dan tamošnje aneksijske slavno-sti?! Je res ali ni res, da je še po slavnosti v Trstu pisal neki znani list, naj si dobro zapomnijo stanovanja tistih »fcastardov«, ki niso razobesili zastave?! Je res ali ni res, da je hodil po Barkovljah na dan slavnosti neki uniformiranec. ki je res zapisoval, ali pa se le
iz lastne volje, marveč vsled volje druge osebe. Kako se piše ta oseba, niso hoteli povedati. Mladeniči, ki so padli do sedaj v roke pravici, se pišejo: Arturo Cozzi, Marijan Sa-cente, Anton Mozza, Henrik Fadenti in Fran Alberga. Zasledovanja se nadaljujejo.
Burka v enem prizoru ali cesar Franc Josip I. Včeraj zjutraj ob 8'30 se je odigrala na trgu
delal, da zapisuje tisLe hiše, ki niso imele slav- I Ponterosso burka v enem prizoru. Oseb je noslnega znaka?! Je res ali ni res, da je občilo troje. Glavno vlogo je igral cesar Franc prepiru radi razobešenja zastave povodom! Josip I. Ostale dve vlogi je igral neki gospod
in tržaški trgovec. Prizor se je igral na trgu pod milim nebom: Po trgu je stopal elegantno
Domače vesti
Mi poznamo moža, poznamo njegovo politično minulost! Tako smo zaključili včerajšnji uvodnik, ki se je bavil z napadi na kom. in senatorja Salato radi njegovega načrta, po katerem se naše Primorje razdeli na tri volilna okrožja. Rekli smo, da se nočemo vtikati stvarno v ta prerekanja v italijanskem taboru. Uprli smo se le trditvi, češ, da je g. Salata s svojim načrtom hotel ustreči nam južnim Slavenom na tem ozemlju. Tej trditvi oporekamo odločne na podlagi izkustev, ki smo jih doživeli v minulosti s tem možem. Na vsem, kar je moral pretrpeti naš narod pod gospodi ivom tedanje italijansko - liberalne večine v deželnem zboru i ki so jih morali pretrpeti člani deželnozborske manjšine ne le politično, ampak tudi osebno: na vsem tem je imel svoj —• pošteni delež ravno g. Salata! Ni bil le član večine, ampak eden nje vodilnih duhov. Je že možno, da je s svojim načrtom — kakor mu očitajo nasprotniki — hotel koristiti tudi kaki stari kliki ali konsorteriji, ali da bi hotel koristiti nam in škodovati italijanstvu — to je izključno. Priča za to so tudi njegove izjave v odgovor nasprotnikom. Saj naglasa, da bo njegova po-
aneksijske slavnosti zgorela Lorencinova bisa v Medulinu pri Puli?! Je res ali ni res, da so že ob aneksijski slavnosti v Gorici udrli v stanovanje dra. Podgornika in dra. Bačarja in razobesili zastavo šiloma?! Tako bi lahko vpraševali dalje v nedogledni vrsti. Sedaj pa, po tolikih neizbrisnih dokazih, ko se je naše i ljudstvo s pravim moralnim gnusom in z za-j mčevanjem branilo pred neštetimi nekultur-; nimi nasilji, s katerimi so nas hoteli naravnost društvenih pravil, posiliti, da praznujemo dan, ko so nas oropali
skupne domovine, sedaj prihaja Piccolo«, da bi igral lepo vlogo! Res je in Piccolo ima prav: nikomur se ni sanjalo, ker niso bile sanje, ampak gola dejstva.
Rim»ka konferenca in nove pokrajine.
Snočnji Piccolo della Sera« (18) je objavil sledečo vest iz Rima: Vlada je prejela vest, da se bo belgrajska vlada udeležila konference v Rimu. Pričakuje se torej, da bo Jugoslavija imenovala svoje zastopnike. Rimska konferenca ima za nove pokrajine posebno važnost, ker se bo na nji razpravljalo o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na te pokrajine in ki s saint - germainsko mirovno pogodbo niso bila rešena. Ravno vsled važnosti predmetov, ki| se tičejo novih pokrajin, se za pripravljalni j sestank zanima tudi načelnik osrednjega ura-1 da za nove pokrajine. Ker pa se sam ne bo; mogel udeležiti dela na konferenci, je določi! za svojega namestnika kom. Brocchi-ja, državnega svetnika v Trstu, kateremu
odvetnik Moscheni iz Trsta, od v.
oblečen gospod. Na telovniku mu je visela debela zlata verižica, na kateri je bil pripet 5 kronski tolar. Na njem je stal cesar Franc Josip 1. Nekemu trgovcu, ki je videl cesarja, je šla kri v glavo. Stopil je k gospodu ter ga vprašal:
Prosim gospod, bodite tako prijazni in povejte mi, koliko je ura? Pozabil sem jo slučajno doma.«
- Nič kaj čudnega! Tudi meni se je to večkrat prigodilo.« Iz telovnika je potegnil uro ter nadaljeval govor:
»Zelo čudno se mi zdi, da je šele osma ura in pol. ..«
Ni dobro izustil te besede, ko mu strže trgovec verižico in uro iz rok ter jo vrže v kanal. Gospod je debelo gledal in molčal. On je dobro vedel zakaj mu jo je iztrgal iz rok . , Tako se je končala burka.
Aretacija. Včeraj so aretirali policijski a-gentje Antona Laurencicha, ker je na sumu, da se je udeležil večje tatvine.
Vesti Iz Goriške
Incident v Ogleju. Italijanski listi pišejo le malo o incidentu v Ogleju, kot da jih je sram lega dejanja, ki jasno ilustrira razmere, v ka» bodo terili živimo. Prosimo, goriški nadškot Sedej je vabljen k uradni slavnosti v Oglej in je
dodeljeni odvetnik Moscheni iz i rsia,
Bertolino iz Trenta in dr. Righetti iz osrednje-, tem kol duhovni pastir tudi italijanskih verni-trskem, na vseh preganjanjih, | £a urada za nove pokrajine. Bilo je ludi skle-kov, dejali bi, moralno prisiljen, da se vabilu
njeno, da se bodo o podrobnostih in o tehnični i odzove. Pri slavnostnem banketu je zasedlo strani raznih vprašanj zaslišali izvedenci iz; več nevabljenili gostov prostore pri mizi, da
vabljeni niso imeli vsi kam sesti. Pričeli so govori drug za drugim, ki so bili vsi prekinjeni večkrat z »duhovitimi« medklici nevabljenili gostov. Na koncu vsakega govora pa se je čulo: »Naj govori nadškof Sedej! < Vstal pa je videmski nadškof in govoril v imenu vseh navzočih škofov. Bilo jih je baje pet. Pravijo, da je govoril videmski nadškof zelo konci-liantno. S tem so mislili, da je stvar poravna*
Gospodarstvo
—	Podružnica jugoslovenske vlade v Carigradu. Belgrajska Banque Commerciale You-goslave« namerava ustanovili v Carigradu podružnico.
—	Konkurs jugoslovenske industrijske tvrd-
ke. Tvrdka Svetla v Ljubljani in Kranju je prišla v konkurs. Zagrebška podružnica imenovane tvrdke pa ni prizadeta. Začela so se pogajanja za izenačenje.
Borzna p^rociEa*
Tečaji:
V	Trstu, dne 1. aprila 1921.
Jadranska banka ..............390
Cosulich . • •...............395
Dalmatia..................330
Gerolimich..........,.......'2110
Libera Triestina.....«.........602
Lloyd...................1750
Lusslno .................. 1200
Martinolfdi ................252
Occania .................. 415
Premuda........................450
Tripcovicli ................. 415
Ani pel ea..................610
Cement Dalmatia ..............385
Cement Spal a to...............375
Tuja valuta na tržaškem trgu:
V	Trstu, dne 1. aprila 1921.
Neprepečatenc krone...........4.--5.—
avstrijsko-neniške krone . ...... 3.75— I.—
češkoslovaške krone........32.-- 32 50
dinarji ..................69.--70.—
leji ..«••*•••*•••«»» 33.--33.50
marke • ................• . 39.25— 3350
dolarji.............. 23.85— 24.—
francoski franki ..........171.--171.50
švicarski franki.......... 420--422.—
angleški funti papirnati ....... 95 25 — 95.50
angleški funti, zlati . ........110.--112.—
rubli.........................12.--13.—
napoleoni . ........... . 88.--1>0.—
Švicarski tečaji
ŽENEVA, 31. Lira 23'662, marka 9"25, avstr. krona 1 "52, angl. funt 2263, fr frank 40*45, dolar 5'7368.
ZAKONSKA SOBA se proda za L 2300 even-tuelno posamezni kosi. Campo Belvederc 1 Semolič.	(488)
HIŠA z gospodarskim poslopjem in 6 njiv zemlje na Volčjidragi št, 306, 5 minut oci postaje, se proda na javni dražbi dne 7. aprila ob 10. uri dopoldne. Evenluelne informacije daje upravitelj Franc Cernic, Šempeter pri Gorici.	436
ZAKONSKA SOBA z novimi vzmetmi se proda za L 2700. Tor S. Pietro 14 I. levo. (4S7)
UČENEC s primerno šolsko izobrazbo, poltenih starišev se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. F, Verbič & C.o II. I3i-- strica.	(486)
KNJIGOVODJA zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče službe. Ponudbe pod Agi len na upravništvo. (476)
JAVEN PLES priredi godbe no društvo v Mavhinjah v nedeljo popoldne pri Urdilm, K udeležbi se uljudno vabi.	(484|
ABITURIJENT, z gimnazijskim spričevalom, želi takoj vstopili službo. Naslov pri upravništvu.
zrelostnim primerno 464
Julijske in Tridentinske Benečije.
Iz tržaškega živilenia
Odmevi skrivnostne hišec preiskave pri češkemu zobozdravniku Kaizerju. V »Edinosti« od srede smo poročali, da je prišlo v stanovanje češkega zobozdravnika Karla Kaizerja v ulici Sanita št. 8 sedem mladeničev in eden
^UI L? t J itvuin.	Iiutia.ia, u«	i	« " f" uuvi >JaiJiui ol. scuciu liiiuuciiiLt v 1:1 ttitji	XT 1	■ j 1-7 ,	,	. j«
razdelba še najbolje služila tudi narodnemu j orožnik, ki so nosili na prsih fašistovski znak. ?>a kon^uJfe^ P? ie dobiI. b.fse^° .tud2
_ ...	'	. .	i ; A	.	.	.	tatniLr rmricL'i h o^mmi-iov nnrnr»m i/ I »rn^iini
interesu Italijanov. In mi smo uverjeni, da I Da so mladeniči preiskali stanovanje in odne govori to iz globokega svojega prepričanja. sli 2000 lir v denarju, je znano. O tem čudež Niso bile sanje — bila je resnica. *Piccolo* j nem dogodku je bil obveščen češki konzulat se bavi zopet z nami v daljšem članku, ki za- in policija. Policiji je ta preiskava v izvanred-čenja s tako trditvijo, da smo zastrmeli. Pra- no zanimanje. Njen ^aparat = deluje na vse vi namreč: » NihČe si niti sanjal ni, da bi za-1 mogoče načine, da bi izsledil krivce. Stari hteval od Slovanov tega ozemlja, naj bi se; pregovor pravi: rKdor išče, najde...« Zašle-veselili aneksije in bi tako čutstvo tudi izra- j dovanje ima v rokah vitez Faicone. Pred vče-žali z udeležitvijo na slavnostih. A kjer so se rajšnjim je padel policiji v roke dobroznanr je Slovani udeležili, so bili dobro sprejeti v bivši fašist Guidcn Deschman, ki se je udele-zmislu vstrajno pomirljivega duha, ki je lasten! žil preiskave. Ta osebnost je res prava zge-Italijanom. Ce se pa niso udeležili, jim je bilo dovinska pomembnost. . . Zanimivo je kako dano na svobodno voljo in so bili ^padroni j je prišel policiji v roke: Tiste usodne noči, ko
del loro silenzio-. Ta uvod nas je presenetil. Ne vemo si ga tolmačiti drugače, nego da sc 5 Piccolo« sramuje vsega onega nezaslišanega
je prišla tolpa rokovnjačev v Haizerjevo sta
tajnik goriških legionarjev, poročnik Graziani. V svojem govoru je poveličeval D'Annunzia in. se končno izrazil, da bi eden ne smel sedeti med njimi, to je nadškof Sedej, Jasno je, da je na to žalitev nastala zmešnjava. Nadškof se je vzdignil, za njim so vstali tudi drugi in zapustili prostore. Opravičevanje senatorja Mo-sconija ni moglo stvari popraviti. Banket koi tak je seveda po odhodu dostojanstvenikov končal; če so ga nadaljevali fašisti in legio-narji po svoje, nam ni znano. Ta dogodek nas ne razburja, ker smo pač mogli pričakovati kaj takega. Razvidno je samo eno: če ti ljudje ne spoštujejo niti našega nadškofa, ki ni storil
novanie,
je igral bivši fašist glavno vlogo. Z nič hujšega, kot da se je udeležil slavja, h ka-
samokresom v roki je hodil od sobe do sobe,
grozilnega postopanja, ki naj bi na ta ali oni , da bi našel kak jugoslovenski znak ali kaj slič-način prisililo naše ljudstvo k sodelovanju pri: nega. Pri tem je imel tudi drug namen. Iskal
roAnn« cln vnneli	f r» Ki lirif £>1	not^llf 1 I ia /4onfif i rt t1 51 I £> t% TT1 r»	Q( HsiZCT Si ^ ^ !f*
rečeni slavnosti. Zato bi hotel sedaj potajiti vse različne grožnje. Naj stavimo »Piccolu'< nekoliko konkretnih vprašanj. Je res ali ni res, da je celo v Barkovljah hodil od hiše- do hiše in vsiljeval na najrazličnejše načine zastave oni znani magistratni sluga, ki je svoj čas, leta 1914., ovadil avstrijskim vojnim obla-stvom pok. starega Žnideršiča in ga spravil v zapor in nesrečo, da je revež v ječi umrl?! Je res ali ni res, da je znani finančni uradnik in bivši avstrijski pomorski častnik pripeljal z avtomobilom zastave v Lonjer in izjavil, da se bo pazilo, kdo je zastavo razobesil in kdo je ni! Je res ali ni res, da je ob zadnjem napadu na Narodni dom« pri Sv. Ivanu zarjovel vodja napadalcev jokajočim ženskam: ? Razobesite zastave in nič se vam ne zgodi?! Je res .ali ni res, da je na dan aneksijske slavnosti počil strel proti slanovanju, ki se nahaja v prvem nadstropju nasproti mestni umobolnici, in je dosegel, da je vsa hiša razobesila zastave?! Je res ali ni res, da so v Tolminu zaprli tistega mladeniča, ki je tam razobesil' črno zastavo?! Je res al
je denar in zlalenine ... G. Haizer si ga je prav dobro zapomnil. Sam pri sebi si je mi-slial: »Potrpi fante! Prišel bo dan, ko se bova srečala , . .« In Haizerjeve misli so se uresničile pred včerajšnjim. Haizer je šel po neki ulici. Med potoma je srečal človeka, ki se mu je zdel navidezno znan. Mislil in mislil. . . Ko-nečno je prišel do sklepa, da je to tisto člo veče, ki se je koračilo po njegovem stanovanju. Dal ga je aretirati. Ali pri tem se je zgodil čudež: Deschman je izginil na čudežen način. Ali Deschman ni užival dolgo zlato svobodo; vitezu Falconiju se je posrečilo zopet prijeti nevarnega tička«. »Bojevnik« je izjavil n? policiji, da je iskal v Haizerjevem stanovanju — bombe. Bomb ni mogel najti, ker jih ni bilo. Recimo, da bi jih našel. Kaj bi delal z njimi? Odgovor je« lahek. On je bil nekdaj fašist ali bojevnik. Mislimo, da ima Še gorko kri v telesu. In kdor ima gorko kri, uničuje z bombami delavske dome in slovenske kulturne naprave .. . Preidimo torej k stvari! Ostali mladeniči, ki so sedaj v zaporu v ulici Coroneo, so
' n» res' da so v Po- (izjavili, da niso šli v stanovanje iz apolitičnih.* lianah (v Liburniji) nevarno obstrelili mater { ozirov. Izjavili so tudi, da niso šli v stanovanje
teremu so ga oficielno vabili, kako naj pričakujemo, da bodo ravnali boljše z našim narodom, ki je tudi vedno vabljen in ki mu očitajo, da kaže preveč nezaupnosti. Za eno šolo smo bogatejši, narod ima popolnoma prav, da se tako zadrži. On ima prirojen čut za to, da ve, kje spada zraven in kje je nepotreben. Sicer pa: kadar so gosti v hiši, ludi kmetje ne puste otrok k mizi.
V Šempetru pri Gorici so pokopali železničarja Franceta Cučat. Svoječasno je bil predsednik društva : Prešeren«. Pokojnik je bil delaven naroden mož in dober pevec. Mnogobrojno občinstvo ga je spremilo na zadnji poti.
Listnica uredništva: Prejeli smo iz Postojne pisanje, v katerem nas neki Solano Vincenc »uljudno prosit, naj mu povemo ime tistega, kateri je napisal v »Edinosti« a s 1 o v-1 j e n o« »Italijanska univerza-, ki je »izhajal 27. marča 1921.* Gospodu Solanu »uljudno* zavračamo prošnjo. Svetujemo mu, naj nas s takimi predrznostmi ne nadleguje. Vsako poizvedovanje po imenu naših sotrudnikov je iz zivalna nedostojnost. Obljubljamo vsem poiz-vedovalcem, da bomo mesto imen sotrudni kov natiskali njihova polna imena v našem listu. — Ur.
jk
Justi Sleiner Albert Pertot
danes poročena Trst, 2. aprila 1921
(269)
ZAHVALA
Podpisana sc tc-m potom na j iskrene^e zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili k večnemu počitku mojega nepozabnega soproga
NIhaaSa Nii@
Posebna zahvata pevskemu zboru in šolski mladini.
Divača, 2. aprila 1^21. (267)	Žalujoča Josipina.
!K5
ZAHVALA
Podpisani, globoko ganjeni, I tem potom vsem udeležencem j njih pok. brata oziroma svaka
izražajo, pogrebai
I^aiia L&basi
II O
SOBO išče mladenič. Ponudbe pod »Mladenič« na upravništvo.	(490)
MLADENIČ dobrega značaja želi znanja z dekletom 20—25 let. Ponudbe pod A. G. n* upravništvo.	(491)
NAZNANJAM cenj. občinstvu, da sem prevzel gostilno »Lavora t ore v ulici Setle-fontane št. 1. Točijo se prvovrstna istrska in vipavska vina. Za obilen obisk se priporoča udani Alojzij Vouk.	(492)
movaanor napram katehetu zboru in
PRODA SE zelo ugodno radi selitve, vila z velikimi gospodarskimi poslopji vrstom in sadovnjakom skupno 4000 m-. Naslov: Ilirsko Bistrica 136 ali pri upravništvu. (493)
MLADENIČA ljubezni žejna, želita znanja-do-pisovanja v svrho takojšne neženitve pač pa skorajšne možitve. Želiva krasotico staro ne nad 20 let ki bi nama znala o ljubezni pesem pet*. Ponudbe pod Ajdovščina 505 postno ležeče.	(494)
UČENEC s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. F. Verbič & Komo., Ii. Bistrica.	' (495)
učitelja v Gorici
svojo srčno zahvalo. Posebno povdarjati svojo hvaležnost cenj. obitelji Golja, častitemu ji Ju.jju, mestnemu učiteljskemu goriški slov. »Omladini«-.
Gorica, dne 27. sušca 1921. Josipina Čevnja, sestra. — Anion, Vinko, Rudolf, bratje. — Alojz Čevnja, svak, Lucija Leban roj. Špacapan, svakinja.
Mm PLES m prosten
se vrii
Bivati, v nefieljc. dne 3. nprlla t.!. pri ossfilnl g. Učna ObersnsiG.
Prireditelji vabijo k obilni udeležbi.

KRASNA, nova, lakirana kuhinja se proda. Via Molino a Vento št. 35, pritličje. (496)
PODLISTEK
V. F. B.
V malem svetu
(10)
— Moj Bog! Kaj bi bilo, če bi izgubil vse to, kar imam: imetje, otroke in zdravje, in bi me zagrnila težka nesreča!
Vroče mu je bilo pri tem, srce mu je zatri-palo močneje, ali samo za hip. Bila je to pred-slutnja spremembe, ki se je pripravljala v njegovem življenju, ali pa posledica vzbujenih davnih spominov, ki ga niso mogli zaposlovati za dolgo. Razumeval je življenje kakor se mu je nudilo — po tekočem času, brez velike skrbi o bodočnosti in prošlosti, in kmalu mu je padla cigara iz rok, ker ga je v naslonjaču premagal spanec.
n.
Izza velikega stekla prvega okna Velike kavarne poleg Gajeve ulice so sedeli trije gospodje fer so sc tega motnega oktobrovega dne zabavali s tem, da so opazovali mimoidoče, pospremljajoč jih s pripombami, primernimi njihovi starosti. Posebno eden med njimi, vse-učiliščni dijak Juro Blanušič, je imel tu veliko besedo, opozarjajoč svoja tovariša — ulanške-ga nadporočnika von Rodera in bančnega uradnika — na poedine obraze ter pripovedujoč jima o nekih celih historijah. Bil je zagrebško dete, pak je imel dovolj tega pripovedovati onima drugima dvema, ki nista še poznala tajnosti zagrebške chronique scandaleuse. Rudolf Klinar je še le mesec dni v Zagrebu, pak mu je še vse novo, a kaže veliko zanimanje
I
gpilIHHligSii^I! f
I
Čićevim trgom se pokazuje tu pa tam kako svitlo točko, pa so se tam zadej, nad Sljeme nora, zgostili oblaki in groze z dežjem. Na trgu in na ulici je popoldansko občinstvo: nekoliko postrežčekov, ki zevajo, nekoliko iz-vozčekov, ki se dolgočasijo, mnogo gospej in pestunj z otroci, penzijonistov, ki so na navadnem izprehodu, dolga vrsta dijakov iz nekega zavoda, a nad šumom vseh teh glasov zvene zvonci tramwaya, škripajo tovorni vozovi in drsijo lahki fijakerji. Vsi zvoki in kretnje so nekoliko nežive, lenobne, pod svinče-Ah, glejta to-le!~AIi sta opazila blisek j nim pritiskom goste atmosfere. Temna bolniS-?... Tebi je šlo, Roder . .. Kak stas! niška zgradba, Stanko vičeva neukusna in Pon-
gralzova skladna palača stršite dolgočasno v zrak, a velike črke velikih napisov gledajo neumno v svet. Od Sv. Marije pak zvoni zvon, vabeč k večernicam, ali morda na kak pogreb . , .
V kavarni udarjajo kroglje ob strani bilijar-da, žvenketajo žlice in sablje, letajo natakarji, hrupijo židovski trgovci, a dama pri buffetu sedi kot pobarvana kip od terracotte med cvetjem in piramidami sladkorja na srebrnih krožnikih.
Ona trojica prijateljev gledajo pred-se, z brezkrajnim dolgočasjem na obrazih, brez misli in občutkov, a pred njimi se odigrava vsak hip kak prizor velike drame ali zagonetke življenja. Iznenada se je pojavila neka misel v glavi Rudolfa Klinarja, ki jo je priobčil svojemu tovarišu:
— Ako je polovica tega resnica, Blanušič, kar so drugi pripovedovali tebi, a ti nama — je ta naš Zagreb mala Sodoma ...
za vse, osobito za ženske. Ravno on je posebno upiral oči v svojega prijatelja Blanušiča.
Med tem, ko sla se von Roder in Klinar nemarno zvalila na rdeče blazine malih klopi ob oknu, je Blanušič sedel ravno neasproti okna ter je pripovedoval, podprši z rokama bedo, vendar bolj lepo glavo. Govoril je nemški, kakor ona druga dva.
To je gospica Z., hči svetnika R., smrtno zaljubljena v lajtnanta X, ali nima ni počenega groša. Je jako ohola, civilista ne pogleduje nikoli, ker ji je mati hči generala — zdi se mi
P—a-
očesa?
Kaka prsa! . . , Blaženi T., ki uživa to!
■— Njen mož? — je vprašal Klinar,
•— Ah! Quelle idee! , . . Nje ljubimec
—	Kaj je njen mož?
—	Tajnik v oddelku mojega očeta , pa ne zaslužuje boljše usode: dvori vsaki natakarici ...
—	Ali misliš, da bi mogel človek vspeti? — je vprašal von Roder, s strašno zoprnim, gladko obritim zardelim licem.
—	A, ha! se je zasmejal Blanušič. — Moreš poizkusiti.
Za hip so obmolknili vsi trije. Ni šlo toliko ljudi mimo: samo nekoliko možkih in delavskih žensk. V kavarni je bilo temno; nekoliko sve-tiljk je že gorelo, da-si je bila še le tretja ura. Tcda, nebo se je zastrlo s temnosivlmi oblaki, skozi katere je le mestoma, kakor skozi predore, sijal bled odrez solnčnih žarkov, ki so se pa zopet skrivali za oblake. In med tem, ko ta velika, siva, kakor predrta krpa nad Jela-
Sicer
GOSPODIČNA 22 let stara, z večletno prakso, želi službe kot prodajalka. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »Lipa« na upravništvo.
(497}
zmozna
ABSOLVENTINJA slov. trg.	Šole.
slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, s prakso, išče službe.	Ponudbe pod »Takoj« na upravništvo.	(498}
IŠČEM dijaka (realca) v Trstu za podučevanje risanja in gosli. Ponudbe pod p Dušan- . (479)
KOLO moško in žensko v dobrem stanju in čevljarski stroj se proda. Ruggero Manna 3, pritličje,	(480)
Samo na dečelo za preprodajalce!
Trakovi, moške in ženske nogavice, robcf, čistilo za čevlje Brili, Ecla, Lift, različni glavniki, špaga, dišeča mila, kratače, vzmetno zaponke, igle in sukanec, Žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. 1. d. S. Nfcolo 19 GJACOMO LEVI S. Nico!o V}
Županstvo trške občine Ilirske Hi* strice, razpisuje službo
nočnega čuvaja
Nastop službe čimprej, mesečna plača 300 lir.
Zahteva se dokaz treznega in neoma* deževanega življenja.
Ilirska Bistrica, dne 30. marca 1921.
265
Upravitelj Ličan.
POUK: Angleškega, francoskega, italijanskega, jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija; trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14.	451
BRINJEVEC jamčeno naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-kleva, Slavina p. Prestranek.	34
plinov coKe, tirat! za peči in štedilnike
FOZOR! Srebrne krone po najvišjih cenah plačuje edini grosist BeleJIi Vito, via Madonnina 10, I. 389
ŠTEDILNIKE z® vzidanjc, vsake velikosti, solidno J domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi po- : stavlja. Izdelovalnica štedilnikov, (Kranjec Lu-j
dovik, Trnovo pri 11. Bistrici.
381
sirsšnlKi, n&uađna opeka, cement Portlanđ I. ume
KRONE plača vedno par cent. več nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Povb, trgovina Piazza j Garibaldi St. 3, te»ef. 3-29 (prej trg Bariera)
OMARE, postelje, vzmeti, žimnice, omarice, divan in drugo prodam tudi posamezno. Naslov Campo Belvedere 1, prodaja časopisov.
(489)
29
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povb, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga).	25
ZALOGI:
Via Coroneo 25 telofon 13-06 Viole XX. settembre 94 telef. 241

UmO^lIfliHaBliHlISBSIiB^SI^IimuraBIlHIHlIlHiaBS!;
fjkl fOfl BJiltliffi k I Miri, Celje. Dubrovnik. Kotor. Krsni. LjisH-
POrvM DHlilVM ■ i u« m\m HetMC. opatija, smm,
sprejema uloge na hranilne knjižice, žiro fn druge vloge pod najugodnejšimi pogoji, j Split. Šibenik. Zadar. Zagreb, Trst, ttien.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ^Bg | Posloone zveze z Mi uečjlmi Kroji u tu-in Inozemstuu