PREMIRANJE  IN  STOPNJA  NAGRAJEVANJA
Komu naj se izplačujejo premije
•      Novi gospadarski predpisl, kl
¦   ki   so   bili   izdani   letas,   jasno
1   dokazujejo,   da   pri   nadaljnjeno
1   izpopolnjevanju   našega   gospo-
1   darskega sistema dobiva faktor
rentabilnosti vse bolj  pomemb-
'   no   mesto.   Smernice  tega   eko-
nonvsko upravitenega in  vseka-
kor pozitivnega razvoja sistema
najbolje izraža  dejstvo, da  po-
staja za ekonomiko proizvodnih
podjetij  produktivnost sploh, 5s
posebej  pa  produktivnost   dela,
osrednje vprašanje.
Uredba o plačah delavcev In uslužbencev gospodarskih orga-nizacij je s tem, da je sprejela načelo, da se prizna in na račun lastne cene plača vsako prese-ganje postavljene norme, režila vprašanje zainteresiranosti ne-posredno proizvodnih delavcev. Del dobifka, ki je namenjen za plače, k! presegajo plače v ta-rifnem pravilniku, pa mora za-interesirati razen vsega kolektt-va zlasti še določeno število de-lavcev in uslužbencev, ki ne delajo p.0 normah (od katerih je odvisna boljša delovna or-ganizacija in realnost določenih norm, kakovost izdelkov, nižjl proizvodnd stroški in možnost plasmaja blaga). Ta del dobička kakor tudi morebitno znižanje lastne cene, je treba na podlagl uredbe o zajemanju izrednega dobička in dajanju premij za znižanje lastne cene razdeliti prcdvsem na osnovi premijskega sistema, ki je sprejet v podjet-ju. Zal, pa imamo malo podjetij, ki so sprejela pra\:lnike o pre-tmiranju. medtem ko v nekate-rifa podje-tjih ti srorejeti pravil-
niki niso v skladu z duhom, po-nekod pa tudi ne z besedilom uredbe.
Za to je več razlogov. Nedvo-mno pa je, da do tega v najvefi primerih pride zaradi odpora 8 strani kolektiva podjetja prott sprejetju pravilnika za primer, da bl se a premiranjem obsegel samo ožjl krog delavcev in uslužbencev, to je, ako bd se premije dolo^Sle samo za tiste delavce In uslužbence, kd so prispevald k ostvaritvi prihran-kov ali večjega dobička. Na-dalinj razlog ]e, da ni tesnega sodelovanja med strokovniiml združenji proizvajalcev in sirv-dik. forumi po eni strani, ter ustrezajočimi industr. podjetjl po drugi stranl z namenom, da bl se postavila osnovna načela premiranja. To je pa toliko bolj potrebno zato, ker je pre-miranje nova stvar in razen te-ga teoretično in praktično zelo slabo obdelano. In končno, temu so nekoliko vzrok tudi neza-dostne izkušnje ljudskih odbo-rov.
Ti razlogi sami po sebi naka-zujejo   tudii   ukrepe,   ki   jih   je   i treba  storiti,   da  bi   aktivizirali   : delo   za   izdelavo   \n   sprejetje    ; pravilnika   o   premiranju  in   to   i delo tudi pravilno usmerili. Za-to je predvsem potrebno, da ss   ¦ zbornice,   strokovna    združenja in  ustrezajoči sindikalna  forumi bolj    zavzamejo    za    reševanje   ¦ načelnih    in   specifičnih    vpra-   i Sanj,  ki  se pojavljajo pri  pre-   i miranju  v  posameznih panogah   i ali skupinah proizvajalcev. Tre-   ] ba  je  tudi odvre&i  pojmovanje   i
v industrijskih podjetjih, da morajo pri razdelitvi sklada za premiranje sodelovati z enakimi
pravicaml %-si čland kolektiva, ali pojmovanje, da je premija posebna oblika pla-če iz dobička.
Načela premiranjc
Pred podjetja se bodo pri ti-delavi.pravdlnika o premiranju verjetno postavili trije temeljai problemi: katera delovna mesta je treba premirati, za kater« uspehe je treba priznati pravdco do premije, po kakšnem načelu je treba razdeliti sklad za pre-miranje.
Težavno je ra vsa podjetja postafrita enoten kriterij — koga bd bito treba, ali koga ne bi bilo treba premirati. To bi se neka-ko moglo storiti znotraj posa-mezne panoge ali skupine sj-rodnih podjetij, toda znotraj celotne industrije nikakor ne. Neka stvar pa bi morda pri teiu vendar lahko služila kot osnov-no merilo, to je, da premija ni plača, temveč posebna nagrada, ki se daje organizatorjem pro-izvodnega procesa, nosilcem ekonomike podjetja in tistim delavcem in usluibencem, ki s svojo strokovnostjo, boljšim de-lom, organizacijskim duhom in pravilmm reševanjem ekonom-sko-tehnične problematike pod-jetja pripomorejo k večjemu uspehu, v skrajni linij.i k dvigu proizvodnje podjetja na višji tehnični ali ekonomsld nivo. Morda je to merilo dokaj teo-retično, kljub temu pa vendar zadostuje, da odstranirao večino neopravičenih kandidatov za premiraaje. Nadaljnje odstra-njevanje in stopnjevanje pravlc
posameznikov do premije se v podjetjih lahko zgodi samo aa podlagi določenih okoliš^in in delovnih pogojev.
Se težje je postaviti enoten kriterij glede vprašanja, kaj je treba premirati. Tu zlasti pri-dejo do izraza posebnosti panog, ekupin praizvajalcev, pa tuda posaameznih podjetij. Vendar so dolofene osnove, po katerih W se v večinii podjetij lahko pre-miralo, in sicer:
—  za  produktivnost  dela,  to-da  ne samo  proizvodnih delav-cev, temveč tudi tlstih oseb,  ki s svojo strokovnostjo omogoiajo in   orgaaizirajo   produktivnejše d«lo teh delavcev;
—  za boljšo proizvodnjo — za zmanjšanje  izmečkov;
—  za  prihranke  materiala   in drugih materialnih stroškov,
—  za   popolnejše  in   racional-nejše   izkoriščanje   zmogljivostl na  podlagi  povprečja izkorišča-nja  strojev   v  mesecu   ali   po-dobno.
Pri izpopolnjevanju sistema premiranja lahko posamezna podjetja na podlagi svojih kon-kretnih problernov sprejemajo tudi druge osnove (zmanjšanje nesreč pri delu, zamud pri delu, bolezenskih dopustov), razume se, če je za to ekonomsko opra-vičilo.
(NadaljevaiD(ie na  13.  scrani)
(Nadaljevanje z 12. strani)
Glede tretgega problerna — načel, po katerih se obračunajo premije, menimo, da je premi-ranje po sistemu točkovanja na bazi kolektivnih rezultatov sku-pine, oddelka ali faze proizvod-nje mnogo bolj ugodno, kakor pa premiranje na temelju indi-vidualnih rezultatov. Ceprav Je pri drugem sistemu pozitivno to, da slehernega nagrajuje po njegovem lndividualnem rezul-tatu dela, pa je za sedaj ne-uporabljiv, ker knj:\:>vodska služba v podjetju ni v stanju, da bi spremljala rezultate po-eameznikov.
Ce bd se lzdelave pravilnika o premiranju lotill s teh ali podobnih poziclj in načel, me-nimo, da M 8 tem zagotovili premiji pravo mesto in vlogo, kd jo ima v našem gospodarskem eistemu.
Premije so postale v našem BLstemu plač stalna stvar, tod.i za sedaj eo še bolj s predpds*. postavljeno naročilo, naj se pre-mije v podjetjih vzpostaviio. Ne glede na morebitne spre-membe v razdelitvi dobička, mora biti premija osnova za razdeMtev plač iz dobička. Zate-gadelj pomeni izdelava pravil-nikov o premijah trajno nalo-go. Podjetja jo morajo nujno sprejetl in se zavedati, da bo tispeh podjetja boljši in plače Klehernega posameznika večje, če bo bolje postavljen premil-ski sistem In če se bodo bolje nagrajevall tisti, kl prispevajo k stvarnemu uspehu podjet.ia. Zato pa se morajo delovni ko-lektiivi in podjetja v prvl vrsti sami zainteresirati za izdelavo pravilnikov o pr&miranj u, če želimo, da bomo od njih dobdli pričakovane rezultate.