_ : t » ■. MMH KIIIODNI Mi Mmhtnii pnv v Trstu, v soboto, 19. soptombra 192«. Posamezna Številka 30 stol. Letnik Ll jlef tzhaja vuk dan zjutraj mrtn ponedeljka. Narobifna: sa I meeee L 8—, {t mesece L 22.—, pol kta L »8.—, cdo let« L-9&—v ▼ fnoarantvo |L 6 60 vet — Posamezne fitevtike 80 atot — O^iaaoina aa 1 mu v liroko&tl 1 kolone (72mm): za trgovafce In obrtne oglaaa 74 atot. as irrrinice, zahvale, poslana, vabila L 1.80, cgleae denarnih imto L i— M«U oglasi: 10 alot za bcacd* aafmani L X EDINOST Trat (3|. olioa S. Fnawwa đ'Aasbt *X To« 11-07. DopM aal as poflUMo isklNtao ondolM^, oglasi, rsklo* to daoar po nprralitvn. Rokopisi ss as vroto|» NsIraolHrsod sa oa avteama)a — Last, saloiba ta tlak TMkams „Edinost-PndamdniHvo ▼ Gorici: uHca Oloeu* Canhaed it 7. L a. — TetdL M. 921 Glavni in odgovorni srodnik j prof. Ptllp Paria. Razvol Boj sa obstanek je po mnenju socijo-logov naravni pogoj za življenje po-©dinca in celega društva. V svojem raa-voju se nam prikazuje ta borba v različnih fazah. Primitivni človek se je boril za hrano in ženo. Ko si je to tekom časa osigural, stopa borba v znamenje religijo. Po nastopu monoteizma se je vodila obupna borba proti politeizmu in z delnim porazom zadnjega nastane borba v samem monoteističnem učenju, katera se izraža v muslimanski ekspanziji, inkviziciji, križarskih vojnah, Klilioque» in reformaciji v širšem smislu. Reformacija že nosi nacijonalni karakter ter s tem nastopa borba nacijona.-hzma. Tu smo bili pred svetovno vojno, a dekadenca se opaža šele v najnovejšem Času. Danes je versko sovraštvo brezpomembno. Nekateri mislijo, da bodo tudi o nacijonalnih borbah govorilo poznejše generacije z ironičnim nasmehom. Vsekakor pa pride čas, ko se ne bo moglo več razumeti, zakaj so se narodi sovražili. Borba se pokazuje sedaj v drugem znamenju, v znamenju, katero je bilo že od začetka aktuelno, — v znamenju ekonomije. Ta borba dobiva po vojni čedalje večji razmah. Dokler ni bila zemlja preveč obljudena., je lahko hranila vse. Plemena so se selila iz kraja v kraj in živela so brez truda svojih rok. Zemlja jim je nudila, kar je sama od sebe rodila. Nad seboj še ni občutila gospodarja, ona je služila vsem enako, ona je bila kolektivna. Ali človeštvo se je množilo, zmanjkovalo je hrane in tedaj so se ljudje lotili dela. Postavili so si hišico, obdelovali za življenje potrebno zemljo ter Čakali, da ona rodi. Tu je nastala ljubezen do rodne grude. Kolektivna last je postala individualna. Izvor ekonomskih borb začne tukaj. Razne nezgode in vpadi drugih nomadskih plemen so prisilili taksno naselbino, da se je orga^ nizirala, da si z organizacijo pomaga in se ščiti pred" drugimi. Tako pridemo do pojma naroda oziroma do pojma države. Ona/ je imela v začetku defenzivni značaj. Ali zemlja se je izkorišče-vala, ljudstvo se je množilo, potrebno je bilo se ozreti po drugi zemlji. Nastale so vojne s sosednimi državami. Moč je bila pravica : šibkejši naj služi močnejšemu. Države niso poznale tolerantnosti proti svojim sosedom, nego so si skušale prilastiti kolikor mogoče veliko ozemlje. Prebivalce, katere je našla na okupiranem teritoriju, je kratkomalo uničila ali pa zasužnjila. Premaganci v novi državi so bili brezpravni. Nastal je nov razred ljudi — sužnji, kateri se ne smatrajo za osebo nego za stvar. Ta stvar se je lahko kupovala, prodajala in ubijala. Človek je bil razumna stvar in šele s prihodom krščanstva je ta stvar postala spet človek. Na takšen način zasedena zemlja je pri&la v lastništvo države, katero je njen poglavar poklanjal zaslužnim ljudem. Veliki kompleksi zemlje so prišli v roke ene osebe; to je srednjeveški fevdalizem. Vlastelin je bil neomejen gospodar nad svojo zemljo, a ljudje, ki so jo obdelovali, so bili njemu podvrženi in imenovali so se tlačani. Tudi cerkev si je v svojem razvoju prilastila mnogo zemlje, ali Še največ z darovi pobožnih ljudi. Ker ona ne sme prodajati, je njeno premoženje narastlo do ogromne vrednosti. Radi povoljnih prilik se je zemlja kopičila v rokah po-edincev, a mali posestniki in kmetje so padali. Oni so bili tlačeni, proti gospodarjem so se vodile obupne borbe, katere so pri nas znane kot kmetski upori. Z raznimi zakoni so bili tlačani vsaj za silo zavarovani in s tem je bila borba vsaj deloma likvidirana. Sledila je meščanska revolucija, ki je strla fevdalizem ter proglasila in uveljavila načelo svobode. uspeh in ne more se razumeti, da za teto mizo sedi toliko držav, ko pa vsaka Una gotove zahteve do druge. Pred vrati te Družbe prosi in joče zbor narodnih manjšin. — Na drugi strani se s strahom gleda na novo idejo, ki jo nosi matjuška Rusija. Kdo bo zmagal. Ženeva ali Moskva? Vsekakor so prav v teh dveh besedah zapopadeni pravi elementi sedanje krize. Ženeva in Moskva tvorita dve žarišči, dve gravitacijski točki, okoli katerih se suče in vrti ves svetovni položaj po vojni. To sta jedri dveh sistemov povojnih sil, ki sta se izkazala do sedaj kot nezdružljiva. Med eno in drugo skrajnostjo so možni razni vmesni sistemi, ki so lahko nevtralni, toda kakor pred vojno, tako je tudi po vojni vprašanje svetovnega miru zopet le vprašanje ravnoteže med nasprotnimi silami. Družba narodov ni na tem nič izpremenila. Samo vaga je postala mnogo večja, tako velika, da se sedaj lahko rreče, da ni več vprašanje evropske ravnoteže, kakor pred vojno, temveč vprašanje ravnoteže sil vsega vesoljnega sveta v polnem pomenu te besede. Sem foSlstovskego direktorlla Razprava o razmerah v tržaškem fašizmu — On. Riccl ostane v Rimu — Za komisarja tržaškega fašizma je Imenovan on. Barduzzi RIM, 24. Sinoči je imel pod predsedstvom on. Mussolinija sejo fašistovski direktorij. Seji so prisostvovali tudi notranji minister on. Federzoni, predsednik konfederacije fašistovskih sinda^ katov on. Rossoni, general fašistovske milice Bazan ter glavni tajnik italijanskih fašijev v inozemstvu on. Bastia-nini. Na zborovanju, ki je trajalo približno dve uri, so razpravljali o notranjem položaju, nastalem po izvršenem atentatu na on. Mussolinija. On. Turati je obširno poročal o ogorčenju, ki je zavladalo v fašistovski h vrstah radi atentata. Jutri bo fašistovski direktorij zopet imel sejo ter se bo pečal z razmerami v nekaterih pokrajinskih fašistov-skih zvezah. Po zborovanju se je on. Mussolini u-maknil v svojo pisarno, kjer je sprejel pravosodnega ministra on. Rocca. Raizgovarjala sta se o zakonskem načrtu za uvedbo smrtne kazni. Na včerajšnji seji fašistovskega direktorija je on. Ricci obširno poročal o delu, ki ga je izvršil v Trstu kot visoki fašistovski komisar tržaške pokrajinske fašistovske zveze. On. Ricci, ki je podtajnik fašistovske stranke, se bo sedaj iz službenih ozirov nastanil v Rimu. Za izrednega komisarja tržaške fašistovske zveze pa je imenovan on. Barduzzi. On. Carlo Barduzzi je bil svoječasno tajnik tridentinske fašistovske zveze. Rojen je bil v cremonski pokrajini leta 1888. Dovršil je tehniko v Milanu ter je po poklicu inženir. Za poslanca je bil izvoljen leta 1924 v tridentinskem volilnem okraju. RIM, 24. Izredni komisar za tržaško pokrajinsko fašistovsko zvezo on. Barduzzi je danes konferiral z notranjim ministrom on. Federzonijem in z glavnim fašistovskim tajnikom, on. Turati-jem o položaju v tržaškem fašizmu. On. Barduzzi bo jutri zapustil Rim ter bo odpotoval v Trst, da prevzame posle izrednega fašistovskega komisarja. Predavosjo o remnisM kulturi na rimski univerzi RIM, 24. Akademski senat rimske u-niverze je na predlog rektorja profesorja Del Vecchio povabil romunskega zgodovinarja profesorja Nieolo Jorgo v Rim ,kjer bo predaval o romunski kulturi. Predavanja profesorja Jorga na ^ , . , , . . rimski univerzi imajo namen poglobiti Tedaj pa nastane drugo nasprotje, ki kulturne odnogaje med ItalijcTin Rtv rt n n nt i I /-v rv» n /i I in rl rv iti ** munsko. jo zanetilo med ljudstvom ponovno in še vztrajnejšo borbo. Posledice stroja Napredek tehnike, veliki uspehi v industriji so širšim plastem ljudstva odvzeli kruh. Kar je prej delalo mnoštvo ljudi, to lahko opravi danes stroj in posledice so te, da so velike mase brez- Rretocfle ktmtnnlrtiv t Milanu radi širenja revolucijonarnlh letakov MILAN, 24. «Popolo d'11 ali a» poroča, da je policija včeraj aretirala šest ko-poselne. Stavke in razredne borbe *brek muni sto v, ki so delili po mestu revolu-konca. Zemlje primanjkuje, zato se j cijonarne letake. Aretirance^ bodo pre-ljudstvo seli v manj obljudene dežele.1?311 sodnim oblastimi radi širenja leta-Svetovna vojna in revolucije zadnjih ?kov> kl ščuvajo k razrednemu sovra- let naj bi bile nekak izhod iz takega stanja. Dinastije izginjajo, vlade padajo, diktature rastejo kot glive. Svet preživlja vseobčo krizo, svetovna vojna ni zaključila razvoja z večnim mirom. Da se to stanje ublaži in da se vsaj za silo izogne zlu, se je pokazal golob z oljko miru. Wilson s parolo ((Samoodločba narodov». V Ženevi se je zbralo 38 držav, da napravijo trajen mir, da se bodo spori rešavali diplomatskim potom. Prvikrat piše zgodovina v svojo knjigo moment, ko se je zbralo toliko držav na enem mestu s tako plemenito idejo. Tam se diskutira, konferira, rešujejo se konflikti, sklepajo prijateljstva itd. — Na drugi strani je tajna Rudija. Na Knsmlju doni internacijonala. S skepso sagleda iia Družbo narodov, »ziroma na Družbo držav. štvu in k uporu proti javni oblasti. Ko] ]e zapistll Rodolfo Valentine 8 avtomobilov, 12 psov, 5N klobukov In 300 kravat RIM, 24. Agencija «Italia d*Oggi» objavlja nekatere zanimive podrobnosti o zapuščini znanega kinematografskega igralca Rodolfa Valentino. Slavni u-metnik je zapustil razun nekoliko tisoč dolarjev 8 avtomobilov, 5 konj, 1 jahto, 12 psov, 40 oblek, 50 parov čevljev, 300 kravat, nad 200 srajc in okolu 500 klobukov. Pri tem seveda niso vštete obleke, ki jih je rabil pri izvrševanju svojega umetniškega poklica. Rektor padovanske univerzo umrl -PADOVA, 24. Te dni je umrl rektor Dvomi se v padovanske univerze Luigi Lucatello. Rojen Jo Ml 1.1863. v Trevisu. Po do-končanih medicinskih študijah na genovski univerzi so je posvetil zdravniškemu poklicu ter je vodil glavno mestno bolnico v Genovi. Kasneje je Ml imenovan za izrednega profesorja patologijo-na kr. univerzi v Padovi, kjer je bil leta 1919 izvoljen za rektorja. Italija In Ansllja Ugibanja francoskega lista o napovedanem sestanku med IKussollnijem in Chssnberljainom PARIZ, 24. «Gaulois» navaja vesti, ki pravijo, da se bosta v Italiji sestala ministrski predsednik on. Mussolini in angleški zunanji minister Chamber-lain. List pravi, da ni prav nič čudno, če namerava ChamLerlain utrditi angleške pozicije v Sredozemskem morju ter se približati Italiji in Španski sedaj, ko Francija in Nemčija med sabo ljubi m kujeta. «Gaulois» naglaša, da Mussolini ni bil nikoli preveč naklonjen Nemčiji in ni nikoli preveč zaupal v Družbo narodov, pač pa Je zmerom kazal nekako nagnjenje za sklepanje pogodb s konservativnimi vladami in za ekspanzivistično politiko na vzhodu. Delovanje lusoslocenske narodne skupštine v prihodnjem rednom zasedanju BEOGRAD, 24. (Izv.) Ministrski svet je imel danes popoldne sejo, na kateri je razpravljal o pripravah za sklicanje narodne skupščine. Sklenjeno je bilo, da se v izrednem zasedanju na vsak način sprejme zakon o centralni upravi in stanovanjski zakon, da se ratificirajo ostale konvencije z Italijo (net-tunske), ter da se po možnosti sprejmejo Še nekateri zakonski načrti, ki jih je že pripravil trgovinski minister dr. Krajač. V rednem zasedanju skupščine, ki se začne 20. oktobra, naj bi se ratificirale trgovinske pogodbe z Anglijo, Francijo, Bolgarijo, Madžarsko, Albanijo in Španijo, ki so že zaključene ali pa se vodijo tozadevna pogajanja. BEOGRAD, 24. (Izv.) Danes ni bilo v Beogradu posebnih i>olitičnih dogodkov. Vlada sestavlja proračun prometa nega ministrstva. Prejšnji proračun je znašal okrog tri milijarde, sedanji pa bi bil znatno manjši. .Minister za socijalno politiko Simon ovi <5 je imel danes konferenco z ministrskim predsednikom Uzunovićem radi uredbe o novinarjih. Jutri se bo vršila pri Simono-viću seja zastopnikov novinarjev. Prisostvoval bo tudi minister za izenačenje zakonov dr. Srskič. Podpredsednik ra-dikalske stranke prvak Aca Stanoje-vič je imel ves dan razne konference s Pašičevimi pristaši. Tukaj računajo, da Se danes odpotuje Stanojevič v Dalmacijo k PaJSiču. Popoldne je imel sejo skupščinski odbor za izravnan je davkov. _ Obiski pri Pašiću CAVTAT, 24. (Izv.) Nikola PaSič danes ni šel iz svoje vile. Posetila sta ga poslanca Kamenovič in Nikola Novako-vič. Poslanec Kamenovič je izjavil novinarjem, da je prišel kot poslanec k Pašiću v svojem imenu in v imenu svojih volilcev. Pravi, da je Pašiča dobil mnogo bolje razpoloženega kakor sploh kedaj poprej. Sicer pa Pašić radi revmatizma težko hodi, vendar pa ne predstavlja to nikake nevarnosti. Pašić ostane dalje časa v Cavtatu, ker mu — kakor sam izjavlja — zrak veliko bolj prija kakor v Monte Carlu. Dalje je izjavil Kamenovič, da Pašić odobrava načrt za nove železnice. Kamenovič je nadalje izjavil, da ni proti sodelovanju z Radićem, da pa je mnenja, da se zaradi Radića ne sme cepiti narodni blok. Treba bi bilo nekoliko počakati, da bi Radić začel sodelovati z narodnim blokom. To bi bil dobiček za državo in zdrava sprava med Srbi in Hrvati Ta izjava Kameno vića je značilna, ker prihaja neposredno iz Pašićeve okolice. Odredbo JugoeL finančnega ministra , BEOGRAD, 24. (Izv.) Finančni minister je izdal naredbo, da smejo banke in menjalnice, ki so pooblaščene za trgovanje z devizami in valutami, na podlagi potnih listov, ki imajo vizum one države, v katero se peljejo potniki, prodajati jugoelovenskim državljanom inozemska plačilna sredstva v raznih valutah; in sicer morejo izplačati za Bolgarsko, Madžarsko, Grško in Albanijo do 8 tisoč dinarjev, za vse ostale države pa do 12 tisoč. Prod prihodom tehoslovašklh parlamentarcev v Jugoslavijo BEOGRAD, 24. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja skupščinskega odbora za sprejem čehoslovaŠkih parlamentarcev. Cehi pridejo 3. oktobra popoldne preko Budimpešto v Subotico, kjer jih oblasti svečano sprejmejo. Potem se zvečer pripeljejo v Beograd, kjer bo svečan sprejem na kolodvoru. Mesto bo slavnostno razsvetljeno in okrašeno. Bne 4. oktobra od 11. do 12. bo v narodni skupščini svečana seja za prihod če- hoslovaŠkih parlamentarcev. Cehi ostanejo v Jugoslaviji kakih 8 dp 10 dni. ProSnJe Is Rima smo piofell sledeče poročilo* na katero opozarjamo še posebej vojno Invalid« bo povrnil Is Senovo BEOGRAD, 24. (Izv.) Jutri zvečer odpotuje Pavle Radič v Zagreb, da pripravi vse potrebno za sestanek St. Radićem, ki se povrne iz Ženeve. Pavle v pokojnino invalidov, pohabljencev ~ In svojeP ^J?0*?1?-1 vojnih Jetlkavcev določen do 30. t. m, htičnih dogodkih in o kombinacijah, H 0p0zar)a> ** Vel)a Isti rok tudi za In- Iri on u Holom to rado nlocrnvo r»n CAT. .. t . ... . Medtem ko so potejuje, da jo nepro* klicni rok za vlaganje prošenj za vojno ki so se delale za časa njegove odsotnosti Pavle Radić se potem zopet povrne v Beograd. direktne pokojnine^ t. J. za stariše, so-jodnike, Žene, otroke ln pastorke vojakov, ki so padli v vojni ali umrli radi bolezni, ki so si jih nakopali v vojni. Županstva, duhovniki L dr. naj obvestijo o tem prebivalce. Težave «Slavonske Banke* v Zagrebu ZAGREB, 24. (Izv.) Slavenska Banka je prišla v plačilne težkoče. Neugodne gospodarske razmere v državi in nepo- | Opozarja se na sledcčei Tam, kjer ni voljno poslovanje nekaterih industrij- io predpisanih dokumentov, zadostuje, skih podjetij njenega koncerna v zvezd da vj0aio invalidi, vdovo, sirote Itd. s previsokim dvigom dinarja so močno padlih bivših avstro-ogrskih vojakov poslabšale položaj banke. Ko se je v rad- pro&njo na navadnem papirju pred 30. njem Času začelo s forsiranjem dviga, i ^ m. na županstvih. Županstva bodo proti kateremu ni bilo primernega pre-' potem skrbela za protokolacljo prošenj moženja in pomoči, oslabele so delnice ^ za odpofciljanje finančnemu mi-Slavenske banke, kar je imelo za posle- nigtrstvu (Ministero delle Finanze. — dico nezaupanje pri vlagateljih; priče- Direzlone Generale Penslonl dl Guerra. lo se je močno dviganje vlog. Ker banka _ Ufficlo Terre Redente. — Palazzo nepričakovanim velikim zahtevam ni Braschi._Roma). — mogla zadovoljiti, je uvedlo sodišče v Zagrebu nad njo predkonkurz. Kljub temu se nadaljujejo pogajanja v svrh^ sanacije banke in so* se interesenti kr kor tudi upravni svetniki izjavili pripravljenim po raznih žrtvah, da se poskuša mirna likvidacija banke. Zadnji dogodki na Kitajskem pred Družbo narodov. Po 30. septembra se bodo vse tako prošnje zavračale. Dokumenti pa se bo-rlo lahko pošiljali tudi pozneje. Neobhodno je potrebno, da se v prošnji navede poleg potrebnih osebnih podatkov tudi naslov prosilca. Vsem, kl so že napravili prošnjo prej, a niso prejeli odgovora, se svetuje, če ne morejo več dokazati, da so prošnjo napravili (t. j. če nimajo potrdila o pre- iena^a^«rajjf Ku'dS I®™« priporoieneo. pisma, ali potrdila KK^VS^ da t županstva aH Društva kombatentov razloži pred Družbo narodov, kako je pri-,Itd.), naj prošnjo pcnovljo. filo do zadnjih krvavih dogodkov na Jang-Tse-Kjangu. Zastopnik Kitajsike je povedal, ft?r so 8. julija ta 2. in 29. avgusta nekater« • ngleške ladje ki so vozile navzgor po Jang Tse-Kjangu, jpovozile mnoge kitajske čolne ter tako zakrivile smrt kakih sto potnikov, častnikov in vojakov. Ko so kitajske oblasti poslale na krov angleških ladij nekaj vojakov, da uvedejo preiskavo, se je Nemika vlada za nadaljevanje pogajanj s Francijo BERLIN, 24. Pod predsedstvom državnega kancelarja se je danes vršila i®eja ministrskega sveta. Zunanji mi-Kaj vo j altov, aa uveaejo preisKa.vo, se je mr^em-mn ie Dodal noročilo o neka angleSka križarka vmešala v zadevo ™tei btresemann je poaai poročno o ter grozila prebivalstvu, ki je naseljeno delovanju nemških delegatov na zbo- na obeh obalah. Kitajske oblasti so pri rovanju Družbe narodov, ter je tudi ob- žale angleške trgovinske ladje, ki so zaderi- vestil vlado o vsebini svojih razgovor vilo c m^njene čine na reki, ter so »» tem rov s francoskim ministrom za zunanje obvestile angleški konzuliat v Chung- nadeve Briandom glede zveze med Nem- Kingu. Medtem pa je neka angleSka topni- xtjQ in Frančiio čarka pričela obstreljevati Vandsien ter je J ; pobila kakih 100 orožnikov. Pozneje so še druge križarke pričele obstreljevati mesto Vlada je odobrila postopanje delegatov pri Družbi narodov ter je tudi v . Lil Lige tti n.c pin-cro uiAjusijv.itM LU V pil UA1J1 iiai uuv v n-i J» ter so porušile kakih 1000 hiS, več tisoč giavnem soglasno odobrila dosedanje nrphivfllcpv rm i a nriSlo ob živlieo ie. Ivi-___________ r^.^ •___• „„ v,.« prebivalcev pa je prišlo ob življenje. Ivi tajske čete so morale odgovarjati s streljanjem, da se branijo. Kitajska vlada želi poravnati te incidente mirnim potom, vendar pa je smatrala za potrebno, da stvar iznese tudi pred Družbo" narodov. Oglasil se je takoj k besedi angle&ki de-elgat lord Cecil, ki je začel izpodbijati predgovornikova izvajanja. Rekel je, da angleSka vlada sploh ni bila obveščena, da bo ta stvar iznešena na skupščini razgovore v Thoiryju. Razgovori se bodo nadaljevali in je bil v to svrho sestavljen poseben odbor, ki ga tvorijo oni ministri, ki so zainteresirani pri posameznih vprašanjih, katera bodo tvorila predmet nadaljnim pogajanjem. Dr. Stresemann pri Hindenburgu BERLIN, 24. Včeraj popoldne se je da bo ta stvar iznešena na sKupseini dr Stresemann Vrnil iz Ženeve. Bil je UIKIZAJC llrtil __________nntrv unro 1 i -ir-i ^r5c.vnom nrpdspdniktL Družbe narodov, in radi tega uuai ne mo-; flnrew nri državnem nredsedniku. re navesti podrobnejt§ih podatkov, povdar- J^to sprejet pri arzajmem preasemii^ jal pa je, da taka presenečenja gotovo ne | kateremu je podal poročilo o poteku morejo koristiti mirnemu izravnanj-u spo- ; razgovorov v Ženevi. Ostal je pri njem ra Priznal je, da se vodijo med obema vla- j nad eno uro. Predsednik se mu je za-dama pogajanja, ki bodo kmalu dovedla j hvalil za njegovo uspešno delo in izrado likvidacije teh incidentov. izil upanje, da bodo sedanja pogajanja Predsednik skupSčine dr. Ninčić je izja- kmalu priVedla do izpraznitve renskega vil, da o tej zadevi sedaj ni mogoče raz- ^ - pravi jati, ker ni bila postavljena na dnevni red. Radi tega je zaključil incident. — Skupščina je nato nadaljevala svoje delo. Razoroiitvena konferenca ŽENEVA, 24. Včeraj dopoldne je skupščina1 Družbe narodov razpravljala predvsem o sklicanju mednarodne razorožitvene konference. Govorniki so poudarjali, da je podkomisija izvršila že toliko pripravljalnih del, da bo mogoče sklicati konferenco že pred prihodnjim zasedanjem Družbe narodov. Sklenili so poslati tudi vsem vladam povoljno, priporočilo, da omogočijo Čim več čas- 1 nikar jem udeležbo na tej konferenet Lord Cecil je predlagal za tem, naj in saarskega ozemlja. Seja francoskega ministrskega sveta PARIZ, 24. Davi se je sestal ministrski svet k seji. Predsedoval je Poincard. Vlada je odobrila načrt za reformo ]?o-slovanja prosvetnega ministrstva. Romunski kralj obolel BUKAREŠT, 24. Kralj je obolel na vročici. Zdravniki so morali pod vzeti lažjo operacijo. Zadnji buletin označuje kraljevo zdravstveno stanje kot Železniška nesreča na Japonskem A.UIU J^ ____________, __ PARIZ, 24. Listom poročajo iz T oki j a, Družba Narodov^obj^f v'sakih"6 mese-!da je neki brzovlak na progi Tokio- _ __ • m n •_____»U » Xt 1 IIii*/\ftir«t a Uro vil cev ratifikacijo vseh pogodb in dogo- Simosaki skočil pn Hirošimi s tira. 20 vorov ki so se sklenile v duhu Družbe potnikov je prišlo ob življenje, dočim narodov i jih je bilo kakih sto ranjenih._ DNEVNE VESTI Zakaj smo HM zadnjič zaplenjen! O zaplembi «Edinosti* od pretekle srede smo prejeli sledeči odlok: Prefekt tržaške pokrajine ^ videvši slovenski list «Edinost» od 22. septembra 1926, št. 226; pomislivši, da članek pod naslovom «Breme novih zakonov», medtem ko dozdevno ima intonacijo v prilog aplika^ ciji zakona, vsebuje tendencljozne o-pazke, ki bi utegnile otežkočati izvajanje zakona, in to na škodo javnega reda; videvši veljavne določbe o tisku in čl. 3. občinskega in pokrajinskega zakona od 4. februarja 1915, št. 148; odreja: Slovenski list «Edinost» od 22. septembra 1926, št. 226 se zapleni radi članka »Breme novih zakonov«. Izvršitev te odredbe je naložena kr. kvesturi v Trstu.« Mi moramo vzeti seveda zaplembo na znanje, ker ni v tiskovnih zakonih no- bene določbe, ki bi predvidevala možnost pritožbe proti zaplembam Ko bi bila, bi se je gotovo poslužili v tem slučaju, zakaj ne bilo bi nam težko dokazati tudi d pričami, ki so pri tem članku sodelovale, da je bil edini naš namen prepričati naše ljudi s primerom s zakonom o pogozdovanju Krasa, da je tudi zakon o spuščevalnicah bikov koristen in dober zakon. Sicer pa se lahko sklicujemo tudi na pričevanje današnjega dopisa Iz Cerkna. Radi tega nas je ta zaplemba zares presenetila. Odsodlteo zadetka novega kruna Včeraj se je vršila seja pokrajinske komisije za živila. Predsedoval je vice-prefekt kom. Zanconato, ki je obvestil prisotne, da je ministrstvo dovolilo, da se z ozirom na količino še neporabljene bele moke lahko odgodi začetek izdelovanja novega kruha. Dne 23. t. m je bilo na tržaškem trgu še 90 vagonov bele moke. Na podlagi tega je komisija sklenila sledeče: n. (EDINOST* V Trstu, dne 25. septembra 1926. 1.) z novim kruhom se začne 11. oktobra. Ta rok pa se lahko skrajša, Če bo primerno; 2.) tudi ostale občine se pozovejo, da začnejo isti dan z novim kruhom; 3.) vsi trgovci morajo sporočiti vsak večer g. Sporeniju, predsedniku podko-jjiisije, količino moke, da se onemogoči naraščanje zaloge, ki je bila ugotovljena 23. t. m. Bela moka, ki se uvozi po tem dnevu, ne bo prihajala več v po-štev za kruh. 4.) Peki se morajo obračati za nakup bele moke na pekovski sindikat, ki bo sporočil naročbo trgovcem z že popisano moko; 5.) komisija je vzela na znanje obvezo zastopnikov zalog moke, ki so jo podali v svojem imenu in v imenu svojih odsotnih tovarišev, da ne bodo prodajali bele moke 00 po več nego 300, in bele moke 0 po več nego 290 lir kvintal. SMRTNA KOSA Včeraj po noči je umrla Milena Perhavc poročena Sancin, hči znane rodoljubne obitelji Perliavčeve in učiteljica na slovenski zasebna šoli v Trstu pri Sv. Jako-bu, kjer je delovala, odkar je potsftala učitelji ca, ij. od leta 1917. Ni nam treba tu naštevati vrlin te mlade žene, ker zadostujeta gornji dve dejstvi: da je bdla prava hči svojega, v -narodnem ozira, vzornega očeta Jakoba Perhav-ca v dobi od leta 1917. doslej, učiteljica na naši svotojakobški šoli, kjer je vneto in zvesto posvečala vse svoje moči učeči se mladini, da spozna vsakdo, kaj smo žnj-o izgubili. Pred letom se je poročila z bivšim učiteljem Sancinom in ko j)e najbolj mislila na srečo, jo je zatekla usode bridka ost. Po dolgem porodniškem trpljenju je premi-iula in pustila v največji tugi soproga, očetovo družino in šolo„ kateri je bila tako srčno vdana. Vsd, ki so poznali «to skromno in blago ženo, jo ohranijo v trajnem spominu. Svetojakobški otroci pa bodo najbolj težko občutili izgubo požrtvovalne svoje do-brotnice gospe Milene. Iz tatinskega dnevnika. Predpreteklo noč so neznani zlikovci a pomočjo ponarejenih ključev odprli shrambo za benzin g. Lovrenca Gorettija na trgu* Dalmazija, vlomili predal pri pisalni ini^i, v katerem so našli znesek 1500 lir v gotovini, ki so ga seveda pobrali. Goretti je javil tatvino orožnikom. — V isti noči so zlikovci, seveda tu-di neznani, obiskali stanovanje Josipa Sieg-mann, stanujočega v ulici Šalita Trenovia St. 1. V njegovi odsotnosti so preiskali sleherni kotiček, pa so na£li le boren plen; morali eo se zadovoljiti le s srebrno žepno uro in neznatnim zneskom denarja. O stvari so bili obveSčni orožniki v Skor- k mg omenjena razstava prenese na četrti in peti dan novembra. Tej proSnji se je tudi ugodilo in omenjena dneva bomo imeli v Gorici razstavo izložb. ftcleke vesti. Odpustno postopanje je trvedal prosvetni minister Fedele proti g. Zornu Emilu, je, da se izboljSa vaše gmotno stanje. Pokažite, da ste močan in discipliniran rod, ne pa da bo javno mnenje sodilo o vas, da ste taki ko ovce, da kamor krene ena, se gnetejo za njo vse. Ne nasedite v bodoče ljudem brez vsake izobrazbe, ki kriče sa mo hoteč pokazati svojo predrznost in aro- učitelju v Solkanu, "proti gdč. Karli Sre- f?1*00* ampak poshidajte mnenja veščakov, bernič, učiteljici v Ročinju, gdč. Volarič iP°znaj° današnji položaj. Seveda, tudi Ivanki, uCiteljici v Gorjah ter gdč. Gerželj med Prakso in teorijo je velika razlika. Ani, učiteljici v Podmelcu. AJDOVŠČINA. Tatvina. . V soboto zvečer se je izvršila v našem trgu tatvina. Tukajšnjemu kovaču in prodajalcu koles Edvardu Kalinu sta izginili Cerkljan. IDRIJA. Avtomobilska nezgoda, živinorejsko predavanj«. Obisk o* Prefekta. Delovanje sindikata. Kakor je «Edinost» že pred par dnevi poročala, se je zgodila v nedeljo ob 15.30 v — Mehanik Rudolf Sivitz, stanujoč v j dve novi kolesi in nekaj materijala v skup- bližini Idrije huda avtomobilska nezgoda. Carboli *g. St. 9M, je predvčerajšnjim pu-! ni vrednosti 2500 L. Pred tremi meseci je Ko je privozil avto s 14 izletniki društva ■etil avnio Irnln vraHrin H* ir ita4i Vii'S'a • Vvll i^ + i „V,_• i. j.___j. _i_____>___ - i • vvv nn.i_____ m__i.. i____? stil svoje kolo, vredno 370 lir, v veži hiše št. 43 v ulici Gatteri za kratek čas brez nadzorstva. Ko se je vrnil, ni bilo o kolesu : njeno, ne duha ne sluha. Sivitzu je preostala le skromna tolažba, da je potožil svojo ne-prilrko orožnikom. Tržaško sodišče Znameniti Vojni materijal branitelji branijo obtožence. bil isti obrtnik tudi okraden, a je tedaj XXX Ottobre v Trstu, — ki se bavi z razdobij na srečo vse ukradeno blago povr- iskovanjem kraških podzemskih jam — s precejšnjo naglico mimo mesta, se je šoferju zlomilo krmilo in avto je zdrčal v bližini «Hiralnice s. Antona» na Marofu s ceste na spodaj ležečo njivo, kake 4 metre LOČNIK. Nezgoda mod procesijo. V četrtek popoldne se je vršila pri nas veličastna procesija v čast M. D. presvete- i £l°boko in se prevrnil. Manjše poškodbe so ga Srca. Da se slovesnost poveča, se je dobili: Tarabocchia Bruno, Alberto Angeli, sklenilo, da se ponese v sprevodu tudi kip Mario Premuda in Julij Giovagnetti; do-Matere Božje. Kip, ki je napravljen iz sta ^ila težje poškodovana Zirnich mavca, so nosili domači fantje s podstav- i Henrik in Kenda Otelio, ki je dobil hud Včeraj se je pred tuk. sodiščem končala ; kom vred na svojih pramenih. Ko je prišel .udarec na desne ledvice, obravnava proti obtožencem Spalni & Cha- j sprevod na glavno ulico, kamor se izteka ■ Na kraj nesreče so se takoj podali, vodi-rubi iz Piacenze, Scopi Amatu, njih usluž- i vse polno žic za električno razsvetljavo in telJ tukajšne bolnišnice dr. Braggion, ki je bencem Trevisanu in Pafcriarca ter v prvi telefon, se je kip zapletel v eno teh Žic in Predal poškodovance v tukajšnjo bolniš-vrsti proti kolonelu Guido grofu Giusti- nosilci kipa niso mogli preprečiti padca nico> od koder so bili pozneje z avtom «Ze-nianij-u, znani osebnosti italijanskega ma-' precej težkega kipa na tla. Pri padcu sta le.ne&a križan prepeljani v tržaško bolniš-sonskega pokreta. Dočim so bili prvi ime- pa bili zadeti dve mladenki, ki sta sledili nic°«. dalje kr. karabinirji, g. podprefekt in novani obtoženci pri obravnavi navzočni, v prvi vrsti kipu Matere božje. Bili sta to. komisar za javno varnost. Avto, ki je tudi je moralo sodišče razpravljati o grofu Giu- j devetnajst letna Marija Vižintin te Mirna PreceJ polomljen, se še vedno nahaja na stinianiju v kontumaciji. Rekonstrukcija ' in devetnajst letna Antonija Visnaldo iz krai" 7aatraJon dejanja, navedenega v obtožnici, bi bila Bari-ja, obe gojenki zavoda «Notre Dame» sledeča: j v Gorici. Zeleni križ, ki je prišel takoj na Leta 1920. je Spalni potom svojih usluž- ; mesto nesreče, je ranjenki prepeljal v bol-bencev Trevisan in Pertrarco ter po posre- i nišnico usmiljenih blatov v Gorico, kjer dovanju Scopija zbral po Krasu sedem va- ' se je ugotovila pri prvi velika rana na gonov gotovega vojnega materijala, ki se glavi in skoraj gotovo si je bila pretresla • morajo urediti plače delavcem vseh vrst '.in obratov v smislu novih razmer, kar se /je pred pol letom tudi izvedlo pri delavcih tukajšnjega gozdnega erarja. Ali je treba da je rudnik zadnji v tem oziru? Eorznm poračiia. Trst, 24. septembra 1926. Amsterdam 1085, Belgija 72, Francija 75, London 131.25, New Jork 27.10, Sypanija 410, Švica 523, Atene 32, Berlin 040, Buka-rešt 14, Praga 80.25, Ogrska 0.0382, Dunaj 387, Zagreb 48.25. Uradna cena zlata (23. IX.) 524.50. Vojnoodđkodninsko obveznice 65j9Q. M ALi OGLASI RPBIIT7-Vrfffini Via Fabio FIizI 23, pouk in O LULI IL JlUUUL prevodi v vseh jezikih. (1460 ČEVLJARNICA, dobro vpeljan«, se proda v Via Cologna 19. 1434 DVA mizarska pomoćnika sprejme takoj Franc Celan, mizar, Postojna 97. 1472 URARSKI pomočnik se sprejme takoj. Dobi hrano, stanovanje in plačo po sposobnosti. Naslov pfjj upravnižtvu 143S OJAČENJE TELEFONSKIH ZVEZ. Telefonska družba beneška je predložila te dneve ministrstvu svoj načrt, ki zadeva ojačenje medmestne telefonske zveze v naših krajih. Do sedaj smo imeli eno telefonsko progo med Trstom in Gorico, ki je bila seveda zelo pomanjkljiva, ker je bila vedno preobložena. Sedaj se že postavljajo drogi Trst-Tržič-Gorica-Vkle-m. Ustanovita se pa dve taki pragi, ta&o da bodo mogoči trije istočasni razgovori med Gorico in Trstom. V koliko se sedaj ze#otavlja, se bo v najlepšem slučaju čakalo kvečjemu pol ure. Nameravajo se pa tudi zvezati občine med seboj, tako pa bo telefonsko omrežje v naSih krajih precej popolno. Zveza s Trstom t. j. nova bo dokončana Se v tem letu in se odda tudi njenemu namenu. _ TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. 24. IX. 1926. Tržni dan nekoliko mirnejši nego včeraj. Na sadnem delu trga je prevladovalo povpraševanje po češpjjah. ZeJenjadni trg .je bil predan ot kupčije s krompirjem. Drugo blago je bilo na splošno mimo, razen fig ki navzlic visokim cenam stopajo v odločilno fazo. Cene današnjega trga: Zelenjava: Radič 100—450; pesa 70—100; zelje 90—110; karfijoli 100—130; vrzote 90 —100; fižol v stročju 120—260; fižol nov 180—220; krompir 45—£0; šelen 100—120; malamcane 120—240; buče 100—280; čebula 40—80. Sadje; češplje 35—70; fige 50—90; breskve 180—600; grozdje 160—S20; jabolka 50—150: hruške 120—400; Jimone 18—35 L za zaboj. _ Druitvene vesti — M. D. Zarja - Rojan. Vsi člani, ki se udeleže v nedeljo društvenega izleta v Vipavo, naj se zbero ob 6 pri Šoii. Ob 6.30 odhod na Opčine na kolodvor, nato z vlakom do Štanjela in od tu peš v Vipavo. TaČnost! — Predsednik. SPORT TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA Glasom sklepa včerajšnje seje O. S. V. se bo vršila nedeljska dvoino-raprezenian&na tekma med A in B-teamom jutri ob 16.30 na Igrišču Adrie in ne na igrižču Obzora, kot določeno. Toliko na znanje vsem prizadetim. Isto velja za hazeno. Komisar: Plesni čar. M. D. «Prosveta» - Trst — Športni odsek Danes ob 20.30 (8.30 zveč«r) reden sestanek v prostorih stare policije pri Sv, Jakobu, Vsled važnosti sestanka je udeležba članov vseh pododse- kov obvezna. — T, V. S. D. Adria Člani in članice Adrije in Concordije v nedeljo zjutraj ob 7. uri na igrišču Adrije. Važno za vsel je nahajal v posesti kmetov. S tem bi bil izčrpan prvi del ofbtožnice, ki govori o tatvini, smatrajoč zapuščen vojni materijal za državno last. Drugi del obtožnice, naperjen v prvi vrsti proti grofu Giustinia-niju, navaja dejstvo, da se je imenovani srečal istega dne s Spainijem na cesti Videm - Patenanova, se z njim objel ter imel petminuten razgovor, v katerem sta imenovana baje sklenila, da podkupita navzočega kapitana Pirillo, da izda za omenjeni materijal izvozno dovoljenje. Obljubila sta mu baje za to avtomobil vreden do 50 tisoč lir. Že med zasliševanjem prič propade popolnoma prvi del obtožnice in spremeni tatvino v prestopek proti razglasu vrhovnega arznadnega poveljstva. Toda tudi to je le hipotetično, kajti obtožnica, sad imenovanega kapitana Pirillo, pada polagoma pri zaslišbi njega samega, ki jo mestoma popolnoma spreminja. Trditev o avtomobilu n. pr. postane meglena in iz te megle izide govorjenje o nekem obljubljenem daru. Razprava dožene, da so zamogli Pirilla gnati do obtožbe drugi že davni vzroki — kakor pa skrb v svoji službi. Omeni celo, da je po njegovem mnenju njegov lastni predpostavljeni nekoliko slaboumen, t. 3. grof Giustiniani. Že tekom razprave je padala slabo zidana stavba obtožnice, ki je v besedah državnega pravdnika izgubila popolnoma svojo r veljavo, kajti dne 31. marca 1921. nasto-pivša amnestija je popolnoma uničila take prestopke, vendar so zastopniki obtožen* cev hoteli osvetliti nedolžnost svojih bra-njencev. Scopija in Spalni j a brani odv. Lan-za, župan Pia-cenze, ki govori nad dve uri. Ista dva brani tudi odv. Robba. Trevisan in Patriarca imata izvrstnega zagovornika v odv. Dino Berton, Carubi je šel še dalje in imenoval za svojega zagovor-jiika .profesorja prava na milanski univerzi odv. prof. Rocco, brata pravosodnega ministra on. Rocco. Ta govori nad eno uro v interesu obtožencev in kritizira celo amnestijo, ker ne d&je ta obtožcncem motnosti, da doka&ejo svojo nedolžnost. Civilno stranko zastopa odv. Lilli iz Vidma, grofa Giuetiniani-ja pa brani odv. Tu-rola. SodifiČe je proglasilo sledečo razsodbo: m-o zgane, drugi se je pofikodovala hrbteaii-ca. Stanje obeh mladenk je zelo opasno. RABELJ. Gozdni požar. Nihče ne ve, kako je nastal v gozdu ob jezeru požar, ki se je nagloma širil in pretil uničiti vse tamošnje nasade. Vojaštvo in domačini so se takoj lotili gašenja in po trudapolnih urah se jim je res posrečilo, da so požar omejili in nato popolnoma udušili. Požar je divjal na površini 150 š tir jaških metrov. Škoda je precejšnja in gre na račun erarja. CERKNO. Semenf. - Prepovedana prireditev. - S sestanka živinorejcev. kraju nesreče zastražen od vojakov. Ker se je nesreča prigodila radi poškodbe pri avtomobilu, ne zadene šoferja nobena krivda. V nedeljo 19. t. m. ob 10. uri dopoldne se je v dvorani hotela «Didič» vršilo valno živinorejsko predavanje. Živinorejski nadzornik g. Milton Klavžar, je v navzočnosti predsednika okrajne komisije za zboljšanje živinoreje g. Štefana pl. Premersteina, domačega živinozdravnika dr. De Franceski-ja, voditelja kmetijskega urada dr. Verbiča ter nad sto živinorejcev idrij«kega okraja, v poljudnih besedah orisal velikanski pomen zboljšanja pasme goveje živine — ki i je skoro edini današnji dohodek kmeta — 1 potom uvažanja čistokrvnih bikov beljan-■ ske pasme, ki se je v našem okraju izborao j izkazala. Toda dočim je dežela do pred časom podpirala nakup takih bikov, ki imajo dvakratno in celo večjo ceno na živi teži od naše domaČe Živine, je bila v zad-I njem času ta podpora ukinjena. Zborovalci so sprejeli resolucijo, naj bi dežela zopet V pondeljek, 6. t. m. je bil tu živinski se- j podpirala nakup teh plemenskih bikov menj, na katerega se je bilo prignalo celih i vsaj s 30%, dasi je prej prispevala nad po-27 giav goveje živine, med temi celo ena j lovico in tudi plačala prevoz po železnici, koza. Kupčije nobene, pomanjkanje kup- Končno je prišlo med preds. živinorejske cev. komisije domačim g. živinozdravnikom ter Dne 15. t. m. je bila prepovedana prire- par starokopitneži in zgagarji, — ki so z ditćv tukajšnjega Prostovoljnega gasilne- ; eno samo kravico vse prej kakor pravi žiga društva. Kljub vsem interpelacijam od vinorejci; pa se zato tem silneje branijo strani odbora na merodajna mesta je pri- vsakega izboljšanja živinoreje — do prešla prepoved par ur pred prireditvijo, ko rekania, med katerim so zadnji zvedeli par je bilo že vse pripravljeno. Gmotna šleoda prav gorkih, kar pa defetistov po poklicu ,ni bila občutila, & vendar bi bilo boljše, gotovo ne bo izpreobrnilo. G. živinozdrav- GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trplja na živčni oslabelosti. gUvoboiu, pomanjkanju sla« »ti. Glykol jc splošen m energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giu-liani 42. 1453 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kai-liu in bronhijalnim aiekcijam. Steklenica za od-raale L 7.50, za otroke L 5,—. Dobiva se samo v lekarni Castelanovicb, Trst, Via Giuliani 42. 1481 BABICA, avtoricirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19. 1467 da M se bila prireditev dovolila, ker je društvo važna socialna ustanova. Preteklo nedeljo je bil sklican v tukaj-žnem Gospodarskem Domu nekak živinorejski sestanek, na katerega sta prišla kot predavatelja g. Ravnik, živinozdravnik v Kanalu, in g. Klavžar iz Gorice. Namen sestanka je bil, da bi se, če bi bilo mogoče, kolikor toliko izboljšal in omilil zakon, ki nik je po pravici poudarjal, da je bila ob njegovem prihodu teža telet starih 4 tedne ob zakolu 30 do 40 kg; dočim je danes pri zboljšani pasmi 50 do 70 kg, kar je pač velik napredek, saj kmetovalcu itak vedno primanjkuje denarja. Žal da je tudi nekaj večjih posestnikov, ki tudi nimajo nobenega smisla za napredek. Za pondeljek 27. t. m. dopoldne je napo- govori o vpeljanju gotove enotne pasme po vedan obisk videmskega prefekta, Gr. Uff. raznih okrajih. Otvoritveni govor je imel dr. Nikolaja Spadavecchia. To bo prvi g. Klavžar. Po jedrnatih besedah, s kateri- obisk novega vladnega zastopnika našemu mi je svaril in opominjal kmete, naj se mestu. Prebivalstvo bo gotovo izkazalo svo-ravnajo točno po predpisih o pos«tajah za j jo uljudnost tudi pri tem obisku ter zainte-spuščanje bikov in o visočini zneska skoč- j resiralo g. prefekta za važnejše potrebe na-nine, so začeli kričati gotovi ljudje, kateri j šega okraja. ne kažejo posebnega zanimanja za napre-1 V tukajšnjem rudarskem sindikatu se dek, kar se jim je nazadnje tudi posrečilo, i je po daljšem odmoru, zopet pričelo giba-Posredovali so tudi orožniki, kateri so are- nje za ureditev plač idrijskim rudarjem, tirali glavnega h/ujekača in razgrajača, Vršilo se je že par sestankov, na katerih imena danes ne imenujemo; ako se dogodi se je razpravljalo o reditvi nove delovne še kaj takega, obelodanimo njegovo ime. | pogodbe med idrijskimi rudarji in njih de- ajalcem. Ker je zadeva važna in nujna, Kmetje! Bodite pametni, in drugič se ne 10 dajte zapeljati od gobezdanja takih le ele- naj bi se to čimprej pospešilo saj čakajo Giustiniani,^ Sc^^ŠpataTao oprtrtčeid jmentov- Sa* tfavni namen takih sestankov rudarji že štiri leta, ko je izšel zakon, da se ker njih dejanje ni tvorilo prestoer Je dobila potrebno pomoč. Ozdravila bo v 15 dineh. Nezgoda pri dala 40-letni mehanik Josip Cufk, stanujoč v ulici Bonomo št. 15, je hotel včeraj popoldne s v ladjedelnici S. Marco skriviti železno cev, iki jo je bil v to svrho napolnil s peskom in razbetil v ognju. Ko je začel cev kriviti, je zamadek, s katerim je bila cev zadelana, radi močnega pritiska od-letel in razbeljeni pesek se mu je vsul v obraz in ga hudo opekel. Nesrečni mehanik je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake 3 tedne. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena soproga, hčerka, sestra, sinaisa, gospa t MILENA SONCIH roj. PERHAVC danes, po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki blage pokojnice se bodo prepeljali v soboto, dne 25. t m., ob 15.30, iz hiše žalosti nlica Giulia št 76 na pokopališče k Sv. Ani, kjer se bodo položili v družinsko grobnico. TRST, 24. septembra 1926. Albin, soprog ter rodbini Perhavc in Sancin. To velja kot direktno obvestilo. Odi. Novo pogr. podjetje N. Im presa Cono V. E. III47 ČOKOLADNI B0RB0N PROTI GUSTfiM Kemlrno-IckarrHki latod ,AI!a Medonna d«IJa Salu!?' - Ca». Rnff. Godino • Triestt. S. Clacomo. Glavni zastopnik In zaioinik ta llelljo lit kolonlJ.T Adolfo C«chet - Trittsle, Vio S. Nicolb U ISA MORJU, 9 HRIBIH IN NA LET09ISČU IMEJTE 9EONO NA RA^POMGO ..^RRIBO" ZA ZDRAVJE 9AilH OTROK, Brezplačno zdravi \l Ir. Rudolf na domu v Bistrici (Koziek) vse revne bistriškega okraja vsako sredo in soboto dopoldne od 7. do 9. ure, a siromake postojnskega okraja vsak torek in petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. C cero v Postojni. (9S8) BRILJANTE bisere, zlato, srebro, platin, staro zobovje kupujem po najvišjih cenah. Dajem brezplačne predujme za dvig zastavnih predmetov pri mestni zastavljalnici. R. PIACENTINI, Corso V. Em. III gt. iS I. od 8 do 12K in od 14 do 19. 964 KRONE I KRONE! Banke, menjalnice kakor tudi zasebniki ki imajo zakladne liste avstro-ogr.skih kron, stavljene v zameno po santgernian-ski pogodbi 22. marca 1922, so naprogeni, da se zglasijo čim prej pri R. Piacentini-fu, Corso Vi«. Em. III, 45-1., od 8 do 12H in od 14. do 19. 963 Gorica, Via Seminario it. 8. (pri slaščičarni) P red no prodate KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obiščite zlatarno STERMIN VI« Naisinl i«. 43 kjer dobite najvišje cene. Kupujem listke mestne zastavljalnice.