llfTl t -J1/ ^" Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. Številka 7. in 8. Julij, Avgust 1923 Ilustriran mesečnik v prospeh afriških misijonov Izdaja Družba sv. Petra Klaverja LJUBLJANA. Odmev iz Afrike, r™^ afriških misijonov in v oproščenje zamorskih sužnjev. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja. Tiska se v slovenskem, p.oljskem, češkem, nemškem, ogrskem, francoskem, angleškem, laškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za celo leto v slovenski izdaji Din 6"—. — Posamezna številka „Od-meva" 75 par. — Naročila in darove za atriške misijone prosimo naslovljajte na: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 3. VSEBINA: Njen testament. Besede cerkvenega kneza. Zrno. — Blagemu spominu (pesem). — Afriški misijonarji jokajo po svoji materi. — Izkaz razdeljenih misijonskih milodarov v 1. 1922. — K izkazu naših darov. —- L. 1922. v misijone poslani predmeti. Iz misijonov: Apost. vik. Zlato obrežje. — Apost. pref. Zulu-dežela. Kratki mis. dopisi. — 2e spet „Zveza afr. tiska". — Vesti iz propagande. — Kronika. Slike. Presv. Srce lezusovo. — Marija T. Ledochowska. Črni primicijant A. Dogli. Darovi Za afriške misijone Za sv. maše . . . Za stradajoče . . Za gobavce . . . Za odkup sužnjev . Ža botrlnske darove Za zamorčke . . Za semeniščnike Za katehiste . . Darovi za krščence Za kruh sv. Antona od 1. do 28. D 2567 36 „ 702-25 ., 307-50 „ 18--„ 2899-25 L 24- -D 2292 72 618-— 45-— 59'50 77-390520 februarja 1923. Za Klaverjev vinar Za otroško zvezo Za mašno zvezo Za misijonsko zvezo Za afriški tisk . . Ža vikariat Kharthum Za misijon Gambo Za Klaverjevo družbo Podporniški prispevki Darovi brez določila 105-25 106-25 371690 87--380--85 — IDS'— 58-25 438-692- Za misijone: Dekliška Marijina družba v Mirnipeči nabrala D 231 30; Iv. Cerar D 10- . Za „Kruh sv. Antona": Vaščani iz Zdenske vasi darovali ob času požara, da bi jih sv. Anton obvaroval nadaljnih požarov D 50 -. Popolni odpustek, ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja: 25. julija, na praznik sv. Jakopa st., apostola. 24. avgusta, na praznik sv. Jerneja, apostola. 9. septembra, na praznik sv. Petra Klaverja, našega patrona, Pogoji: Vreden prejem zakramentov sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa, obisk cerkve, molitev za razširjanje sv. vere in po namenu sv. očeta. : * ■ • JTvfe', 1 • . . , .-'v.■ fT • Vi^jj ■ ' - I I ' . . ■ ■ ' : v: Njen testament. Že v eni prejšnih številk »Odmeva" smo povedali, kako goreče je častila in ljubila blagopokojna Marija Terezija Ledochowska presveto Srce Jezusovo. Dne 6. julija bo eno leto, odkar je poklical sladki Jezus svojo zvesto učenko k sebi. Na njegovem božjem Srcu počiva sedaj in uživa one radosti, katere je pripravil ljubi Bog svojim posebnim izvoljencem. „Presveto Srce Jezusovo, v Tebe zaupam!", ta vzdihljaj je ponavljala grofica Ledochowska neštetokrat, vedno in vedno zopet. To trdno in neomajno zaupanje do presv. Srca je bilo sidro, katerega se je oprijemala in s katerim je premagala vse težkoče. In ravno to njeno otroško zaupanje se je božjemu Srcu Jezusovemu tako dopadlo, da svoji zvesti in ljubljeni nevesti nič ni mogel odreči. Kar je Marija Terezija sama tako zvesto gojila, je učila tudi svoje duhovne hčere. Vedno in vedno jim je ponavljala besede: »Presveto Srce Jezusovo, v Tebe zaupam!" Z vso pravico lahko torej trdimo, da je to zadnji in najdražji duhovni testament naše nepozabne, blage ustanoviteljice, grofice Mar. Ter. Ledochowske, katerega je nam vsem zapustila, in kateri nadebudno sveti v našem srcu kot lučka mornarju na razburkanem morju. Če hočemo njen spomin^ posebno drag ohraniti, ponavljajmo pogosto te besede. Če želimo njej, ki sedaj uživa brezmejne sladkosti na božjem Srcu Jezusovem, napraviti vedno novo veselje in nam samim zagotoviti ljubezen tega božjega Srca, potem naj bo tudi nam eden najljubših vzdihljajev: „Presveto Srce Jezusovo, v Tebe zaupam!" Saj je božji Zveličar sam rekel sestri Benigni Consolati: »Zaupanje je ključ do zakladov mojega nebeškega usmiljenja." In že kratki vzdihljaj: „V Tebe zaupam!" vzradosti moje srce, ker vklepa v sebi zaupanje, vero ljubezen in ponižnost. Besede cerkvenega kneza. Nj. Etninenca kardinal Dr. Gustav Fr. Piffl, nadškof dunajski je na letnem občnem zboru Družbe sv. Petra Klaverja na Dunaju dne 19. novembra 1922 nagovoril udeležnike s temile znamenitimi besedami: Častiti zborovalci! Ako se je Družba sv. Petra Klaverja, kakor nam jasno izpričuje njen letni računski zaključek, celo v tako neugodnem času, kakor je sedanji čas, ki se za velika in idealna stremljenja tako neusmiljeno malo briga, razvijala in le dvigala, moramo iskati vzrok temu pač v junaški in jekleni srčnosti in požrtvovalnosti pomožnih misijonark, ki so se popolnoma posvetile misijonski misli, kakor tudi v požrtvovalnosti vseh zunanjih udov te družbe. Kakšne čudeže dela slabotna človeška volja, ki se je povsem posvetila kakemu velikemu namenu, nam najjasneje izpričuje delovanje pravkar umrle ustanoviteljice in vrhovne voditeljice naše družbe, grofice Ledochowske. Kdor jo je videl, ne bi bil slutil, da biva v tem neznatnem, nežnem in slabotnem telesu, ki je tako živo spominjalo na ascete prvih stoletij krščanstva, tako junaški duh, ki je deloval s tako odločnostjo in vztrajnostjo na započetem delu, da so jo morali spoštovati celo nasprotniki. Grofica Ledochowska je bila v misijonskem delovanju oseba, kakršne se rode komaj vsako stoletje. Spada med največje na tem polju, in njen duh in krepka volja bosta delovala še dolgo v prihodnjih časih. Ako se vprašamo: »Odkod pa je vzela ta žena to neupogljivo voljo, ta daljni pogled?« Moramo reči: »Dobila jih je iz velikosti namena, za katerega je delovala, iz obč-nosti in splošnosti katoliške cerkve.« Kdor spoznava tako živo kakor umrla v katoliški cerkvi cerkev za vse narode, kdor umeva želje Božjega Zveličarja, da bi se evangelij o-znanjeval vsem narodom, in kdor to željo v svojem srcu doživi, kdor se jasno zaveda, da je spravna daritev na Gol-gati bila opravljena za vsa ljudstva in se za vsa ljudstva dnevno pri sv maši ponavlja, ta bo nehote čutil usmiljenje z narodi, ki so se svojih malikov naveličali, pa vendar ne znajo svojega srca očistiti in ne znajo najti pomoči svoji žeji po resnici. Od usmiljenja do ljubezni pa je le en korak. Zato se moramo res dejansko postaviti v službo misijonov, če smo prav spoznali naročilo Božjega Zveličarja: »Pojdite in učite vse narode . . .« Vsem ljudem je dano to naročilo, v vesti veže vsakega posameznega in najsi bi bile potrebne tudi žrtve. Saj brez žrtev ne more nihče biti učenec Njega, ki je samega sebe dal kot žrtev za vse človeštvo. Ne bomo šli od tod, ne da bi položili na grob pokojne šopek velike hvaležnosti. Obljubili ji bomo, da nam bo njeno žrtev polno življenje svetel zgled in poziv, naj ji sledimo v gorečem delu za misijone. Da bi njena požrtvovalnost navdušila za požrtvovalnost tudi nas, da bi njena apostolska gorečnost tudi nas prenaredila v apostole misijonskega dela, v ta namen podeljujem vsem navzočim papežev blagoslov.« »Srečni tisti, ki jih je božje Srce izvolilo, da mu pomagajo pri razširjanju njegovega kraljestva in pri rešitvi duš; s tem obenem u-niiujejo moč hudega duha « »Častimo in ljubimo Božje Srce Jezusovo! Iz tega sladkega če-šienja zajemajmo moč, da bomo mogli vestno izpolnjevati naše stanovske dolžnosti; to češčenje je vir miru v družinah, oddiha pri delu, blagoslova nebeškega, tolažbe v trpljenju; v presvetem Srcu najdemo varno zavetje v življenju in ob smrtni uri.« Sv. Marjeta Alakok. Dušna premija. V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški misijonski škofje in misijonarji letno 500 svetih maš. Blagemu spominu grofice Marije Terezije Ledochowske. Nje, ki razširjala je luč, življenje po temnem širnem svetu — nje ni več! Prestala srečno zemsko je trpljenje, odšla je k Bogu vživat tisoč sreč. Srce se krči nam ob tej izgubi; bolestne tečejo po nji solze, ker nje — ki vsakdo jo iskreno ljubil, ni več med nami — nje dobrotnice. In v vroči Afriki, učeč otroke, drhti misijonar žalosten, potrt — spominjajoč se njene dobre roke —: »Duševno mater nam je vzela smrt.* Ubogi črnci — zvesti zdaj kristjani, ki so po njej prejeli vere dar, žalujejo za njo in bodo vdani se je spominjali vsikdar. Res nje ni več, — ki je tako goreče in vztrajno delala za božjo čast — voditi druge le po poti sreče, rešitev duš — to ji je bila slast. Kako globoko rano je zadala ta britka smrt duševnim hčerkam vsem; Kako pač srca krvave ostala, ko osamelosti zdaj čutijo objem. Oh nje ni več! Tako zdaj tožijo potrto, ki delovale v blagor duš so poleg nje, v ljubezni nesebični bilo je odprto vsak čas preblago materinsko nje srce. Njen cilj so bila — misijonska dela; in v to zastavila je vse moči; ivljenje, zdravje dala bi vesela, a srečo duši eni pridobi. Zen plemenitih najkrasnejša krona, katere blesk ožarjal je povsod. Tako gorečih kot je bila ona, imel pač malo bode pozni rod. Z misijonarji si vedno je delila trpljenje, revščino in vse skrbi; nalogo svojo težko je vršila kot sveti Pavel nekdaj poln moči. Da, nje ni več! Odšla je po plačilo, k počitku leglo njeno trudno je srce, ki tu na zemlji je sirotam bilo, ki vsem hladilo zemsko je gorje. V nebesih ona zdaj se že raduje, sam Bog je njen dobrotljivi plačnik, saj njemu, ki v rešitev duš deluje, je Bog neskončno milostljiv sodnik. Zato po nji, preblagi ne žalujmo. čeravno nam izguba bridka je, — nad njeno večno slavo se radujmo, nebesa so ji povrnila vse. V spominu nanjo Bogu obljubimo, da bomo njemu posvetili vse moči; žrtvujmo se kot ona in živimo zato, da Kristus v dušah zaživi. In ti, o trikrat blažena v nebeški slavi, izprosi od Boga nam vsem moči, da bomo delovali v veri pravi, v rešitev duš, kot delala si Til Tvoj vzgled naj pred očmi nam plava, Tvoj duh razvnemi srca vsa; tako na veke trajala bo Tvoja slava, Tvoj duh bo nosil duše do neba. f Marija Terezija Ledochowska (V prvih letih po ustanovitvi Klaverjeve družbe.) Izkaz od Družbe sv. Petra Klaverja razdeljenih misijonskih milodarov v letu 1922. Vikariat ali prefektura Vsota Skupna vsota v lirah Misijonska družba Belih Očetov. Apostolski Vikariat Bamako . . . 9.567-69 Apostoski vikariat Qugh'arougov . . 3-000- Apostolska prefektura Ghardala . . 5.07530 Apostolski vikariat Zgor. Kongo . . 10.393-75 Apostolski vikariat Uganda .... 24.650-39 Apostolski vik. Viktorija-Nyansa . . 10.394-40 ' Apostolski vikariat Unyanyembe . . 6.078-38 Apostolski vikariat Tanganika . . . 8.125-60 Apostolski vikariat Nyassa . ' . . . 7 033-80 Apostolski vikariat Kivu..... 11.21955 Apostolski vikariat Bangweolo . . 11.254-23 Apostolski vikariat Dar-es-Salaam . ! 68552 Misijonska hiša v Haigerloch . . . 1.758-72 Nakup stvari in tovorni stroški . . 1.257 55 - 110.494-88 Očetje od Sv. Duha. Apostolski vikariat Senegambija . . 7.210-25 Apostolski vikariat franc. Gvineja 6.646-54 Apostolski vikariat Sierra Leone . . 7.062-25 Apostolski vikariat Sp. Niger . . . 8.031-95 Apostolski vikariat Gabun .... 13.069-67 Apostolski vikariat Loango .... 10.464-48 Apostolski vikariat Bracaville . . . 10.731-20 Apostolska prefektura Ubanghi Chari 7.228-88 Apostolska prefektura Landana . . 5.338-95 Apostolska pref. Cubango v Angoli . 14.492-38 Misijon Kunene (Huila)...... 5.414-81 Misijon Lunda......... 5.078-90 Apostolski vikariat Zanzibar . . . 10.416-37 Apostolski vikariat Diego Suarez 9.995-26 Apostolski vikariat Bagamago . . . 10.246 50 Apostolski vikariat Kilimandžaro . . 15.696 04 Apostolski vikariat Kamerun . . . 4.129-30 Apostolska prefektura S. R. Katanga 3.51805 Odnos . 154.771-78 110.494-88 Vikariat ali prefektura Vsota Skupna vsota v lirah Prenos . 154.771 78 110.494-88 Misijonska hiša v Knechtstetu . . . Nakup stvari in tovorni stroški . . 1.893-08 5.193-61 161.858.47 Lionska misijonska Družba. Apostolska prefektura Liberija . . . Apostolski vikariat Breg slon. kosti . Apostolski vikariat Zlato obrežje . . Apostolski vikariat Dahomey . . . Apostolski vikariat Togo..... Apostolski vikariat Benin..... Apostolski vikariat Zah. Niger . . . Apostolska prefektura Vzhodni Niger Apostolski vikariat Nilova Delta . . Apostolska prefektura Korogho . . . Tovorni stroški........ 7.04375 7.450'— 8.402*— 12.327 — 4.005-97 4.995 24 6.301-50 5.020-24 2.000. — 5.231-95 355-40 63.133-05 I Očetje družbe Jezusove. Apostolski vikariat Tananariva . . . Apostolski vikariat Fianarantsova . . Apostolska prefektura Rodezija . . . Misijon v Katondue, Zambezi . . . Apostolska prefektura "Kwango . . . Nakup stvari in tovorni stroški . . 15.858-01 12.972-47 12.407-73 11.883-90 6.934-80 486-28 60.543-19 Sinovi najsvetejšega Srca. Apostolski vikariat Khartum . . . \ Apostolski vikariat Bahr-el-Ghazal . Glavna prokura v Rimu..... Misijonska hiša Schrezheim .... Nakup stvari......... 6.935-54 2.698-18 2.833 40 865-90 200 — 13.533-02 Frančiškani. Apostolski vikariat Libija..... Misijon v Zgor. Egiptu...... Misijon Mocambik....... 2.918-44 5.158-76 4.000 — 12.077-20 Odnos . | 421.639-81 Vikariat ali prefektura Vsota < : , Skupna vsoto ' v lirah 1 Prenos . 421.639-81 Kapucini, Apostolski vikariat Eritreja .... Apostolski vikariat dežel Gallas . . Apostolska prefektura v Djibouti . . Apostolska prefektura Belg. Ubanglii Apostolski vikariat SoySelen - otok . Misijon Mahenga (Dar-es-Salaam). . Prokura v Rimu........ Nakup stvari in tovorni stroški . . 24.62889 ' 12.745-10 '4.994-80 10.142-80 3.970-41 2.450-90 63-— 325 56 59 321-46 'j Benediktinci. Apostolska prefektura Lindi .... Apostolska prefektura Sev. Transvaal Apostolski vikariat Zulu..... Nakup stvari in tovorni stroški. . . 8.651-70 5.014-69 10.07607 213-80 23956-26 Oblati Marije Brezmadežne. Apostolska prefektura Sp. Cimbebazija Apostolski vikariat Natal .... Apostolski vikariat dežele Bazuto . . Apostolški vikariat Kimberley . . . Apostolski vikariat Transvaal . . . Misijonska hiša Hiinfeld..... Nakup stvari in tovorni stroški . . 8.547-40 5.152-85 4.922-40 5.11504 5.000--850-15 313 60 29-901-44 Družba Božje Besede (Steyl). Misijonska hiša sv. Gabriela .... 535 50 Pobožna mis. družba (Palotinci). Prokura v Rimu........ Tovorni stroški....... 24--1-24 . 25-24 Oblati sv. Frančiška Šaleškega. Apostolski vikariat reke Oranje . . Apostolska prefektura Vel. Namaqua . I Provincialna hiša na Dunaju .... ; Misijonska hiša Overbach..... Tovorni stroški........ 1 10.068-76 10.062-36 3.446 30 2.74105 5-70 26.324-17 Odnos . | 561.703-88 Vikariat ali prefektura Vsota Skupna vsota v lirah Prenos . 561.703-88 Lazaristi. Apostolski vikariat Abesinija .... Apostolski vikariat Fort-Dauphin . Tovorni stroški........ 16.308-51 9.508-60 48-25 25.865 36 Očetje Brezm. Srca Mar. (Scheut). Apostolski vikariat Leopoldville . . Apostolski vikariat Novi Antwerpen . Apostolski vikariat Zgornji Kassai . Tovorni stroški........ 5.065 06 3.000-— 3.?93-75 10-11 11.668-92 Premostratenci. Apostolska prefektura Zah. Uelle . . 5.137-45 Mašniki Srca Jezusovega. Apostolski vik. Stanlčyevi slapovi: v denarju ....... 2.12085 15.000 izv. katekizmov . . 9.506-75 Apostolska prefektura Adamaua . . Misijonska hiša Krefeld ..... Nakup predmetov in tovorni stroški . 11.627-60 6.89208 129-80 2.71083 21.360-31 Mis. družba sv. Jožefa (Mil-Hill). Apostolski vikariat Zgornji Nil: v denarju ......20.448-29 9.800| izv. katekizmov . . 5.149-20 Mis. v apost. vik. v Nouvelle Anvers . Nakup stvari in tovorni stroški . . 25.597-49 4.120-70 2.341-71 32.059-90 Očetje iz Montforta. Apostolski vikariat Shire..... Tovorni stroški........ 11.489-70 168-43 11.658-13 Misijonarji de la Salette. Apostolski vikariat Antsirabe . . . 13.896-87 Misijonarji della Consolata. Apostolski vikariat Kenija .... Apostolska prefektura Kaffa .... ■ 12.246-47 5.540"— 17.786-47 Odnos . 701.137-29 Vikariat ali prefektura. . i...... Vsota Skupna vsota v lirah Prenos . 701.137-29 Apostolska prefektura Iringa . . . Materna hiša v Turinu ..... Nakup predmetov in tovorni stroški 2.500'— 3.534.20 1.048'— 7.08220 Sinovi Brezm. Srca Marijinega. Apostolski vikariat Fernando Poo . . 5 376 20 Dominikanci. Apostolska prefektura Vzhod. Uelle . Nakup predmetov....... 1.254 95 72-50 1.327-45 Bedemptoristi. Apostolska prefektura...... 5.361 67 Misijonarji iz Mariannhilla. Misijon Mariannhill (Natal) '. . . . 1.015-70 Serviti. Misijon v deželi Svazi...... 9.085-80 Salezijani. Misijon v apostolski pref. Katanga . 3.93275 Križarji. Misijon apost. pref. Spodnji Uelle . . ■ 2.000'- Katoliški kopti. KoptiSki patrijarhat v Aleksandriji 2.03319 Bele sestre Naše Lj. G. v Afriki. Misijon v apostolskem Gornjem Kongo Misijon Ouargla Gardaia..... 3.00J-— 68 60 3.068 60 Sestre N. Lj. G. apostolov. Misijon v Moousso, Breg slon. kosti Misijon v .Porto Novo, Dahomey . . Misijon v Ouidah, Dahomey .... ; Misijon v Lagas, Benin...... Tovorni stroSki........ 50-3-000 — 1.500-— 815-95 1862 5.384-57 Odnos . 1 . 746.805.42 : Vikariat ali prefektura Vsota Skupna vsota v lirah Prenos .• 746-805-42 Oblatinje sv. Frančiška Saleš. Misijon Matjeskloof, reka Oranje . . Misijon v Pehi. reka Oranje . . . . Mis. Heirachabis, Vel. Namaqua . . Materna hiša v Perugia..... Nakup predmetov in tovorni stroški 1.060'— 1.089-20 39-95 3 000- — 374 03 5.563-18 Sestre božje Previdnosti. Misijon v Amparibe, Tananariva . . Misijon Betefo, Antssirabe..... Tovorni stroški........ 373-85 3.000-— 1885 \ 3.392-70 Sestre sv. Jožefa Kluniškega. Misijon v Loango........ Misijon v Landani, port. Sp. Kongo . Za tovorne stroške...... 770-95 121-95 23-48 t 91638 Frančiškanke v Kale. Misijon Dirre-Duana. Djibuti .... Misijon v Hararju, Gallas .... Tovorni stroški ....... 2.000--942-15 901 2.951-16 Usmiljene sestre sv. Vincencija. Misijon v Farafangani, Fort-Dauphin Tovorni stroški ....... 922-30 205 65 1.127-95 I Frančiškanke v Mill-Hillu. Misijon Kamuli, Zg. Nil...... Za tovorne stroške...... 457-70 58-65 516-35 Misijonske sestre v Menzingu. Misijon v Mekading, Bazuto . . . Nakup predmetov in tovorni stroški • 1.834-06 77-24 1.911-30 Sestre „ConsoIata" (Turin). Misijon Nijeri, Kenija ..;... Za tovorne stroške...... 1.06787 22 20 ; 1 090-07 Odnos . 764.274-51 Vikariat ali prefektura Vsota Skupna vsota v lirah Prenos . 761.274-51 Benediktinke. Misijon apostolske pref. Lindi . . . 1.650 Karmeličanke. Karmel v Betafu, Antsirabe ... 5.000- - Različne družbe misijonsk. sester Na kongregacijo Propagando. Zbirka kolekte sv. Treh kraljev . . . 670-60 1.934-30 j Različni misijonski izdatki. Tiskovni stroški za propagandne namene, nakup mašne oprave ter maš-nega orodja in drugih reči itd. 88.142-96 Ustanovna mesta. Za črne seminariste in katehiste in za' eno sirotišnico v Afriki .... 172.973-15 Glavnice, od katerih uživajo obresti še dobrotniki 69.106-40 Skupna vsota v lirah . . to je dinarjev . . 1,103-751-92 14,415.007-68 Rim, dne 31. marca 1923. Melanija pi. Ernst m. p. Grofica Marija pl. Falkenhaijn tajnica. 1 glavna voditeljica. Bog plačaj tisočero vsem dobrotnikom! K izkazu naših darov. Skupna vsota leta 1922 v misijone poslanih darov znaša lir 1,103.751-92, kar pomenja 317.754 40 lir manj kol v letu 1921. Kako je to prišlo? Ali so darovi v dejstvu pojemali? Ne! Po številkah so darovi narastli, toda v menjavi naše slabe valute v lire in franke so se znatno skrčili. Družba sv. Petra Klaverja je skušala tej slabi strani odpo-moči s tern, da je denar v deželah slabe valute porabila za nabavo knjig v afriških jezikih ib drugih predmetov in cžrkvenih reči, za katere prosijo misijonarji. To je bil dobiček za misijone; ker predmeti kot knjige so se na ta način nabavile ceneje. Tudi v bodoče se bo družba držala tega načina in zato prosi blage dobrotnike milodarov za cerkvene predmete,, posode in obleko in za tisk potrebnih knjig v afriških jezikih. Pa naj nas >f ta upad darov v letu 1922 stori malo-dušne? Ali pomeni to, da se je misijonska ljubezen in miloščina ohladila? On, vsevedni in dobrotni Bog, kateremu nič ni neznano, je štel vse žrtve, katere so navezane na te darove in v njegovih očeh nimajo, samo popolno vrednost, ampak pridejal jim bo še naplačilo. Zato, ljubi misijonski prijatelji, proč z malodušnostjo! Kdo ve, če ni bil ravno polom vrednosti našega denarja vzrok, da se je marsikatera organizacija drugače in bolje uredila? — In razentega je število udov v letu 1922, kot tudi število naročnikov in podpornikov po vseh deželah izdatno narastlo, tako da se misijonska podpora razvija v vedno širših krogih in če Bog da, ko se razmere uredijo, rodile bodo krasne sadove. Lepo smo pričeli leto 1923 — s pondeljkom, ki je na poseben način sv. Duhu posvečen — in tako smemo z veselim upanjem pričakovati, da bo tudi za misijone blagoslovljeno. Molimo goreče v ta namem! Leta 1922 v misijone poslani predmeti. Bogoslužni predmeti: 9 kelhov, 2 monštranci, 3 ciboriji, 10 oltarnih križev, 30 svečnikov, 11 posodic za sv. olje, 1 model za hostije, raznovrstni drugi predmeti kot kadilnice, zvončki, stekleni vrčki itd. Paramenti: 61 popolnih oblek, 5 večer plaščev, 65 Stol, 5 ve-lurnov za blagoslov, 28 raznih burz, 34 antipendijev za oltar, 2 sutani, 12 suknic za ministrante, 19 bander, razni plaščki za ciborije, bireti itd/ Cerkveno perilo: 46 alb, 90 roketov, 50 oltarnih prtov, 19 prtov za obhajilne mize, 13 pogrinjalk za oltar, 936 kosov korporalov, oglav-nic itd ; 10 brisač za zakristijo, razno drugo cerkveno perilo. Nabožni predmeti: 4459 rožnih vencev, 2870 škapulirjev, 2969 svetinjic, 129 večjih in manjših križev, 2641 slik, 1 velika oljnata slika, 29 podob (soh) in razni drugi nabožni predmeti. Knjige: 6 velikih mašnih knjig, 13 ritualov, 3 brevirji, 26 Goffine, 85 brošuric, 119 poučnih in drugih knjig. Obleka: 1046 delov obleke za zamorce, 10 parov čevljev in sandalov, 487 kosov telesnega perila, 74 kosov posteljnega perila, blago Šolske potrebščine in predmeti za ročna deU v vrednosti 270 lir Razno: 3 kolesa, 9 steklenih omar, 3 preproge, 4glasbila, 3 ure, zdravila, obveze in drugi predmeti. Vsota skupne vrednosti: lir 86.343 —. Rim, 31. marca 1923. Afriški misijonarji jokajo po svoji materi. (Nadaljevanje sožaljnih pisem.) »Misijonarji in spreobrnjenci se zavedajo, koliko hvaležnosti so dolžni tej izredni dobrotnici. Njo moramo zahvaliti, da smo prebili težke čase vojne. — Iz srca želim, da bi se tako zaslužni Družbi sv. Petra Klaverja po priprošnji nje, ki ji je bila neutrudljiva ustanoviteljica, odpirali vedno novi pomožni viri«. Škof Lorue, M. A. apostolski vikar v Baugweolu, dne 15. septembra 1922. »Koliko hvale smo dolžni grofici Ledochowski, koliko hvale so ji dolžni vsi alriški misijoni, to ve edinole Rog ... 23 let nam je bila zvesta podpornica. Še pred kratkim je dala za moj vikariat tiskati katekizem v 9000 izvodih, zares kraljevsko darilo! Bila je plamteča duša, vsa goreča v ljubezni do Boga in v navdušenju za apostolstvo. Slišala je bridko tožbo Božjega Zveličarja: »Žejen sem« in je zastavila svoje življenje, da bi to žejo olajšala. Duše! Koliko jih je privedla k Jezusu ! In da bi se njeno apostolsko delo ohranilo in nadaljevalo, je zapustila ustanovo, v kateri živi vsa njena velika duša, vse njeno plamteče srce. — Ali bi ne bilo umestnejše, da Vam namesto sožalja izrečem svoje čestitke, ker imate zdaj v nebesih priprošnjico, ki Vas bo podpirala s svojo močjo in s svojo materinsko ljubeznijo. Uverjen sem, da so vse molitve, za njo opravljene, pravzaprav le zahvalne molitve. Uverjen sem nadalje, da storim najbolje, če prosim, naj nas iz nebes čuva in varuje « Škof Grison, P. S. C. apost. vikar Stanlegevih slapov, dne 26. septembra 1922. »Ko sem prejel sporočilo o smrti Vaše spoštovane in sedaj bridko objokovane ustanoviteljice, je bilo ravno tukaj zbranih 76 katehistov iz misijonskega okrožja; prišli so k slovesnosti prvega petka in so imeli pravkar molitveno uro. Priporočal sem jim, naj za našo drago dobrotnico in za njene požrtvovalne duhovne hčere molijo in še druge za te molitve vnemajo . . . Slovesne službe božje v stolici se je udeležilo mnogo novokrščencev, ki so prejeli sv. obhajilo.« Škof Dautin, La Sal., apostolski vikar v Jlutsirabc, 2. septembra 1922. »Naša misijonska postaja za katero je sveta in srčno obžalovana Vaša ustanoviteljica skoraj 15 let skrbela s posebno ljubeznijo, se nahaja v globokem žalovanju. 31 patrov nas je in vsakdo je opravil za rajno eno sv. mašo. Bratje in črni semeniščniki so darovali za njo sv. obhajilo. Naši verniki nikoli ne bodo v molitvah pozabili dobrotnice bednih zamorcev«. Škof Keiling, C. S. Sp. apost. vikar v Kubangu (Angola). Iz mislfonou: Apostolski vikariat Zlato obrežje. Apostolski vikar, Hummel iz Lionske misijonske družbe v svojem pismu z dne 6. julija 1922 (dan smrti naše nepozabne ustanoviteljice) obžaluje, da ne more večkrat sporočati o svojem misijonu. »Človek skrbi vedno za najbolj potrebno,« piše, ter sklene, da bo »Gesta Dei« (slavna dela božja) opisal kdaj pozneje; toda ta »pozneje«, kedaj bode ?« V temle pismu nam nudi zajemljive podatke o spreobrnjenjih v deželi zamorskega plemena Ašanti. Dvanajst let je minulo, odkar se je prvi katoliški duhovnik naselil v deželi ponosnih Ašantijev in sicer v njih glavnem mestu Koomasiu. V začetku tako skromno podjetje se sedaj krasno razvija in vedno več in več domačinov se oglaša za pristop v sv. Cerkev. V nizki in temni sobici so se zbirali prvi kristjani k službi božji ob nedeljah, kmalu tudi ob delavnikih. Kakor radovedni otroci so prihajali pogani od vseh strani, postajali pod okni in pri durih ter skozi nje opazovali duhovnike in prve še maloštevilne vernike. Bojevitim Ašantijem je ugajal uzorni red, ki so ga videli, in verski obredi so jih spominjali na krasoto njihovega nekdanjega kraljevega dvora. Radovednosti je kmalu sledila želja, da bi te skrivnosti natančneje spoznali. Prvi, ki so so se dali poučiti, so kmalu privedli druge z njih ženami in otroki. Značilno za nas misijonarje je, da so bili prvi naši pristaši poglavarji in možje. Ašanti do tujcev niso tako zaupljivi kakor njihovi sosedje Fanti; če pa že dajo svojo besedo, so zanesljivejši in zvestejši nego ti. Sedaj imamo v tej deželi že nad 90 misijonskih postaj z lastnimi kapelicami in nad 40 katehistov. Protestantski misijonarji iz Bazla v Švici, ki so bili dosegli poprej tukaj lepe uspehe, so deželo zapustili. Mnogo njih prejšnjih pristašev je prestopilo k nam. »Pri vas,« pravijo, »je tako lepo red, zato bodemo rajši z vami.« Visok vladni uradnik je hotel namesto misijonarjev iz Bazla poklicati neke druge protestantske pridigarje; pa niso bili s tem zadovoljni ne Ašanti, ne Akri in Akimi. V deželi Ašantijev imamo zdaj 5000 katolikov in dvakrat toliko katehumenov. Na svojem misijonskem potovanju sem doživel veselje,, da sem blagoslovil lepo kapelico, 1000 domačinov birmal in ravno tolikim podelil sv. krst. Izmed naših 400 kapel jih 300 na žalost v notranjosti ni še čisto nič urejenih. Kako bi se ti dobri verniki in katehumeni veselili, če bi videli v kapelici kak križ s svečniki, sliko ali podobo; saj bi vse to glasno govorilo njih srcem in jih vnemalo za novo pobožnost. Preteklo leto smo dobili mnogo dokazov spoštovanja, ki ga goje do misijona protestantje in pogani, črnci in be- Črni primicijant P. fltanazij Dogli (v sredi). lokožci. Svečano so praznovali srebrno mašo svojega škofa. Z veliko slovesnostjo so sprejeli našega predsednika. Na praznik sv. Petra in Pavla je bil v duhovnika posvečen prvi domačin o. Anastazij Dogli. »Eden izmed nas!« so se ra-dostili črnci, »dosegli smo tudi to!« Ponosni so na svojega prvega duhovnika; on sam pa je poosebljena skromnost in in ponižnost in zelo pobožen. Po slovesnem posvečenju so mu čestitali tudi protestantje in pogani. H koncu Vam še izdam, da je blagajna za moje ka-tehiste povsem prazna. In vendar moram skrbeti za lepo število njih v tej ogromni pokrajini. Naj nam nakloni ljubi Bog dobrotnikov! Apostolska prefektura Zulu-dežela. (Škof Spreiter iz reda sv. Benedikta piše z dne 24. avgusta 1922.) Snoči sem bral presenetljivo in žalostno vest o smrti ustanoviteljice in vrhovne voditeljice Vaše družbe, grofice Ledochowske, žene resnično plemenite po rojstvu, mišljenju in delovanju; danes sem daroval sv. mašo za mir in pokoj njene duše, dasi sodim, da že uživa plačilo, ki naj bi ga sicer s ceno sv. maše pridobila. Blaga umrla, je z moškim pogumom, kakor njena pa-trona sv. Terezija, izvršila v resnici veličastno delo, delo, ki ji morajo biti afriški misijonarji zanje v veke hvaležni. Vsi brez izjeme bodo to smrt gotovo globoko obžalovali. Dovolite, da izrazim Vam in vsem udom Družbe sv. Petra Klaverja svoje srčno sožalje. A ena tolažba bo polnila srca vseh, namreč tolažba, da čuva umrla iz nebes z materinsko' skrbjo in z materinsko ljubeznijo nad svojim delom. Z večjo skrbljivostjo in modrostjo ga bo vodila iz višav, nego bi ga mogla tu na zemlji. Prav te dni sem ji nameraval spet pisati ter priporočiti njeni skrbi in dobrotjivosti tukajšnjo misijonsko pokrajino. Po dolgem iskanju smo vendar našli dom, kakih 6 in pol kilometrov stran od mesteca Vriheid. Je to burska farma (kmetija) z malo, siromašno in še čisto prazno hišico. V pravi Zulu-deželi se za enkrat nismo mogli naseliti. Zakaj za to je potrebno dovoljenje ne samo raznih uradov, ampak tudi deželnega zbora v Kapstadtu. Preden pa vsa ta dovoljenja dobimo, bo prešlo dobro leto. Tako dolgo čakati nismo mogli. Vložil pa sem prošnjo, da se bomo smeli nastaniti v Zulu-deželi sami. Tukajšnje razmere so od razmer v Vzhodni Afriki povsem različne, za nas začetnike prav težavne. Največje skrbi tni povzroča denar in njega takp nestalna vrednost. To nam lahko uniči vse naše naklepe. Že zdaj sem hudo zadolžen. Da bi dobili odškodnino za škodo, ki smo jo utrpeli v Vzhodni Afriki, upam z vsakim dnem manj. Delamo tukaj od zore do mraka, da bi se s tem, kar bomo na farmi pridelali, mogli preživeti. Razen mene so tukaj še en duhovnik in štirji bratje. Obdelujemo polje in vrt in stavimo kočico, da bodo mogle priti tudi sestre, ki na to že dolgo čakajo. Stanovale bodo v hišici, kjer bivamo zdaj mi; zase pa si bomo postavili barako — štiri gole stene in streha iz pločevine, pa bo! Delavcev plačati ne moremo, ne samo ker so res zelo dragi, ampak tudi, ker je naša blagajna prazna; zato moramo povečini vse sami narediti. Le za najnujnejšo pomoč smo najeli nekaj domačinov. Plača znaša mesečno dva funta in čez, potem hrano, stanovanje. V Vašem denarju so to ogromne vsote. Te tri nedelje, kar smo tukaj, je prišlo ob nedeljah k službi božji kakih 50 katoliških domačinov, ki delajo na okoliških farmah. Vse katolike, bele in črne, nekaj stotin jih bo, bo treba o priliki obiskati, na konju seveda, ker žive daleč po deželi razkropljeni. Kratki misijonski dopisi. Škof Neville, C. S. Sp. piše iz Sansibara: »Na praznik Vašega velikega zavetnika v septembru nameravamo blagosloviti šolsko kapelico, ki smo jo postavili pod zavetje sv. Petra Klaverja. Stavba ima štiri velike šolske sobe, kapelico in sobice za patre. Ob nedeljah odstranimo stene med kapelico in šolskimi sobami ter dobimo s tem prostora za 800 ljudi. Do Božiča upamo dozidati tudi cerkev v Mombazi. Prostorna in lepa bo; a tudi stroški so veliki in bodo še narasli, kadar oskrbimo še vse potrebno za notranjščino in zakristijo Toda ljubi Bog je tako dober in njegovi zvesti siužabniki so vedno radodarni.« Sestra Stanislava piše iz L a u-dane: »Leto je prav slabo; v marcu in v prvi polovici aprila smo imeli nekoliko dežja, potem pa nič več. Koruza zdaj cvete, a bo dala malo zrna. A zgfidi se sveta volja božja! Previdnost božja nas ne bo zapustila — težave pa pač tudi ne. Tukajšnji duhovnik domačin Aleksander je bil nedavno na obisku pri svojih roditeljih. Navzlic sinovim prošnjam, naj ne hodi, je šel oče ribit. Starček sam v čolničku, si je hotel pravkar prižgati pipico, kar ga je zagrabil krokodil z repom ter ga potegnil v vodovje. Dasi so tri dni vestno iskali, trupla na žalost niso mogli najti. Starček še ni bil krščen, kar sina nepopisno žalosti. Tudi mati mu je pred nedavnim umrla, toda kot dobra kristjana in na smrt lepo pripravljena. Neka naša učenka se je nedavno poročila s spreobrnjenim poganom. Toda ta je mlado ženo kmalu po poroki zapustil. Poganski duhovnik mu je namreč prerokoval, da bo v kratkem umrl, ako živi s svojo mlado ženo. In mož je res poslušal ta peklenski nasvet. U-božica je prišla k -nam nazaj. A že poprej zelo slabotna, je zdaj čisto uničena.« Sestra Marija Cecilija piše iz Nagalame (Gornji Nil): »Veliko skrbi imamo v našem misijo-nišču, kako naj pripravimo 900 otrokom obleke, zlasti sedaj o Božiču, ker so bili vedno vajeni, da so za Božič dobili novo obleko. — Nekega dne so šle sestre v kapelico na kratek obisk Najsvetejšega. Kar so zaslišale nežen dekliški glas, ki se je čisto prijateljsko pogovanjal z Božjim Zveličar-jem v tabernaklju. Ko so pozneje dotično deklico dobile, ji rečejo: »Hvala ti, Rahela, za tvojo molitvico.« A otrok: »Ni bila molitev, le besedica ljubemu Jezuščku je bila.« Da bi ta nedolžnost še dolgo razveseljevala ljubega Zveličarja s svojimi »besedicami«! — Mnogo dela nam povzroča naša od drugih stavb oddeljena bolnišnica za kužne bolezni. Dvanajst majhnih kočic tvori to bolnišnico. Zidane pa so te kočice iz blata in suhe trave in že razpadajo; treba bi bilo postaviti nove iz opeke. O, bodite Vi naš reSilni angelj! Pomagajte nam dobiti potrebnih sredstev, da moremo trpljenje tem ubogim trpinom nekoliko olajšati in jim pripraviti malo veselja.« Sestra Eva Bernarda, obla-tinja sv. Frančiška Šaleškega piše dne 4. avgusta 1922 iz Pofadra: »Tukaj imamo prav mnogo katoličanov domačinov; toda beda je tako velika, da ljudje pri najboljši volji ne morejo v cerkev, ne h krščanskemu nauku, ker nimajo ničesar obleči. Prevzvišeni gospod škof so mi dali v začetku maja 5 funtov šterlingov, naj kupim nekoliko blaga in tako pomagam največjim siromakom. »Malo je, sestra, pa vse, kar morem dati,« so tni rekli pri tem. Zdaj so skoraj vsi, belokožci in črnci bolni. Influenca silno razsaja in grozno mrzlo je. če sam ljubi Bog ne pomaga, jih bo mnogo pomrlo od mraza in gladu. Ni je skoraj hiše, v kateri bi ne bilo bolnika. Brž ko mogoče bomo pri- čeli s šolskim poukom. Otrok je mnogo, ne moremo pa jih preživljati. In ko bi imeli blaga za oblačila! — Izredno bi nas veselilo, če bi nam med drugim mogli oskrbeti precej velik zvon. Nimamo cerkvene ure in tako ljudje nikoli ne vedo, kako pozno je in pridejo čestokrat šele proti koncu sv. maše. Tako bi bil zvon res zelo potreben. Izredno tudi želimo veliko lepo sliko ali podobo sv. Vincenca Pav-lanskega in veliki katekizem s slikami. Kratko povedano, vsak tudi najmanjši dar nam bo dobrodošel in ga bomo sprejeli s tisočerim: »Bog povrni!« — Zdaj delujeve tukaj le dve sestri. Moji tovarišici je že čez 60 let, čez 40 let že deluje v tukajšnjem misijonišču. Duhovnika pa še nimamo. Vsakih 14 dni pride eden naših patrov sem in tedaj imamo nedeljsko službo božjo in sprejmemo sv. obhajilo. V nedeljo, ko ni duhovnika, vodim jaz nedeljsko pobožnost. Bogu čast in hvala, duhovnik, ki se bo tu naselil in ki ga že tri mesece pričakujemo, je prispel že v Okiep in čaka le na ugodno priliko, da more priti v Pello. Mislite si lahko, kako hudo nam je ob nedeljah brez sv. maše, zlasti zdaj, ko imamo toliko bolnikov. cgo Že spet »Zveza afriškega tiska"? Da, že spet! A veste li, dragi prijatelji misijonov, čemu govorimo spet in spet o njej? Zato, ker je „Zveza" ravno v sedanjih časih za afriške misijone največjega pomena. Kot nikoli doslej, se razlivajo zdaj valovi protestantizma čez širno Afriko ter groze vso deželo preplaviti. In naši nasprotniki poznajo le predobro veliki pomen tiska. Zamorci so se od Evropcev naučili brati in segajo s slastjo po knjigah, katere jim dajejo protestantski pridigarji. Ako naši misijonarji ne bodo imeli knjig, katekizmov in drugih, da jih poneso v najoddaljenejša sela ter jih tam razdele, bo kriva vera slavila zmagoslavje. Ali smemo to dopustiti? Vesti iz propagande. Po določilu sv. kongregacije za razširjenje vere je bil preč. p. P.Brown iz družbe Jezusove imenovan za apostolskega prefekta na Rodeziji. Vaški katehist. Piše škof flugouard S. Sp. Mladi kristjani postanejo večkrat apostoli in goreči oznanjevalci Kristusovega nauka. V mnogih vaseh, kamor še ni prišel noben misijonar, že pojo pobožne pesmi in molijo k pravemu Bogu. Nekega večera sem se z dvema misijonarjema ustavil v veliki vasi rodu Obomba. Ko se je zmračilo, zaslišim nenadoma glas zvončka, ki je skliceval otroke in mladino. Pred kočo sredi vasi je bil ograjen prostor in tu je pod milim nebom glavarjev nečak in bodoči naslednik iz lastnega nagiba, odkar je postal kristjan, svoje rojake učil krščanski nauk. Od začetka se je sicer moral boriti z raznimi zaprekami. Nasprotovali so mu od začetka zlasti njegov stric in poganski svečeniki, ki so slutili, da bo zelo omajan po glavarjevi smrti njihov vpliv nad ljudstvom. Toda mladi mož je z božjo pomočjo premagal vse in vaščani so se polagoma privadili tej nenavadni šoli. Najprej molijo vsi skupno kratko molitev in nato za-pojo nekaj pesmi. Vsi sede na tleh. Sredi kakih 50 do 60 poslušalcev stoji katehist ter jim prav poljudno in lahko umljivo razlaga katekizem. Kakor hitro pa zapazi, da postajajo raztreseni, začne peti in vsi mu krepko pomagajo, celo stare mamice, ki v kočah pripravljajo večerjo. Nato neutrudni učitelj znova začne s poukom, ki ga drugi večer nadaljuje. Bil sem globoko ginjen, ko so mi v teh divjih krajih daljne Afrike doneli na uho glasovi domače pesmi in hvalil Boga, da se resnice naše svete vere tudi tukaj javno ozna-nujejo. Izpraševal sem nekoliko mlade poslušalce ter podaril najpridnejšim bodisi nekoliko soli, majhno ogledalce ali kako -drugo malenkost, kar jih je nepopisno osrečilo. 85 88 88 Kronika Družbe sv. Petra Klaverja. Rim. 22. februar. Odkritje slike naše nepozabne ustanoviteljice, grofice Mr. Terezije Ledochowske. Sliko, katera ima naravno velikost, je mojstrsko izvršil znameniti laški slikar L____ Okrašena z bujnim zelenjem, se je vršila otvoritev ob 4. uri pop. Počastili so jo s svojo navzočnostjo visoki cerkveni in svetni dostojanstveniki, med drugimi tudi Nj. eminenca kardinal van Rossum, prefekt Propagande, kardinal Lega, protektor »protisuženskega društva« in kardinal Lau-renti. Slednji je govoril 3/4 ure o delu in velikem ženiju blage pokoj-nice (v francoščini). 24. februar. Na najponižnejše častitke naše vrhovne voditeljice preljubemu svetemu Očetu k njegovi prvi obletnici kronanja, jej je došel sledeči brzojavni odgovor iz Vatikana, vsled katerega se bodo tudi naši dobrotniki in prijatelji z nami veselili: Državno tajništvo Nj. Svetosti. 19. februarja 1923. Grofici Mariji Falkenheyn, vrhovni voditeljici. Družbe sv. Petra Klaverja, Rim. Sveti Oče se zahvaljuje za udanostna otroška voščila in iz srca pošilja prošeni apostolski blagoslov. L. S. kardinal Gasparri. Blagoslov afriškega misijonarja. Neki misijonar za čigar misijon smo oskrbeli tisk sv. pisma v tamoš-njem narečju, piše iz Afrike misijonski tiskarni Klaverjeve družbe: »Bodite prepričani, da čutim naravnost srčno potrebo, večkrat se spomniti pri sv. maši velikega in svetega dela, ki ga na tihem in v ponižnosti vršite.« Ne moli pa samo za pomožne misijnnarke v družbeni tiskarni ta misijonar in gotovo tudi mnogi drugi, ampak za vse dobrotnike, ki s svojimi darovi podpirajo »Zvezo afriškega tiska«; saj bi brez njihovih darov družba ne mogla tiskati knjig v zamorskih jezikih. Ponatis člankov iz »Odmeva iz Afrike« ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba v Rimu. Odgovorni urednik: Dr. J. Jerše. Natisnila tiskarna »Tiskovno društvo« v Kranju. Je Ii „Odmev" suhoparen? Neki duhovnik, podporni ud naše družbe, piše: „Pred nekaj časom sem poslal obitelji S. v. G. „Od-mev iz Afrike". Mati, izvrstna žena, se mora venomer bojevati s pomanjkanjem; družina je namreč mnogoštevilna, oče večkrat brez zaslužka. Drugi sin te družine je pravkar dokončal drugo leto bogoslovja in namerava v septembru vstopiti v misijonski red belih očetov.. Mladi mož se že veseli, da ga po končanih študijah pošljejo morda v Afriko; zadovoljen in srečen bo pa tudi, če ga predstojniki določijo za misijonsko delo med zamorci v Ameriki. Vse to pa je sad pridnega čitanja „Odmeva iz Afrike", Ne pozabite na ta uspeh Vašega lista! Večkrat se očita misijonskim družbam, da ne morejo vzdrževati dobrega misijonskega glasila, ker jih je preveč. Po moji sodbi tiči v takih očitanjih nevarna zanjka. Res so že poskusili, da bi bil kak misijonski list bolj raznovrsten in zajemljiv, pri-občevati v njem tudi druge, bolj posvetne spise. A s tem se pozornost bralcev odvrne od glavne na prostranske stvari in se malo doseže." Pripomba uredništva. To pismo dovolj zavrača nasvete, ki nam prihajajo včasih tudi od dobro mislečih, naj bode „Odmev" raznovrstnejši in naj ne prinaša le ,,suhoparnih" misijonskih pisem in sporočil, pa ga bodo rajši brali. Naše skromno misijonsko glasilo bo hodilo tudi za naprej po dosedanji poti. Pravi prijatelji misijonov bodo že tudi v takem našli, kar bo njihovo gorečnost na novo vzpodbujalo in kar jim bo dajalo tolažbo in duha potrpežljivosti v trpljenju in križih tega življenja. Krščanska dekleta, ki hrepene po popolnosti in so vnete za razširjanje kraljestva božjega, se v Družbi sv. Petra Klaverja sprejmejo kot „pomožne misijonarke za Afriko", in sicer po svojih zmožnostih in znanju bodisi kot so-ilalinje ali pomočnice. Četudi se ne zahteva posebna predizobrazba, vendar je neka gotova spretnost in pripravnost bodisi v duševnem, pismenem delu ali domačih gospodinjskih opravilih in delu, predpogoj sprejema. Prošnje za sprejem naj se blagovolijo poslati vrhovni voditeljici Klaverjeve družbe, Rim (23), Via deli' Olmata 16. Spomin za umrle. f Preč. o. Jožef Biegner, Marianhilski misijonar, umrl 20. januarja v Emavsu (Južna Afrika). — t Msgr.pl. Krolikowski, misijonar oblatov sv. Frančiška Šaleškega, apostolski prefekt Namakva dežele. Umrl 25. januarja v Heirahabisu (Južna Afrika). Del muzeja na »misijonskem dnevu" v Bazelnu 1919 Katoliški shod ki se vrši v Ljubljani od 25.-28. avgusta. Ena od nalog tega »katoliškega shoda" bo tudi, misijonsko misel okrepiti in jo na poseben način dvigniti. — V ta namen se bodo vršila razna misijonska predavanja. Tudi afriški misijoni in Družba sv. Petra Klaverja bo imela svojega zastopnika in govornika, čegar govora naj se gotovo vsi naši misijonski prijatelji udeležijo. Obenem naše ljube dobrotnike in bralce, ki se bodo udeležili ,.katoliškega shoda" prijazno vabimo, da ob tej priliki obiščejo našo družbeno pisarno. — Vse pa prosimo, naj tudi doma mnogo molijo, da ljubi Bog podeli, da se bo vršil ta shod z obilnim uspehom in blagoslovom za naše krščansko ljudsko življenje in da bo tudi misijonsko misel krepko dvignil! Družba sv. Petra Klaverja za afriške misijone in v oprošCenje sužnjev, Ljubljana, Miklošičeva c. 3.