■ maj 2002, številka 5, leto XXXVI Rudar 1 č*Svi»s poslojgfc. nitmi Prgnogonnili Vrtaj ■ n VSEBINA Časopis poslovnega sistema Premogovnik Velenje, maj 2002, številka 5 19 Povezani ponujajo turistom več 20 DIT se predstavi 21 Slovenski premog je potreben 22 Vztrajnost in učenje 23 Kjer seješ ljubezen, raste veselje 24 Koledar prireditev 25 Spomin na Raduho 28 Zdravje: Rak na dojki V Premogovniku Velenje pričakujemo, da bo poraba premoga v TEŠ v juniju, ko bo v remontu NE Krško, še kar velika ter da bo TEŠ še naprej pomemben proizvajalec slovenske električne ener gije. Izdajatelj Poslovni sistem Premogovnik Velenje Uredništvo Glavna in odgovorna urednica: Diana Janežič Novinarka in lektorica: Dragica Ma- 4 Veliko energije iz Šaleške doline 5 Monitoring tresenja tal 6 Za večjo razvojno naravnanost poslovnega sistema 8 Dnevi poklicne rehabilitacije 10 Izobraževanje - gibalo razvoja 11 Oblikovan svet delavcev HSE 12 Delavci razumejo zahteve trga 13 Referenti upravljanja - vez med stanovalci in upravnikom 14 Poletje 2002 15 Razstava slikarskih del Marcela Medveda 16 Naš gost: dr. Janez Poles 18 Leto dni potem “V poslovnem sistemu Premogovnik Velenje želimo dodatno spodbuditi množično ustvarjalnost ter pospešiti izrabo vseh vrst znanja in izkušenj na vseh ravneh in v vseh delih poslovnega sistema,” pravi direktor za razvojno področje dr. Evgen Dervarič. 21. maja je bil oblikovan svet delavcev holdinga Slovenske elektrarne. Za predsednika je bil imenovan Blaž Pišek iz Savskih elektrarn, za podpredsednika pa Bogdan Gregorin iz Premogovnika Velenje. V prizadevanjih, da bi čim več prostih zmogljivosti tržili izven Premogovnika Velenje, so v profitnem centru SPV IP HTZ, na dobri poti. V aprilu in maju so izvajali veliko naročilo za Belin iz Rogaške Slatine, poslovno sodelujejo tudi z IPC Gorenje. rinšek Oblikovanje: Ivo Hans Avberšek Naslov: Uredništvo Rudarja, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. 03/899 61 00, int. 18-15, fax. 03/5869-131 E-mail: Diana.Janezic@rlv.si, Ivo.Avbersek@rlv.si Uredniški odbor Božena Steiner, predsednica, Tatjana Krenker - gospodarsko področje, Marko Mavec - tehnično področje, Tomo Lipnik - sindikat, Pavel Zupevc - svet delavcev, Janja Juvan - IP HTZ, Mojca Ževart - ERICo, Matjaž Cemovšek -Gost, Tomaž Pungartnik - Habit, Slavica Pogorelčnik - Kamnolom Paka, Milena Krofi - PLP, Miro Sitar - Telkom sistemi Grafična priprava Naš čas, d.o.o. Velenje Tisk SET Vevče Naklada 4000 izvodov Mesečnik Rudar prejemajo zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje brezplačno. Davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Poštnina plačana pri pošti 3320. UVODNIK OSREDNJA knjižnica Poslovna šolajo podprla proces prestrukturiranja podjetja V prvi polovici junija bo 19 naših sodelavcev prejelo potrdila o uspešno opravljenem izobraževanju v poslovni šoli poslovnega sistema Premogovnik Velenje. Janez Arlič, Oto Brglez, Matjaž Cernovšek, Jože Dermol, Branimir Glinšek, Ludvik Golob, Brigita Gril, Igor Ipavic, Jože Janežič, Miran Kom-ljenovič, Sonja Krk, Miran Lužar, Rajko Pirnat, Aca Poles, Drago Potočnik, Tomaž Pungartnik, Peter Pušnik, Anton Vetrih in Franci Zamrnik so konec aprila vodstvu Premogovnika Velenje in direktorjem hčerinskih podjetij predstavili poslovne načrte, ki so jih izdelali v okviru poslovne šole. Za poslovno šolo smo se odločili, da bi povečali nabor lastnih kadrov, ki so sposobni prevzemati in opravljati vodstvene in zahtevne strokovne naloge v okviru poslovnega sistema. Prepričan sem, da je takšno izobraževanje podpora procesom prestrukturiranja, ki jih v našem podjetju izvajamo, da bi se prilagodili novim razmeram na trgu, povečali produktivnost v osnovni proizvodnji in ohranili čim večje število delovnih mest. Osnovni cilj poslovne šole je bil, da udeleženci pridobijo oziroma nadgradijo znanja iz upravljanja in poslovodenja podjetij, znanja s področja dela z ljudmi ter da se usposobijo za izdelavo poslovnih načrtov. Eden od kriterijev pri izbiri udeležencev poslovne šole (na razpis se je prijavilo 43 sodelavcev) je bil tudi pripravljenost na osebna in poslovna tveganja pri realizaciji poslovnih zamisli in idej. Udeleženci, ki smo jih izbrali, so že imeli poslovno idejo o novem programu oziroma idejo o preoblikovanju že obstoječih programov. Eden od ciljev poslovne šole je zato bil tudi, da bi z izdelavo poslovnega načrta preverili, kako in s kakšnimi sredstvi je mogoče ideje realizirati. Vodstvo podjetja je pripravljene poslovne načrte ovrednotilo in jih razdelilo na tiste, za katere misli, da jih je smiselno podpreti, ker predstavljajo potencial za zagotavljanje delovnih mest na programih, ki jih bo možno tržiti tudi izven poslovnega sistema. Kot najboljši je bil ocenjen poslovni načrt Gallus 2000 avtorja Ota Brgleza. V drugo skupino spadajo poslovni načrti, ki izboljšujejo organizacijo dela in omogočajo povečanje zunanje realizacije. Poslovno šolo smo izvedli v sodelovanju s Centrom za strokovno izpopolnjevanje in svetovanje pri Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, vodila pa sta jo dr. Maks Tajnikar in dr. Miroslav Glas. Uspešen zaključek tovrstnega izobraževanja, ki smo ga v podjetju izvedli prvič, je spodbuda za nadaljnje delo in prepričan sem, da nam bo uspelo poslovno šolo organizirati tudi v naslednjem šolskem letu. Janko Lukner, direktor za kadrovsko splošno področje POSLOVANJE v Veliko energije iz Šaleške doline Pogodba s holdingom Slovenske elektrarne o letošnji prodaji premoga predvideva proizvodnjo premoga za 3.100 GWh električne energije, pridobljene v TEŠ, kar za Premogovnik Velenje pomeni prodajo 39.950 TJ ali skoraj 4 milijone ton premoga. Že v začetku leta smo se v Premogovniku Velenje zavedali, da bo dinamika odkopavanja glede na zahteve holdinga izrazitejša, ker se bomo morali prilagajati dinamiki proizvodnje električne energije v TEŠ, potrebam po energiji v Sloveniji oziroma možnostim za prodajo električne energije, ki jih bo imel HSE. Kot je povedal tehnični direktor Premogovnika Velenje mag. Marjan Kolenc, so prvi štirje meseci v proizvodnem smislu minili nekako tako, kot je bilo predvideno pri sprejemanju letnega delovnega načrta, to je predvsem dinamično. “Glavni razlog za dinamiko odkopavanja je v tem, da so v TEŠ pridobivali izredno veliko električne energije. Razlogi za to so znani: slaba hidrologija in manjše obratovanje hidroelektrarn. Velika je bila tudi poraba premoga in je presegla vsa pričakovanja. V prvih štirih mesecih smo oddali E390.000 ton premoga, kar je skoraj 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in 11 odstotkov več, kot smo načrtovali z letnim delovnim načrtom,” je pojasnil mag. Kolenc. Precej premoga je bilo oddanega neposredno v TEŠ, kljub temu pa se je zelo zmanjšala tudi deponija. Na deponiji Premogovnika Velenje je bilo konec aprila 511 GJ, kar j e okoli 51.000 ton premoga, TEŠ pa je s svoje deponije vzela še 200.000 ton premoga. Konec marca je bila deponija izmerjena in ugotovljeno je bilo, daje njeno stanje precej večje od knjigovodskega stanja. Sedaj je na deponiji okoli 200.000 ton premoga. PROIZVODNJA APRIL 2002 Prva seja novega nadzornega sveta V ponedeljek, 27. maja, se je sestal nadzorni svet Premogovnika Velenje. Seja je bila tudi konstitutivne narave. Po sklepu zadnje skupščine družbe je nadzorni svet tričlanski, sestavljajo pa ga predstavnik večinskega lastnika - HSE Ladislav Tomšič, kije bil izvoljen za predsednika, Djordjc Žebeljan. predstavnik vlade Republike Slovenije in Pavel Župevc, predstavnik zaposlenih. Dnevni red seje je bil obširen. Nadzorni svet je obravnaval in potrdil poslovnik o delu NS ter zapisnik zadnje seje. Največ časa je posvetil obravnavi letnega poročila družbe za leto 2001, h kateremu je pozitivno mnenje posredovala tudi revizijska hiša. Direktor dr. Franc Žerdin je izčrpno poročal o preteklem poslovnem letu in odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, tako da je NS poročilo soglasno potrdil in predlaga skupščini, da direktorju in nadzornemu svetu v skladu z zakonom podeli razrešnico v zvezi s poslovanjem in zaključnim računom za leto 2001. Dokončno bo o tem sklepala skupščina, ki jo je nadzorni svet razpisal za 10. julij 2002. Direktor je Nadzorni svet seznanil tudi s poslovanjem Premogovnika Velenje v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Tako dinamično odkopavanje premoga je povzročilo spremenjeno vključevanje odkopov. V prvih štirih mesecih so bilo opravljeni trije dodatni delovni dnevi, s prilagajanjem odkopne fronte pa je bil njen izkoristek precej večji. “To pomeni predvsem podaljševanje odkopavanja v jami Pesje, ves čas obratujemo v štirih izmenah na obeh odkopih, glavna sprememba pri odkopni fronti glede na letni načrt pa se bo odrazila konec maja, ko vključujemo odkop v jami Pesje, in to skoraj tri mesece predčasno,” pravi mag. Kolenc. V Premogovniku Velenje pričakujemo, da bo poraba premoga v TEŠ v juniju, ko bo v remontu NE Krško, še kar velika. Tudi za naprej ni pričakovati bistvenega poslabšanja, saj so vodostaji rek nizki, v gorah pa tudi ni veliko snega, ki bi se čez poletje topil. Tako bo TEŠ še naprej pomemben proizvajalec slovenske električne energije. A mag. Kolenc pravi: “V juliju in avgustu se bodo potrebe po premogu vendarle nekoliko zmanjšale, saj bo v TEŠ v remontu blok 4. Z vključitvijo odkopa v jami Pesje bomo lahko na dan pridobili tudi 25.000 ton premoga in več, zato se bomo verjetno že kmalu začeli pogovarjati o ustavljanju odkopov oziroma zmanjševanju odkopanih količin premoga. Pomembno je, kako se bomo s HSE pogovarjali o letošnjih količinah oddanega premoga, saj je bila, kot že rečeno, prva polovica leta kar precej drugačna, kot je bilo načrtovano. Zato dinamike odkopavanja in količin premoga tudi glede na gibanje odkopne fronte do konca leta ne moremo načrtovati povsem natančno." Diana Janežič OBRAT PROIZVODNJA + VIŠEK - PRIMANJ. ODSTOTEK DOSEŽEN osn. nač. mes. nač. doseženo na osn. nač. na mes. nač. na osn. nač. na mes. nač. P0VPREČEK PRELOGE 144.000 186.000 190.490 46.490 4.490 132,28 102,41 9.525 PESJE -ŠKALE 157.000 110.000 131.010 -25.990 21.010 83,45 119,10 6.551 PRIPRAVE 14.000 16.000 13.100 -900 -2.900 93,57 81,88 655 PREMOGOVNIK 315.000 312.000 334.600 19.600 22.600 106,22 107,24 16.730 Monitoring tresenja tal Tresenje tal v Šaleški dolini za strokovnjake v Premogovniku Velenje, posebej v hidrogeološki službi, ni nova stvar. Za ta pojav vemo že dlje časa in ga že od leta 1996 merimo s seizmografi, tako da to problematiko dobro poznamo. Pri postavitvi našega sistema seizmičnih postaj so nam z nasveti in opremo pomagali ARSO - Urad za seizmologijo, 1RGO Ljubljana in KUTEC Sondershausen. Meritve na površini smo v preteklosti izvajali na treh lokacijah, v Pesju, Šoštanju in na ugrezninskem področju, trenutno pa seizmične aktivnosti spremljamo v Pesju in Šoštanju, sistem na pepelu pa je v fazi servisiranja. S to opremo smo zaznali vse potrese, ki so se zgodili v zadnjem času v Sloveniji - tudi tistega v Posočju. Ta je bil po svoji jakosti, kot se je čutil pri nas, 2-krat močnejši od najmočnejšega seizmičnega dogodka, zaznanega z našimi napravami. Nova merilna oprema, ki smo jo dobili letos, je kalibrirana in certifici-rana v skladu z mednarodnimi standardi, tako da meritvam povsem verjamemo in lahko z vso gotovostjo trdimo, da jakost tresenja tal v Šoštanju ne presega jakosti, določenih s standardom DIN 4150. V Sloveniji tovrstnih standardov za dopustno tresenje tal nimamo, zato pa obstaja cela vrsta drugih -ameriški, francoski, angleški, nemški itd. Pri nas za primerjavo jemljemo nemške, ki so najbolj strogi in imajo jasno določene meje. Ti standardi podajajo meje za dopustno tresenje tal (slika 1) za: L1 - industrijske objekte, L2 - stanovanjske objekte, L3 - spomeniško zaščitene objekte. V vsem obdobju meritev noben dogodek ni presegel meje L3, razen potresa v Posočju, ki je bil med mejama L3 in L2. Pri tem je treba povedati še tole: če nek dogodek preseže mejo L2 ali L3, to še ne pomeni, da bo stavba počila, ali nasprotno, če stavba poči, to še ne pomeni, daje to zaradi preseženega dopustnega tresenja tal. To je lahko posledica cele vrste drugih vzrokov, kot so predvsem temeljenje, Inslantef’ INSTANTEL Serial Number Trigger Source Geo Range Record Time Maver Jeva vila Premogovni k Velenje Janez Maver u.d.i.r. Meritve tresenja tal Extended Notes Job Number: B1 ast Hat e III BA816S V 4.33-Geo 0.200 mm/s 31.7 mm/s |.2s Auto 1024 PPV ZC F re Accel Pk Dis PVS PSPL Vert at 07 0.365 1 59:06 Vert 0.5 470 77S ? 00497 0.00497 0.006i .0111 0.00566 0.011 Mav 6 0. 794 9.0 0.818 mm/s Mic Off at 1.165 Sec DIN4150 i« ima« n..in »i«««» .» « i« > Frequency (Hz) Iran** Vert *x Long* SENSORCHECK CALI BRAT I ON Fv‘7-3 ov=‘1'1 Mic Of f Tran, Vert, Long Pas sed Bat t er y Leve 1 : 6.3 Volte Ca 1ibrat Ion Name Instantel Inc, Calibration April 15, 2002 Format Copyrighted 1996-2001 način gradnje, vrsta uporabljenih gradbenih materialov, podlage, na kateri je zgradba zgrajena, in nenazadnje tudi starosti zgradbe. Tresenja tal pa ne merimo samo na površini, ampak tudi v jami, kjer imamo postavljen merilni sistem, ki nam je v pomoč pri raziskovanju mehanizma nastanka stebrnih udarov. Z njim smo uspešno izvajali meritve na Slika 1: Dopustni nivoji tresenja tai po standardu DiN 4150 Slika 2: Osnovna geološka karta z žarišči seizmičnih dogodkov, zabeleženimi v aprilu, in vrisanimi prelomi (vir: ARSO- Urad za seizmologijo) več odkopih v jami in ugotovili, da se tudi najmočnejši stebrni udari le šibko čutijo na površini in da so v primerjavi z njimi drugi dogodki, katerih izvora ne poznamo, precej močnejši. V raziskovanje tovrstnih dogodkov, katerih izvora ne poznamo, se je na željo občine Šoštanj in krajanov v zadnjem času vključil tudi ARSO Urad za seizmologijo. Od njih smo že dobili prve rezultate, ki kažejo na to, da leži velika večina žarišč dogodkov, zabeleženih v aprilu, na prelomih, s katerimi je Šaleška dolina omejena in razkosana - gre za Šoštanjski, Velenjski, Dobrniški, Hrastovški in Smre-kovški prelom (glej rdeče črte na sliki, dogodki so označeni s krogci, kjer majhen krogec predstavlja žarišče dogodka, veliki pa natančnost določitve). To nameravamo tudi sami preveriti v sodelovanju z Odsekom za geologijo Naravoslovno-tehnične fakultete Univerze v Ljubljani. Zastavili bomo raziskovalno nalogo, od katere pričakujemo določene odgovore v zvezi z omenjenim tresenjem tal. Janez Mayer, univ.dipl.inž.rud. Za večjo razvojno naravnanost poslovnega sistema Sredi aprila je uprava Premogovnika Velenje sprejela spremembe poslovnika o realizaciji idej in poslovnih zamisli v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje ter pravilnik o inovacijski dejavnosti in nagrajevanju idej. Kot pove že ime poslovnika, ta dokument ureja področje za celotni poslovni sistem, enako pa velja tudi pravilnik. Dr. Evgen Dervarič Pospeševanje izrabe znanja in izkušenj Kot je povedal direktor za razvojno področje dr. Evgen Dervarič, je glavni namen spremenjenega poslovnika o realizaciji idej in poslovnih zamisli opredelitev sistema za realizacijo idej in poslovnih zamisli, ki lahko pripeljejo do novih delovnih mest. “V poslovnem sistemu Premogovnik Velenje želimo dodatno spodbuditi množično ustvarjalnost ter pospešiti izrabo vseh vrst znanja in izkušenj na vseh ravneh in v vseh delih poslovnega sistema. S tem želimo tudi obogatiti razvojno naravnanost poslovnega sistema. Zaposleni so ključni segment pri razvoju poslovnega sistema. Z novo obliko nagrajevanja inovacijske ustvarjalnosti jih želimo spodbuditi k inovativnemu in podjetniškemu razmišljanju. Le takšno razmišljanje lahko privede do mnogih idej in celo poslovnih zamisli," je dejal dr. Dervarič. V spremenjenem poslovniku so določeni postopki za spodbujanje, evidentiranje, obravnavo, realizacijo in nagrajevanje idej. Poleg postopkov so v poslovniku nanovo določene tudi odgovorne osebe. V postopku obravnave idej je strokovne ocenjevalce zamenjala strokovna skupina, ki jo imenuje direktor za razvojno področje, deluje po principu projektne skupine in jo sestavljajo vodje strokovnih služb v Premogovniku Velenje in hčerinskih podjetjih. Strokovna skupina verificira uporabnost idej ter določi nosilce aktivnosti in roke za realizacijo idej. S tem je odpravljena subjektivnost strokovnih ocenjevalcev, poleg tega pa je tako lahko že na začetku obravnave znan okvirni datum realizacije ideje. Spodbudna klima za nove ideje Poslovnik opredeljuje dva osnovna pojma: ideje in poslovne zamisli. Osnovni cilj idej je pozitiven gospodarski učinek, ki je dosežen s povečanjem interesa in prispevka zaposlenih za iskanje novih rešitev pri povečevanju prihodkov ali zmanjševanju stroškov v poslovnem procesu. Ideje so opredeljene kot koristni predlogi ali kot inovacije. V podjetju mora vladati spodbudna klima za ustvarjanje, nastajanje novih idej. Eden od načinov spodbujanja je informiranje zaposlenih o delovanju inovacijskega sistema, načina prijavljanja idej in sistema nagrajevanja. Poleg internih medijev (Rudar, Novice, razglasna postaja, intranet) ter lokalnih, specializiranih in drugih medijev bodo za informiranje uporabljene tudi informacijske table inovacijske dejavnosti. Pomembne informacije lahko zaposleni dobijo v različnih izobraževalnih delavnicah, pomembno vlogo pri informiranju in spodbujanju zaposlenih k inovacijski dejavnosti pa imajo organizacijski vodje. Zaposlenim je v organizacijskih enotah, v tajništvu razvojnega področja in v elektronski obliki (RLVNET/QRLV/OBRAZCI-PREDLOGE/OBR207-RP1) na voljo obrazec za prijavo ideje OBR207-RP1. Od poslovnih zamisli do novih programov in delovnih mest Spodbujanje novih poslovnih zamisli je ena od nalog za doseganje četrtega strateškega cilja Premogovnika Velenje. S to dejavnostjo naj bi zajeli najširšo javnost poslovnega sistema ter jo motivirali za vključevanje v razvoj novih delovnih programov in ustanavljanje novih delovnih mest. V podjetju spodbujamo poslovne zamisli z Razpisom za zbiranje idej in poslovnih zamisli, v poslovnem okolju podjetja pa z Razpisom o subvencioniranju poslovnih zamisli. Predlagatelj poslovne zamisli lahko vloži prijavo na obrazcu za prijavo poslovne zamisli OBR208-RP2, ki ga lahko dobi v tajništvu razvojnega področja, v Zaposleni so ključni segment pri razvoju poslovnega sistema. REALIZACIJA IDEJ IN POSLOVNIH ZAMISLI IDEJE POSLOVNE ZAMISLI Spodbujanje idej Spodbujanje poslovnih zamisli Zbiranje in evidentiranje idej T Selekcioniranje idej Sprejemljiva Pomanjkljiva Znana ideja ideja ideja v v Dopolnitev Zavrnitev ideje Verifikacija uporabnosti ideje ^ po 1 letu Da- koristni predlog Zaščita ro :=r* ideje o 5 O C (zamrznitev) Izdelava dokumentacije, tehnološke aktivnosti... Realizacija idej Nagrajevanje idej Zbiranje in evidentiranje poslovnih zamisli Preučitev poslovnih zamisli Verifikacija poslovnih zamisli Verifikacija tehničnih mo nos ti Obstaja možnost Da realizacije v okviru obstoječih programov? Formiranje ekipe za realizacijo poslovne zamisli Ne * OE ENratOMMENTAL PNOTECTION An Audi wa» performed. Report No 24027*17 Proo« has been fumw/wd thal Ihe re»weme<*s accordeig lo DIN EN BO 9001 1904 ar« fuHOed The certOcale M vafed unW December 2002 Certticale Regotrafton No 12 10011404 TMft Mm*, 1*4*-12-07 Zgodovina 6 Leta 1987 so v razvojni službi Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek Luka Velenje v okviru republiške akcije »2000 mladih raziskovalcev« zaposlili pet biologov in enega kemika. Kar hitro se jih je prijelo ime ekologi, saj so se ukvarjali z ekološkimi raziskavami, ki jih je leto poprej začel Institut Jožef Stefan iz Ljubljane. Mladi raziskovalci so prostore dobili v stavbi, ki jo prebivalci Velenja poznajo pod imenom »Steklena direkcija«. Dobro leto kasneje, decembra 1988, je mag. Franc Avberšek, takrat direktor Rudnika lignita Velenje, otvoril laboratorij za ekološke raziskave. Do takrat so bili raziskovalci namreč brez lastne opreme, analize pa so opravljali pretežno v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan. Tudi po otvoritvi laboratorija so del analiz še vedno opravljali v Ljubljani, na inštitutih in fakultetah, kjer so imeli svoje mentorje. Leta 1990 so raziskovalci, ki so jih takrat že uradno imenovali Ekološka raziskovalna skupina, dobili prostore poleg laboratorija na Starem jašku, na Koroški cesti 64. V tem letu so Sestavljeno organizacijo združenega dela Rudarsko-elektroenergetski kombinat (SOZD REK) reorganizirali in Ekološko raziskovalno skupino so formalno priključili Elektrostrojni opremi (ESO) Velenje. Leta 1991 uporablja Ekološka raziskovalna skupina na Starem jašku 206 m2 delovnih prostorov, 15 m" velik biološki in 38 m2 velik kemijski laboratorij ter 30 m2 prostora za kemikalije. Prostori so najeti od Rudnika lignita Velenje. Opremo za delo (računalnike, laboratorijsko, raziskovalno in pisarniško opremo) so prispevali Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Institut Jožef Stefan Ljubljana, Ekološka raziskovalna skupina in bivši SOZD REK. Vodja Ekološke raziskovalne skupine je mag. Boris Stropnik, njegova namestnica mag. Cvetka Ribarič Lasnik. Oba pripravljata doktorsko disertacijo. V skupini je še devet raziskovalcev in dva tehnična sodelavca (kemijski in gozdarski tehnik). Vsak raziskovalec vodi svoje področje, po potrebi pri posameznih projektih sodelujejo v interdisciplinarnih skupinah. Biologom in kemiku, ki so v skupini že od leta 1987, so se pridružili še geodet, geograf, geologinja in inženirka kemijske tehnologije. Ukvarjajo se z raziskavami emisij in imisij snovi in z njihovimi vplivi na rastline, živali in ljudi, raziskujejo biološke in kemijske lastnosti jezer in rek, opravljajo radioekološke raziskave, obravnavajo premogovniške ugreznine in iščejo možnosti za sanacijo prizadetih okoljskih elementov. Sodelujejo tudi pri projektih nekaterih drugih raziskovalnih institucij, v njihovi bibliografiji pa lahko v tem času že naštejemo triinpetdeset pomembnejših del. Med drugim ugotavljajo, da je Paka pri Trebeliškem še v prvem (najboljšem) kakovostnem razredu, v Pesju v tretjem do četrtem, pri Skornem in v Šmartnem ob Paki v četrtem. Škalsko jezero je precej ogroženo, čeprav je v njem bogato in raznoliko življenje. V globljih plasteh jezera primanjkuje kisika. Kvaliteta vode v Velenjskem jezeru se spreminja in je odvisna od količine pepelne brozge, ki priteče na odlagališče pepela. Postavijo devet vzorčevalnih mest za raziskave aerosolov v Šaleški dolini, enaindvajset vzorčnih mest za ugotavljanje vpliva imisij na rastlinstvo v Šaleški dolini, na dveh lokacijah ugotavljajo vpliv onesnaženja padavin in tal na kakovost vode, na petih mestih spremljajo vsebnost radioaktivnih elementov, določijo osem zajemnih mest za biološke analize Pake. Imajo tudi precej pedagoških izkušenj, saj od vsega začetka svojega raziskovalnega dela kot mentorji sodelujejo v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj in na raziskovalnih taborih, nekateri pa tudi predavajo na Centru srednjih šol (danes Šolski center Velenje). V tem letu Izvršni svet Skupščine občine Velenje predlaga Skupščini občine ustanovitev javnega zavoda za varstvo okolja z imenom ERICo. Ime predlagajo raziskovalci, pomeni pa Ekološke raziskave v sodelovanju z industrijo (Environmental Research Industrial Cooperation). Predlog ni sprejet. Deset let kasneje, leta 2001, je na ERICu štiriinpetdeset zaposlenih. Le ena petina jih ima izobrazbo, ki je nižja od univerzitetne. Zaposleni delajo v 1218 m2 velikih prenovljenih prostorih. Inštitut ima bogato, sodobno laboratorijsko opremo, ki omogoča kvalitetne analize zemlje, vode, zraka, rastlinskih in živalskih tkiv ter pridobi že četrto pooblastilo Ministrstva za okolje in prostor, pooblastilo za izdelavo ocen odpadkov. Raziskovalci opravljajo projekte za različne naročnike, med drugim so izbrani za izvajalce Primerjalne študije onesnaženosti okolja v Zgornji Mežiški dolini. V desetih letih, ki so minila medtem, se je zgodilo marsikaj. Različni dogodki, razmere, manjše in večje spremembe, posamezniki in skupine, javnost in organizacije, vsakokratna vpetost ERI Ca v prostor in čas - vse to je sooblikovalo njegov nastanek, rast in razvoj. Zgodovina 1995: k Julija je med ustanovitelje pristopil Institut Jožef Stefan Ljubljana, ERICo Velenje se je iz zavoda preoblikoval v inštitut. k Prav tako julija so raziskovalci javnosti predstavili sintezno študijo ekoloških raziskovanj. k Avgusta je v Šaleški dolini potekal 7. raziskovalni tabor, katerega organizacijo je od Kulturnega centra prevzel inštitut ERICo. 1996: k Raziskovalci so prvič vodili izobraževanje osnovnošolcev o pravilnem ravnanju z odpadki MINISTER ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO, OR. LOJZE MARINČEK, APRILA 1999 OTVARJA NOVE PROSTORE KOROŠKA CESTA 58 - PROSTORI INŠTITUTA V LETIH 1993-1999 (levo) Omenimo nekaj pomembnejših korakov te, v desetih letih prehojene poti. 1992: k Aprila so Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in ESO Velenje z ustanoviteljskimi deleži v razmerju 40:40:20 ustanovili Zavod za ekološke raziskave ERICo Velenje. Direktor zavoda je bil dr. Boris Stropnik, za predsednika Upravnega odbora pa je bil izbran Jaroslav Vrtačnik, ki odbor vodi še danes. k Kmalu zatem je zavod pridobil status raziskovalne organizacije pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. 1993: k Na ERICu so izdelali sanacijski program Vode v občini Velenje. 1994: k Na pobudo Medobčinske zveze prijateljev mladine so raziskovalci prvič pripravili izobraževalni projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. 1997: k Inštitut ERICo je dobil novega direktorja, mag. Franca Avberška, in dve pooblastili Ministrstva za okolje in prostor (za izvajanje prvih meritev ter emisijskega monitoringa odpadnih vod in za izdelovanje celovitih poročil o vplivih na okolje), k Raziskovalci so se lotili obsežnega projekta Vpliv onesnaževanja okolja na celovit razvoj prostora v Zasavski regiji. 1998: k Inštitut se je reorganiziral. Odslej je delo v njem potekalo v štirih oddelkih: v vodstvu, v Oddelku za raziskovalno dejavnost, Oddelku za tehnološke storitve in svetovanje ter v Oddelku za izobraževanje in prenos znanja, k Ministrstvo za okolje in prostorje ERICu podelilo pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. 1999: k Aprila se je inštitut preselil v nove prostore na Starem jašku, k ERICov laboratorij je postal samostojni oddelek, k Začela se je priprava Lokalne agende 21 za Mestno občino Velenje, k Decembra je ERICo prejel certifikat kakovosti po standardu ISO 9001. V jubilejnem letu 2002 je desetodstotni ustanoviteljski delež ESO prevzelo Gorenje d.d. Oddelek za izobraževanje in prenos znanja se je preimenoval v Oddelek za izobraževanje in trajnostni razvoj. Laboratorij je uspešno opravil presojo za akreditacijo po mednarodnem standardu ISO 17025. V Kooperativnem online bibliografskem sistemu (COBISS) je vpisanih okoli 1450 referenc ERICovih raziskovalcev. Direktor inštituta pa razmišlja o nadaljnjem razvoju. S svojimi sodelavci načrtuje marsikaj. Med drugim Regionalni tehnološki center za okolje in trajnostni razvoj ... Mojca Zevart Oddelek za raziskovalno dejavnost dr. Cvetka Ribarič Lasnik, vodja oddelka: "RAZISKOVALNA RADOVEDNOST JE UDEJANJENA V ODDELKU ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST, S KATERO POSTAJAMO RAZPOZNAVNI DOMA IN V SVETU. SLEDIMO NOVIM SPOZNANJEM ZNANOSTI, KAR NAM OMOGOČA, DAŠE LAHKO POSTAVIMO OB BOK DRUGIM RAZISKOVALNIM INŠTITUCIJAM." dela. Velikokrat sodelujemo s strokovnjaki obeh slovenskih univerz in z mnogimi inštituti doma in v tujini. Sodelujemo v mednarodnih programih kot sta npr. ICR Vegetation in ICP Mapping, sledimo protokolom in direktivam EU (npr. Protokol o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla, ki je sestavni del Konvencije o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje ter Protokol za zmanjšanje emisij težkih kovin). V letu 2001 smo uspešno zaključili projekt "Onesnaženost okolja in naravni viri kot dejavniki razvoja v Zasavski regiji" in na osnovi rezultatov za zasavske občine in podjetja pripravili predloge za nadaljnje delo. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je odobrilo projekt na temo "Srnjad kot bioindikator onesnaženosti okolja za obdobje 2001 -2004." Predlogi in projektna naloga, po kateri izvajamo "Primerjalno študijo onesnaženosti okolja v Zgornji Mežiški dolini med leti 1989 in 2001", so nas spodbudili, da smo vzbudili zanimanje Veterinarske uprave Republike Slovenije za sodelovanje pri izvajanju državnega monitoringa vsebnosti pesticidov in težkih kovin v živilih živalskega in rastlinskega izvora. Za uresničevanje konvencije o Raziskovalci inštituta imajo za seboj že 15 let dela. Pridobljene izkušnje in znanje, spoznavanje poslovnih partnerjev, konkurence in potreb slovenskega ter evropskega trga so vodilo pri načrtovanju dela oddelka. V Oddelku za raziskovalno dejavnost, ki ga vodi dr. Cvetka Ribarič Lasnik, je 15 zaposlenih, od tega 7 biologinj, 3 agronomke, 2 geologinji, 2 geografa in I gozdar. Ukvarjamo se z različnimi okoljskimi raziskavami in monitoringi. Raziskave so bazične, aplikativne in razvojne. Objekti našega raziskovanja so zrak, tla, rastline, živali, ljudje in odpadki. Rezultate okoljskih raziskav uporabljamo za poročila o stanju okolja, za poročila o obremenitvi posameznih sestavin okolja, za mnenja o vplivih na zdravje ljudi, za ovrednotenje stanja okolja in naravnih dobrin ter za dolgoročne projekcije trendov in stanja okolja v okoljsko najbolj ogroženih predelih Slovenije. Naše delo poteka na terenu po celi Sloveniji, analize in razne meritve pa opravimo v našem moderno opremljenem laboratoriju. Raziskovalci napišejo o svojem delu poročila, v katerih so zajete vse meritve, popisi in drugi rezultati našega onesnaževanju zraka na velike razdalje smo za Ministrstvo za okolje in prostor začeli izdelavo katastra virov živega srebra v Sloveniji, zaključili pa smo tudi študije o proizvodnji biodizelskega goriva in izdelali predlog kriterijev za dodeljevanje odškodnine kmetijskim oškodovancem zaradi obratovanja TET 2, ki je določena z Zakonom o postopnem zapiranju RTH. Omenjeni projekti bodo odprli pot novim projektom in poglobili sodelovanje z ministrstvi. Na področju varovanja okolja in zdravja ljudi bomo tudi v prihodnje sledili smernicam nacionalnega in evropskega programa. Cilj raziskovalnih in razvojnih programov je vzpostaviti nadzor nad toksičnimi snovmi v okolju in količino potencialnega dnevnega vnosa v človeški organizem. Za najbolj toksične težke kovine (Hg in Cd), ki se prenašajo na večje razdalje, je treba na nivoju Slovenije popisati vire, na osnovi tega pa pripraviti predloge za zmanjšanje uporabe vhodnih materialov s težkimi kovinami. Ključni dejavniki uspeha Oddelka za raziskovalno dejavnost na trgu so kredibilnost, znanje, izkušnje, raziskovalci z ustreznimi raziskovalnimi nazivi in objavljenimi članki, interdisciplinarnost in mednarodno sodelovanje. Za izpolnjevanje omenjenih kriterijev pa je potrebrto permanentno izobraževanje, biti "up to date" in imeti dobre delovne razmere. Naši najbolj reprezentativni projekti, ki potekajo že vrsto let, so: Biomonitoring gozdnega ekosistema po zmanjšanju emisije iz TEŠ, Monitoring vsebnosti težkih kovin v tleh in rastlinskem materialu v Šaleški dolini, Srnjad kot bioindikator Q onesnaženosti okolja z anorganskimi onesnažili, Monitoring ' ocenjevanja vplivov fotooksidantov in drugih zračnih onesnažil na kmetijske rastline na območju termoenergetskih objektov v Sloveniji. V letu 2001 smo v sodelovanju s TEŠ izdali knjižico o ekološki sanaciji TEŠ, v kateri smo opisali delo, opravljeno na področju varstva okolja pod okriljem Termoelektrarne Šoštanj. Izšle so 3 izdaje te knjižice, ena v angleškem jeziku. V sklopu Oddelka za raziskovalno dejavnost imamo na ERICu tudi specialno knjižnico. V njej vpisujemo in popisujemo vse publikacije, ki jih imamo na inštitutu in so nam v pomoč pri našem raziskovalnem delu, vpisujemo bibliografije za naše raziskovalce in pomagamo vsem zaposlenim v ERICu pri iskanju člankov oziroma literature, ki jo pri svojem delu potrebujejo. V knjižnici se velikokrat oglasijo tudi dijaki, študenti in drugi ljudje, ki potrebujejo informacije s področja ekologije in varstva okolja. Karin Savinek PRIPRAVA VZORCA ZA MIKROSKOPIRANjE PRIPRAVA KORENINIC ŠALOTKE ZA ANALIZO KROMOSOMOV LONČNI POSKUS S SEMENKAMI SMREKE TUDI VODJA ODDELKA POPRIME ZA DELO NA TERENU razmere. Imamo veliko partnerjev, s katerimi kot enakovredni partnerji ali podizvajalci sodelujemo pri izvedbi posameznih projektov. Med njimi so KOVA Celje, EPI Spektrum, IVZ Ljubljana, ZZV IVO Maribor, OIKOS, ECHO d.o.o., Tehnična univerza Aachen, PUV Celje, Center za znanstveno raziskavo mineralnih vod Rogaška Slatina, TUV Bayern Sava d.o.o., VGI Ljubljana, Institut Jožef Stefan, Biotehnična fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, IRGO, ESOTECH in drugi. Večji delež storitev - okoli 80 odstotkov - opravljamo za naročnike iz Šaleške doline (Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje, Gorenje, druga industrija, drobno gospodarstvo, občine, Komunalno podjetje), ostalo pa na širšem področju Slovenije (hidroelektrarne, občine, komunalna podjetja, industrija ...), kajti zaradi uspešno zaključenih projektov v Šaleški dolini smo pridobili pomembne reference in s tem nove naročnike. V letu 2001 so monitoringi odpadnih vod predstavljali 9 odstotkov letne realizacije oddelka, monitoringi površinskih vod 21,6 odstotka realizacije, svetovanja na področju ekologije 20,5 odstotka, odpadki 33,4 odstotka, poročila o vplivih na okolje 6 odstotkov, meritve emisij in imisij plinov 5,5 odstotka, sanacijski programi 2 odstotka in lokalne agende 2 odstotka letne realizacije oddelka. MERITEV EMISIJ PLINOV NA KOMUNALNEM ODLAGALIŠČU KRATKA PREDSTAVITEV POMEMBNEJŠIH PROJEKTOV Raziskave in spremljanje kakovosti jezer v Šaleški dolini Monitoring jezer v Šaleški dolini poteka že več kot 10 let. Po uspešni uvedbi odlaganja pepela v zaprtem sistemu je Velenjsko jezero oživelo in je sedaj po kakovosti v zmerno Oddelek za tehnološke storitve in svetovanje mag. Mojca Bole, vodja oddelka: "IDEALNEGA POSAMEZNIKA NI, USTVARJAMO PA SKUPINO STROKOVNJAKOV Z RAZLIČNIMI ZNANJI, KI SO Sl IZKUŠNJE PRIDOBILI SKOZI PETNAJSTLETNO DELO NA PODROČJU OKOLJA IN SMO DANES SPOSOBNI REŠEVATI ŠTEVILNE PROBLEM ETI Glavna dejavnost Oddelka za tehnološke storitve in svetovanje je vezana predvsem na področja, ki jih ureja zakonodaja - Zakon o varstvu okolja, Nacionalni program varstva okolja, zakonodaja na področju voda, zraka, tal, odpadkov ... To predstavlja za nas na eni strani velik izziv, na drugi pa tudi nevarnost, saj je konkurenca na vseh področjih našega delovanja velika. V prihodnosti - z vključitvijo Slovenije v EU - imamo možnost razširitve trga tudi v države EU. 12 zaposlenih v oddelku (I doktor znanosti, 4 magistri znanosti, 5 z univerzitetno izobrazbo, I z visoko strokovno izobrazbo in I z višjo izobrazbo) izvaja različne dejavnosti: j | k, ekološke projekte za industrijo in lokalne skupnosti, k monitoringe površinskih vod (reke, jezera), padavinskih vod, odpadnih vod, tal, | Q k meritve emisij in imisij plinov, k celovite monitoringe na odlagališčih odpadkov, k poročila o vplivih na okolje, k lokalne agende 21, k sanacijske programe, k analize in ocene odpadkov. Ključni dejavniki uspeha oddelka na trgu so interdisciplinarno znanje, pridobljena pooblastila, kvaliteta storitev, prilagodljivost zahtevam naročnika in trga. To na omogočajo že omenjena usposobljenost in interdisciplinarnost kadra, stalno izpopolnjevanje (na strokovnem in zakonodajnem področju), dobro opremljen in akreditiran laboratorij, dobra vzorčevalna oprema ter ustrezne delovne Oddelek za tehnološke storitve in svetovanje VODNE BOLHE SO POGOSTI PREBIVALCI JEZER V ŠALEŠKI DOLINI I VZORCEVANJE ZA SAPROBILOSKE ANALIZE evtrofnem stanju, kar pomeni, da ni prekomerno obremenjeno s hranilnimi snovmi. Družmirsko jezero je še čisto, zahvaljujoč dotoku Velunje, ki ni onesnažena. Skalsko jezero, ki ima med Šaleškimi jezeri najdaljšo zgodovino, je zaradi preteklih grehov najbolj organsko obremenjeno. To se odraža v pomanjkanju kisika v spodnjih plasteh jezera v poletnem in jesenskem času. Če hočemo, da bodo jezera zanimiva, bo treba ohraniti dotoke in brežine neonesnažene. Spremljanje kakovosti reke Rake in pritokov Preiskave kakovosti površinskih tekočih voda Šaleške doline se opravljajo kontinuirano že več let. Zaznana so bila številna nihanja, a vendar v povprečju opažamo izboljšanje, kije rezultat mnogih sanacijskih ukrepov. Pred 15 leti je bila Paka med najbolj onesnaženimi vodotoki v Sloveniji, danes pa je njeno kakovostno stanje bistveno boljše. To potrjujejo opravljene meritve ter pestra življenjska združba v njej. Spremljanje kakovosti vode v akumulacijah HE Moste, HE Vrhovo in H E Formin Hidroelektrarne so poseg v okolje, ki močno spremeni biotop - tekočo vodo spreminjajo v stoječo akumulacijo. Zato je treba določiti kakovostno stanje določenega vodotoka in sedimenta pred hidroelektrarno in za njo z biološkimi, fizikalno-kemijskimi, geomorfološkimi ter hidrološkimi analizami. V zadnjih nekaj letih smo spremljali stanje na akumulacijah reke Save v Mostah, Vrhovem in Završnici ter Drave na Forminu. Poročila in ocene o vplivih na okolje Ustreznost različnih posegov glede njihovih možnih vplivov na okolje se ocenjuje s poročili oziroma oceno vplivov na okolje. Izdelali že številna poročila za različne posege: gradnja TET 3, gradnja razžveplevalne naprave TEŠ, nova galvana Gorenje, tovarna hladilne tehnike Gorenje, Centralna čistilna naprava Šoštanj, tovarna stiroporne embalaže Gorenje ... Čistejše tehnologije uporabe premoga V zadnjih letih so vse bolj v razmahu čistejše tehnologije uporabe premoga, ki omogočajo bolj efektivno in okolju prijazno predelavo in uporabo premoga, bolj učinkovito proizvodnjo, zmanjšujejo emisije in količine odpadkov ter povečujejo količino pridobljene energije na tono premoga. V sklopu razvijanja teh tehnologij v ERICo Velenje izvajamo projekte karbonizacije premoga, študijo izvedljivosti podzemnega uplinjanja premoga in izkoriščanja metana iz premogovega sloja. EKO-MON V TEŠ so na osnovi 27. člena Odloka o ureditvenem načrtu odlagališča pepela, žlindre in produktov odžveplanjaTEŠ, ki so ga sprejeli v Skupščini občine Velenje junija 1993, uvedli na območju sanacije ekološki monitoring (EKO-MON), ki ga ERICo Velenje izvaja že od leta 1996. Program monitoringa vključuje vse elemente okolja: zrak, vodo, tla in produkte zgorevanja, hrano ter krmo. S tem programom zajamemo vse prenosne poti onesnaževanja okolja z območja sanacije ugreznin v okolje. Ekološki monitoring na deponiji premoga DEPO-MON Deponija premoga predstavlja v Šaleški dolini površinski vir izhajanja različnih plinov, prahu in izcednih vod, zato smo opravili analizo omenjenih parametrov v različnih letnih časih in meritve meteoroloških parametrov z namenom ocene razširjanja onesnaženja v okolje. Pokazalo se je, daje le-to izrazitejše v smeri severozahoda in jugovzhoda, koncentracije emitiranih plinov in prahu se močno zmanjšajo v radiju 3 km od deponije in padejo pod 10 odstotkov začetne emisijske vrednosti. V izcednih vodah iz deponije so povišane vsebnosti sulfatov, nitratov, nitritov, ki so posledica spiranja premogovega prahu v vodo. Monitoringi na odlagališčih odpadkov Na komunalnih deponijah, tako tistih v obratovanju kot tudi že zaprtih (Ložnica, Laško), izvajamo monitoring emisij plinov, padavinskih vod, izcednih vod, podzemnih vod in meteorološke meritve v obsegu, ki ga zahteva Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur.l. RS št. 5/2000). Alenka Zapušek Oddelek za izobraževanje in trajnostni razvoj VODENJE DELAVNIC ZA LOKALNO AGENDO 21 mag. Emil Šterbenk, vodja oddelka: "ZA URESNIČEVANJE ENE OD POSTAVK RAZVOJNE VIZIJE ERI Ca VELENJE »ČIMVEČ LJUDI NAUČITI SPOŠTOVATI IN VAROVATI NARAVO« SMO LETA 1998 USTANOVILI ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE IN PRENOS ZNANJA. S POVEČANIM OBISKOM SEJE VEČALO TUDI ŠTEVILO ZAPOSLENIH, NAŠE POSLANSTVO PA RAZŠIRILO. PO NOVEM KOT ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ ŠE VEDNO DVIGUJEMO OKOLJSKO ZAVEST LJUDI, OBENEM PAZ RAZLIČNIMI RAZISKAVAMI IN PROGRAMI POMAGAMO POSAMEZNIKOM TER SKUPNOSTIM NJIHOV RAZVOJ NAČRTOVATI V SKLADU Z ZMOGLJIVOSTJO OKOLJA." V treh letih po ustanovitvi se je, z izjemo vodstva številčno najskromnejši oddelek inštituta, kadrovsko okrepil, delo, ki ga v oddelku zaposleni raziskovalci opravljamo, je postalo precej bolj raznoliko in razgibano, v jubilejno leto 2002 pa smo vstopili z novim imenom, ki naše storitve bolje opredeljuje, hkrati pa izraža sodobno usmeritev in razvojne načrte. V oddelku so, za razliko od drugih oddelkov na inštitutu, v večini moški. Štirje raziskovalci imajo samo eno sodelavko. Vsi zaposleni v oddelku smo geografi, geografijo pa smo v času študija povezali z različnimi usmeritvami - s sociologijo, s sociologijo kulture in z zgodovino. V prihodnje se nam bodo pri opravljanju nalog gotovo pridružili tudi sodelavci drugih strok, ki bodo delo in storitve olajšali in izboljšali ter hkrati razširili možnosti delovanja oddelka. Strokovna homogenost oddelka je bolj ali manj naključna. Oddelek ni geografski oddelek, res pa se je pokazalo, da profil geografa dobro ustreza nalogam Oddelka za izobraževanje in trajnostni razvoj. Geografija je namreč veda, ki je že sama po sebi interdisciplinarna, nekakšna stična točka družbenih in naravoslovnih ved. Ugotavlja razširjenost, vplive in soodvisnost naravnih in družbenih dejavnikov, to pa je lastno tudi raziskovanju in reševanju okoljskih problemov. Tako so metode geografije lahko primerno izhodišče okoljskih študij ali eden od načinov za povezovanje in Implementacijo dognanj različnih raziskav, geografski pristop pa je pravšnji tudi, ko skušamo okolje in okoljske probleme celostno predstaviti različnim javnostim. Majhnost oddelka omogoča dobro komunikacijo, okretnost in prilagodljivost, kar je zaradi narave dela, ki ga sodelavci v oddelku opravljamo, velikokrat zelo potrebno in koristno, če ne celo nujno in odločilno. Naše delo je dinamično, pestro, sploh za razmere v raziskovalnih institucijah. Raziskovalci poleg vsakoletnih izobraževalnih projektov (raziskovalni tabori, osnovnošolska okoljevarstvena izobraževanja, predavanja, naravoslovni dnevi, ekskurzije, terenske vaje, seminarji, delavnice), s katerimi želimo svoje znanje in izkušnje posredovati drugim, opravljamo različne naloge, ki so vezane na informiranje, ozaveščanje, komuniciranje z javnostmi pa tudi s promocijo in trženjem. Pripravljamo publikacije, obvestila, članke, reklame, predstavitveni material, spletne strani. Seveda člani oddelka za izobraževanje ne skrbimo le za izobraževanje drugih, ampak se dobro zavedamo, daje Oddelek za izobraževanje in trajnostni razvoj JUBILEJNI (10.) RAZISKOVALNI TABOR V VINSKI GORI JE OBISKAL PREDSEDNIK DRŽAVE permanentno izobraževanje izredno pomembno tudi za nas. Stalno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje so nujni za kvalitetno opravljeno delo. Vodja oddelka pripravlja doktorsko disertacijo, en raziskovalec je vpisan na magistrski študij geografije in politologije, raziskovalka na dodiplomski študij turizma, vsi pa svoje znanje in sposobnosti izpopolnjujemo s pomočjo različnih seminarjev, delavnic, tečajev in strokovne literature (kartografija, računalništvo, tuji jeziki, andragogika, moderatorstvo ...). Raziskovalci iz oddelka smo nosilci lastnih projektov in raziskav (Vloga vodnih virov v trajnostno-sonaravnem razvoju Šaleške doline in obrobja; Monitoring temperatur vode v Šaleških jezerih; Lokalna agenda 21 za občine Celje, Žalec, Mežica, Črna na Koroškem; Razvojni načrt rekreacije in turizma v Šaleški dolini ter ob spodnjem toku Pake; Atlas raziskav, opravljenih za Termoelektrarno Šoštanj; javnomnenjske raziskave ...). Sodelujemo tudi pri projektih drugih oddelkov inštituta (Ekomon; Primerjalna študija onesnaženosti okolja v Zgornji Mežiški dolini; Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni faktor razvoja v Zasavski regiji; poročila o vplivih na okolje ...). ERICo Velenje je z Oddelkom za izobraževanje in trajnostni razvoj postal eden od akterjev rekreacijsko-turističnega razvoja Velenja, saj je s svojimi programi samo v zadnjih treh letih v dolino privabil več kot petnajst tisoč obiskovalcev. Poleg tega smo člani oddelka mesto in regijo predstavljali na različnih strokovnih srečanjih, sejmih in z objavami ter tako precej naredili predvsem za drugačno dojemanje Šaleške doline in njeno prijaznejšo javno podobo. S turizmom se ukvarjamo tudi v svojih raziskavah in strokovnih podlagah (Ocena ekološke primernosti prostora za rekreacijo in turizem na območju Velenjskega jezera; Rekreacijsko-turistični potencial Šaleških jezer; Urejanje bregov Družmirskega jezera; Prostorsko coniranje osnovnih rab prostora ob Družmirskem jezeru; Navade preživljanja prostega časa prebivalcev Velenja; Prostorski učinki rekreacije prebivalcev Velenja in okoliških regij ...). Projekte Oddelek za izobraževanje in trajnostni razvoj opravlja za naročnike ali za potrebe inštituta in pri tem sodeluje z raziskovalci iz drugih oddelkov, pa tudi z nekaterimi zunanjimi sodelavci, ki so strokovnjaki na svojih področjih. Med STROKOVNA PUBLICISTIKA IN RAČUNALNIŠKA KARTOGRAFIJA STA POMEMBNI DEJAVNOSTI ODDELKA ZA IZOBRAŽEVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ najpogostejšimi poslovnimi partnerji oddelka so poleg velikih gospodarskih subjektov iz doline (Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje, Komunalno podjetje, Gorenje ...) lokalne skupnosti, izobraževalne ustanove in ministrstva. Redno se prijavljamo na različne razpise, s čimer povečujemo krog naših naročnikov in dejavnost širimo na območja izven dolinskih, včasih pa tudi državnih meja. Z izobraževalnimi programi, s spremljajočo in drugo dejavnostjo v oddelku promoviramo okoljevarstvo, uspešne sanacije, sonaravni način življenja in trajnostni razvoj ter dvigujemo okoljsko zavest. Pomagata nam optimizem in energija, ki ju črpamo predvsem iz uspešno opravljenih nalog in iz zadovoljstva strank. Kot vsi zaposleni na inštitutu ERICo se tudi v Oddelku za izobraževanje in trajnostni razvoj trudimo, da bi svoje delo opravljali čimbolj kvalitetno in dosegali vedno višje zahteve po kakovosti in odličnosti. Tudi okoljska odličnost podjetja ima več dimenzij. Dosegati jo moramo pri oblikovanju izdelkov in storitev, pri vodenju projektov in pri komuniciranju. Srečujemo se z vedno novimi nalogami in se trudimo, da bi jih bili kar najbolj vešči, da bi bili novim izzivom čimbolj kos in da bi tudi v prihodnje čimveč slabosti spremenili v priložnosti. Ob koncu zapisa o dejavnosti Oddelka za izobraževanje in trajnostni razvoj pa naj povemo še, da je oddelek neformalno zadolžen tudi za organizacijo in popestritev dogodkov, o katerih lahko več izveste na zadnjih straneh pričujoče publikacije. Kajti kljub vsem aparaturam, rezultatom in certifikatom smo v ERICu še vedno pomembni predvsem ljudje. Delamo za ljudi, zaradi ljudi je delati v ERICu lepo in zaradi ljudi je ERICo to, kar je! Mojca Ževart 1 '5 Laboratorij mag. Julija Beričnik Vrbovšek, vodja laboratorija: "VRHUNSKA RAZISKOVALNA OPREMA, SODOBNI PROSTORI IN USPOSOBLJENO OSEBJE SO POGOJI ZA KAKOVOSTNE LABORATORIJSKE STORITVE. ZADOVOLJSTVO NAŠIH NAROČNIKOV NAS NAVDAJA Z OPTIMIZMOM, JE PA HKRATI TUDI OBVEZA IN VZPODBUDA. LE Z NENEHNIM VLAGANJEM V RAZVOJ BOMO OSTALI MED VODILNIMI LABORATORIJI V DRŽAVI IN UPOŠTEVANJA VREDEN SUBJEKT TUDI PREK MEJA." 14 Okoljske raziskave so v veliki meri odvisne od rezultatov laboratorijskih analiz in meritev. Tudi pri ekoloških študijah v Šaleški dolini ni bilo nič drugače, prvi mladi raziskovalci so postavili tudi temelje današnje laboratorijske dejavnosti v ERICo Velenje. Že leta 1988 je začel delovati ekološki laboratorij. Začetki so bili skromni, oprema, s katero so razpolagali, je omogočala osnovne biološke in fizikalnokemijske raziskave vodnih, talnih in rastlinskih vzorcev. Skladno z rastjo in potrebami inštituta se je razvijal tudi laboratorij. Širil se je spekter analiznih parametrov, vrst vzorcev, dopolnjevala se je laboratorijska oprema, naraščalo je tudi število zaposlenih. Tako smo postopoma pričeli z analizami težkih kovin, plinov, organskih polutantov, z analizami premoga ipd. S selitvijo inštituta v nove prostore so bili izpolnjeni tudi pogoji, da laboratorij prilagodi svojo dejavnost zahtevam standardov kakovosti. Leta 2000 je laboratorij postal samostojni oddelek inštituta. Danes nas je v laboratoriju triindvajset, od teh ena magistra znanosti, osem sodelavcev z univerzitetno izobrazbo, dva z višjo in visoko strokovno izobrazbo ter dvanajst s srednjo in poklicno izobrazbo. Vrhunsko usposobljen kader je pogoj za kvalitetno delo, zato posebno pozornost posvečamo permanentnemu izobraževanju in usposabljanju. Dva mlada raziskovalca sta vpisana na enovit doktorski študij, trije na magistrski, štirje sodelavci pa pridobivajo znanja na dodiplomskem študiju. Dejavnost laboratorija je tesno povezana z ostalimi oddelki inštituta; predvsem pri vzorčenju, pripravi vzorcev in terenskih meritvah sodelujejo tudi zaposleni iz oddelkov za raziskovalno dejavnost ter tehnološke storitve in svetovanje. Obvladujemo obsežen spekter analiz, meritev in vzorčenj na področjih vodnih, talnih, rastlinskih in živalskih vzorcev, vzorcev plinov in atmosfere, premoga, produktov zgorevanja in razžveplanja ter raznih drugih vzorcev (moke, živila, kemikalije, razni materiali ipd.). Za analize tal, odpadnih voda in odpadkov imamo pooblastila Ministrstva za okolje in prostor. Laboratorij se v največji možni meri prilagaja potrebam raziskav, ki jih opravlja inštitut. Poleg uvajanja novih postopkov poteka tudi stalna izboljšava obstoječih postopkov v smislu nižanja meja zaznavnosti, krajšanja časov analiz in zmanjševanja porabe kemikalij. Ker je laboratorij zelo kompleksen, organizacijsko zahteven sistem, je nujna tudi avtomatizacija in informatizacija določenih postopkov. Oboje je v zaključni fazi uvajanja. Najpomembnejši vidik našega delaje vsekakor kakovost, pravilnost naših analiz. Kakovost smo potrdili tudi s pridobitvijo certifikata po ISO 9001 decembra 1999. Za laboratorij ta certifikat predstavlja zgolj odskočno desko za implementacijo sistema kakovosti po standardih, ki veljajo za laboratorije. Eden od njih je standard ISO 17025 (stari EN 45001). Pridobivanje tega certifikata je v zaključni fazi, glavno ocenjevanje smo uspešno prestali. Tako v najkrajšem času pričakujemo podelitev akreditacijske listine po standardu SIST EN ISO/l EC 17025. In kako v prihodnje? Na strokovnem področju se bomo posvetili razvoju določevanja sledov, zvrsti, intermediatov in Laboratorij organskih polutantov, pozornost pa bo usmerjena tudi v postopke reprezentativnega vzorčenja in priprave vzorcev. S pridobljenimi certifikati kakovosti bo naša konkurenčnost še večja, pripravljeni bomo tudi na izzive, ki jih prinaša približevanje Slovenije evropskim integracijam. Postati in ostati želimo vodilni laboratorij na področju okoljskih analiz v državi. Kostna moka Našo sposobnost prilagajanja različnim zahtevam, tako strokovnim kot organizacijskim, imamo vseskozi priložnost dokazovati, bodisi ob raznih intervencijah, strokovno zahtevnejših projektih ali časovno neugodnih rokih za izvedbo kompleksnih storitev. Tukaj ima posebno mesto problematika odstranjevanja viškov mesno-kostne moke v Sloveniji, saj je bila vrsta odločitev sprejetih prav na podlagi rezultatov naših analiz. Zato si ta primer zasluži, da ga nekoliko podrobneje predstavimo. Ob začetku leta 2001 je skladno z vladno uredbo začela veljati prepoved uporabe mesno-kostne moke za prehrano živali. Zato se je pokazala potreba po racionalni in neškodljivi uporabi oz. odstranitvi le-te. Najbolj logična in elegantna se je, tudi na podlagi izkušenj iz tujine, ponujala rešitev s sosežigom mok v termoenergetskih objektih. V laboratoriju ERICa Velenje smo se z mesno-kostno moko srečali že januarja 2001, ko smo dobili nalogo okarakterizirati VZORČEVANJE V TEŽKIH RAZMERAH ta material z vidika možnosti njegove uporabe v energetske namene. V kratkem času smo morali prilagoditi precejšnje število analiznih postopkov ter izvesti prve analize. Ker so bili rezultati vzpodbudni, je Svet občine Šoštanj dovolil pilotni poskus sosežiga mesno kostne-moke v Termoelektrarni Šoštanj. Poskusni sežig 150 ton moke je trajal od 24. do 26. aprila. V času sosežiga smo opravili obsežen monitoring trdnih, tekočih in plinastih emisij ter analize vhodnih materialov. Vzorčenja ter terenske in laboratorijske meritve smo izvajali ob sodelovanju s strokovnjaki ZZV IVO Maribor in Veterinarske fakultete Ljubljana. Šlo je za organizacijsko in strokovno zelo zahtevna dela, o čemer priča podatek, da so bili v projekt vključeni praktično vsi sodelavci laboratorija in precej sodelavcev iz Oddelka za tehnološke storitve in svetovanje, pod okriljem katerega je projekt potekal. Glede na obseg analiz in pestrost različnih vzorcev smo meritve zaključili v rekordnem času. Meritve so pokazale, da v času nadomeščanja dela osnovnega goriva z mesno-kostno moko ni prišlo do povišanja ali spremembe emisij snovi v zrak, sprememb pa ni bilo zaznati niti v trdnih produktih izgorevanja. Na podlagi teh ugotovitev je Svet občine Šoštanj odobril redni sosežig mok v Termoelektrarni Šoštanj ob rednem spremljanju okoljskih parametrov. Del analiz še vedno izvaja naš inštitut, saj v laboratoriju stalno analiziramo vzorce kostne moke. Andrej Glinšek : O ERICu so povedali dr. Boris Stropnik, prvi direktor ERICa: 'V začetku je imela velika večina prebivalcev Šaleške doline enako, v nebo vpijočo željo: ne zastrupljati jezera in reke. Ta želja je odprla možnosti za zelene, za mlade, ki so z drugačnimi pristopi, tudi s prenosom znanstvenih dosežkov v prakso, strokovno vodili spremembe odlaganja pepela. Zadovoljstvo je bilo vsestransko in odmevno, tudi ob desetletnici. Zanesljivo ugotoviti glavne vzroke za negativne pojave v okolju in razviti tehnologijo, katere stranski vplivi ne ogrožajo zdravja, je največji izziv. Tovrstna rast je odločilnega pomena za nove in nove uspehe ERICa Velenje." 16 Jaroslav Vrtačnik, Termoelektrarna Šoštanj: "Tako kot so si sledili uspehi na ekološkem področju v naši dolini, tako je z njimi rastel tudi ERICo. Od treh projektov v letu 1987, ko ga uradno še ni bilo, do skoraj dvajset v letu ustanovitve in skoraj štirideset v letu 2001. Kontinuirano ugotavljanje in spremljanje stanja v našem okolju je potrjevalo pravilnost izvedenih sanacijskih ukrepov in dajalo strokovne usmeritve za njihovo nadaljevanje. ERICo se je razvil v sodoben, strokovno izjemno usposobljen in uveljavljen inštitut, ki mu vrhunsko znanje zaposlenih, dobra opremljenost in pridobljene reference zagotavljajo nadaljnjo uveljavitev doma in v tujini." dr. Franc Žerdin, Premogovnik Velenje: "Zelo dobro se spominjam let, ko se je v Sloveniji dogajalo ekološko gibanje, povzročeno tudi zaradi odkopavanja premoga in pridobivanja električne energije v termoenergetskih objektih. V Šaleški dolini je bil konflikt interesov energetike in naravovarstvenikov še posebej močno poudarjen, predvsem zaradi velikih pritiskov države po čim višji proizvodnji električne energije. Čeprav nam je primanjkovalo znanja in tudi denarja, smo imeli na srečo mnoge ljudi, tako v energetiki kot tudi v občinskih, političnih in drugih ustanovah, ki so se, v interesu zaščite okolja in zdravja ljudi, bili pripravljeni spopasti z novimi, zelo zahtevnimi izzivi tudi na področju ekološke sanacije. V to obdobje spada tudi ustanovitev ekološkega inštituta ERICo. Spominjam se, s koliko težavami smo se srečevali pri tem dejanju in tudi, s kakšno nestrpnostjo smo pričakali vsak izdelek, ki je v tem, takrat še zelo majhnem kolektivu, nastajal. Prepričan sem, daje bila ustanovitev ERICa pogumno dejanje, kot tudi, da v Šaleški dolini brez njega ekološke sanacije ne bi opravili tako dobro, kot smo jo. Danes je ERICo moderno zasnovan ekološki inštitut s številnimi uveljavljenimi raziskovalci in zunanjimi sodelavci. Njegova nadaljnja vsestranska rast niso več samo sanje, je realnost, ki jo moramo znati negovati in spodbujati tudi v prihodnje. Moje čestitke ob okroglem jubileju so zares iskrene." dr. Peter Stegnar, Institut Jožef Stefan: "Danes praznujemo deset let delovanja ERICa in petnajst let prizadevanj za boljše okolje v Šaleški dolini, v kar se je aktivno vključil že od vsega začetka tudi Institut Jožef Stefan iz Ljubljane. Prve spodbudne raziskave so privedle leta 1992 do ustanovitve zavoda ERICo in leta 1995, ko je Institut Jožef Stefan pristopil med ustanovitelje, je ERICo postal Inštitut za ekološke raziskave. Na ERICu raziskujejo vplive človekovih dejavnosti na okolje, razvijajo in prenašajo nove tehnologije v uporabo, izdelujejo sanacijske programe in drugo. Njihovo kvalitetno delo se je odrazilo tudi v tem, da je nekdanje Ministrstvo za znanost inštitutu kmalu po ustanovitvi podelilo status raziskovalne organizacije. To kaže, da znanje vsakega posameznika, povezano z znanjem in izkušnjami vseh članov kolektiva, ostaja glavno načelo za uspešno delo današnjega slavljenca, ki poskuša program aplikativnih raziskav ob pomoči moderne opreme še bolj približati zahtevam uporabnikov." mag. Drago Bahun, Gorenje d.d.: "Posebej v zadnjih desetih letih je v Šaleški dolini opazna velika sprememba v kvaliteti okolja. Prepričan sem, da se to odraža v celotni kvaliteti družbenega življenja. Pri tem ima pomembno vlogo tudi ERICo. Tu ne poudarjam samo pomembnega strokovnega dela s področja ekologije. ERICo postaja predvsem sinonim za kolektiv z znanjem, vrlino, ki pomeni osnovo za gospodarski in družbeni razvoj doline v naslednjih letih. Predvsem mladi vrhunski strokovnjaki inštituta ERICo so pravi dokaz za to. Za njihovo delo jim ob jubileju iskreno čestitam." dr. Milan Medved, Holding slovenskih elektrarn: "Delovanje ERICa, inštituta za ekološke raziskave, spremljam že od konca osemdesetih let. Dobro mi je poznana njegova preobrazba iz začetne skupine z nekaj raziskovalci v današnji inštitut s 50 zaposlenimi in z vrhunsko izobraženimi strokovnjaki. Pridobivanje premoga in proizvodnja električne energije sta poleg še nekaterih drugih gospodarskih dejavnosti trajno zaznamovala Šaleško dolino in njene prebivalce. V prebujanju ekološke zavesti tu delujočih podjetij in njihovih zaposlenih je vseskozi vodilno vlogo igral v ta namen ustanovljeni inštitut ERICo, zato niti ni presenetljivo, da je v naši dolini prva asociacija, ki se porodi človeku na besedo ekologija, prav ime tega inštituta. Vesel sem, ker se vse bolj potrjuje pravilnost naše odločitve, da inštitut iz občinsko oziroma regijsko pomembnega centra preobrazimo v slovensko prepoznavnega, saj projekti, ki jih zadnja leta izvaja ERICo, vedno pogosteje prihajajo iz različnih slovenskih okolij in so, kar je še posebej razveseljivo, vse bolj tudi evropsko usmerjeni." Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje: 'Vsako zgradbo sestavljajo delčki, kamenčki iz katerih sestavimo mozaik. Občino, Šaleško dolino sestavljajo družbe, ustanove, društva, krajevne skupnosti, podjetja, predvsem pa skupnost sestavljajo ljudje. Inštitut ERICo Velenje je inkubator znanja in šaleške (ekološke) samozavesti in prav gotovo sodi med tako sestavljene zgradbe. Je pomemben del skupnosti. Danes je ERICo v slovenskem prostoru pomemben raziskovalni inštitut, ki je zrasel iz ideje, ki se je pred leti porodila na SOZDU REK Velenje, ter je podpirala miselnost in težnjo, da lahko mladi izobraženci najdejo priložnost doma, v dolini, v Velenju. To idejo so udejanjili ljudje. Vizionarska ideja, misel, je preko ustanovitve ERICa zagotovilo, da želimo živeti v zdravem okolju. ERICo - njegovi znanstveni sodelavci ste dokaz, da je temu res tako. Obenem pa ste tudi gonilo razvoja ne samo v našem ožjem okolju, ampak tudi na slovenski ravni, kar potrjujeta obe obletnici, ki ju obeležujete v letošnjem letu. Ob tej priložnosti in pomembnem jubileju vsem, ki ste zaslužni za uspehe inštituta ERICo, iskreno čestitam in izrekam dobre želje tudi za vnaprej." O ERICu smo povedali Matjaž Vetrih, najmlajši ERICovec po stažu: »ERJCo se mi zdi perspektivno podjetje, predvsem z vidika, daje ekologija kot stroka še vedno v vzponu oz, je veda prihodnosti. Po mesecu dni dela se mi zdijo odnosi v kolektfvu dobri, tehnična opremljenost prostorov je odlična, skratka, delovne razmere so idealne.« Gabrijela Triglav, najmlajša ERICovka po stažu: »Delo v ERICu mi je všeč zaradi tega, ker lahko znanja iz biologije, ki sem jih pridobila med študijem, uporabim praktično pri svojem delu. Znanje lahko uporabljam pri delu docela aplikativno.« Rudi Ramšak, najstarejši ERICovec po stažu: »Veseli me, da imam kot naj starejši ERICovec po stažu še vedno občutek, da sem v inštitutu pripravnik ...« mag. Lili Mljac", najstarejša ERICovka po stažu: »V službo sem prišla pred petnajstimi leti prva (pet minut pred Rudijem) izmed petih zagnanih in novih spoznanj željnih biologov. Na začetku nismo imeli za delo tako dobrih razmer kot danes, pa vendar nam je bilo lepo. Počasi smo orali ledino za ERICo, kakršen je danes.« mag. Alenka Zapušek, najmlajša magistra na ERICu: »V službi se vsak dan naučim kaj novega, tako strokovno kot duhovno. Prijetno je delati v kolektivu, ki je mlad in odprt za ideje.« Alojz Kajba, drugi najstarejši ERICovec: »Kolikor sem mlademu kolektivu dvignil povprečno starost, me je kolektiv zelo dobro sprejel. ERICu želim, da bi se tako strmo kot do sedaj, vzpenjal v bodoče in tudi po moji upokojitvi.« Irena Vukadinovič, najstarejša ERICovka: »Na delovnem mestu imamo zelo dobre razmere, organizacija dela je dobra, za delo dobiš vedno opremo in material, ki ju potrebuješ. Sodelavci so mladi, tako da si primoran, da se vedno kaj novega naučiš, mladi te vlečejo naprej, da gre naše strokovno 2 Boris Jakop, najmlajši ERICovec: »Kot najmlajši ERICovec lahko povem, da se na inštitutu zelo dobro počutim. Všeč mi je delo, ki je zelo pestro, dinamično in zanimivo, pa tudi sodelavci in sodelavke, ki so me kot pripravnika lepo sprejeli.« ERICo drugače Prvo enotedensko jadranje se je zgodilo junija 1994. Lepši del ekspedicije na grškem otoku Santorini v maju 1995. Otok Mana je bil ena od postaj zadnjega jadranja po Kornatih. Izkušena veteranska ekipa na jadranju zaupa sodelavcu in krmarju Dolfu. Skupinska fotografija ERICo-vcev za egiptološke učbenike pri Cizah, april 1999. Na bograču v Rotovški kleti po ekskurziji in obisku na mariborski univerzi. Za zanimivo fotografijo smo pripravljeni storiti marsikaj. To, da smo nekateri maskirani celo leto, nekateri pa le za pusta, je menda jasno. Ker v kolektivu prevladujejo dame, moramo fantje na novoletnih zabavah plesati do onemoglosti. ERICo drugače I 1 'VF-,.. rr, Ko nekomu, ki pozna podjetja v Šaleški dolini omeniš ERICo, je eden pogostih komentarjev tudi ta: »ja, ti se pa znajo imeti dobro ...« Marsikdo nam to zavida, nekateri so kritični, sami pa se zavedamo, da je temelj dobrih delovnih odnosov tudi ta, da poznamo drug drugega drugače in bolje. Ob druženjih na strokovnih ekskurzijah in sindikalnih izletih spoznavamo več kot samo strokovne in delovne vrline sodelavcev. Spoznavamo se kot ljudje, ki smo sicer različni, a s podobnimi poklicnimi interesi. To, kar smo večkrat zapisali, da je ERICo več kot samo inštitut, še kako drži. Smo sodelavci, ki si znamo utrgati tudi ure prostega časa za prijatelje iz službe. Pred prirodoslovnim muzejem na strokovni ekskurziji na Dunaju pomladi 1999. Na jadranju leta 1998 smo imeli veliko jadralskih debitantov in prvič najeti dve barki. Med izletom na Elbo smo si ogledali tudi Toskano in primerjali poševni stolp v Risi s starim preloškim jaškom. Na jadranju nas ženeta naprej skupni cilj in pravi veter. Foto album pripravil: Matjaž Šalej Košarko igramo na piknikih in na tedenski rekreaciji. Pozimi se skupaj odpravimo tudi na smučanje. Od leta 1996 se je smučarska moda že precej spremenila. 19 ERICo-vci Čepijo od leve: Boris, Lidija, Zoran, Mojca, Nataša, Alenka, Matjaž; Stojijo: Andrej, Marta, Matjaž, Emil, Melita, Alojz, Karin, Nives, Simona, Urša, Erika, Mitja, Milojka, Boštjan, Darja, Boštjan, Franc, Janez, Irena, Gabrijela, Boštjan, Suzana, Vlasta, Nataša, Meta, Klara, Damijan, Samar, Rudi, Polona, Tatjana, Tanja, Barbara, Marko, Lili, Jožica, Mojca, Stane, Jelka; Manjkajo: Cvetka (sestanek), Julija in Helena (dopust), Vesna in Natalija (porodniški dopust), Andreja (delo v Trbovljah), Klemen (vodenje skupine), Poldka (bolniška odsotnost), Dušan (delo v Ljubljani), Boris (delo doma), Alenka (delo na terenu), Lidija (delo v laboratoriju) ERICoJO let Inštituta za ekološke raziskave, 15 let okoljskih raziskav, priloga mesečnika Rudar; Izdajatelja: ERICo Velenje, Poslovni sistem Premogovnik Velenje; Urednik: Matjaž Šalej, Uredniški odbor: Franc Avberšek, Emil Šterbenk, Karin Savinek, Alenka Zapušek, Mojca Ževart, Andrej Glinšek; Fotografije: arhiv ERICo, I.H. Avberšek, L. Ojsteršek, S. Pinterič, J. Miklavc; Oblikovanje: Ivo Hans Avberšek; Lektoriranje: Diana Janežič; Grafična priprava: Naš čas, d.o.o. Velenje; Tisk: SET Vevče; Naklada: 5300 izvodov; Naslov: ERICo Velenje, Koroška 58,3320 Velenje, tel.: 03 / 8981930, fax: 03/8981942; E-pošta: erico@erico.si, matjaz.salej@erico. si, ivo.avbersek@rlv.si ’ '•'"V* w ■ 4 OJ Povezani ponujajo turistom več "To, da se med seboj povežejo turistični ponudniki nekega kraja, še več regije, je zame popolna novost in presenečenje. Tega v Sloveniji ne poznamo, saj raje drug drugemu nagajamo in skušamo speljati turiste, namesto da bi jih s skupnim nastopom privabili čim več," je bila odločna predstavnica TA Kompas iz Zreč. Bo že vedela, saj je tudi rekla, da bi lahko Zreče, Rogla in bližnje Slovenske Konjice svojo bogato turistično ponudbo tržili skupaj, a se zapirajo vsak v svoje meje. To je povsem drugačna zgodba slovenskega turizma, kot tista, ki se začenja v Velenju oziroma v Savinjsko šaleški regiji. Turistični ponudniki iz te regije so 14. maja v Velenje povabili predstavnike turističnih agencij, turistično informacijskih centrov, turističnih podjetnikov in drugih turističnih delavcev ter novinarjev in jim v hotelu Paka z besedo predstavili bogato turistično ponudbo regije SA-SA, nato pa jih na ogled glavnih znamenitosti tudi popeljali. “Velenje nikoli ni veljalo za turistično mesto in ljudje so od nekdaj dvomili, daje turizem lahko naša razvojna možnost. Najprej smo Šaleško dolino morali očistiti dimnih plinov, sanirati ugreznine, nato urediti kulturne in druge zanimivosti in poskrbeti za prenočitvene zmogljivosti. In danes naša razvojna komponenta je turizem, presekati pa moramo lokalno zaprtost in skupaj tržiti naše blagovne znamke. S tem bomo privabili več obiskovalcev in vsi skupaj več zaslužili in za to zaposlenim v turizmu gre,” je v uvodnem pozdravu udeležencem srečanja poudaril župan MO Velenje Srečko Meh. Direktorica hotela Paka Petra Zlatoper je bila še bolj konkretna: “Ob bivanju v našem hotelu vam ne moremo ponuditi pogleda na jezera, morje ali Alpe. Velenje je industrijsko mesto -in tega ne mislimo skrivati -, a je lepo urejeno, zeleno, mesto in okolica pa nudita ogled mnogih zanimivosti. Veliko naših gostov je bilo presenečenih, saj so Velenje premalo poznali oziroma so imeli o njem negativno mnenje.” * K > O O o s w K o* pip Lesna industrija d.o.o. Velenje Partizanska cesta 78, 3320 Velenje, Slovenija Tel.: +386(0)3/898 13 50 Fax: +386(0)3/586 49 75 E-mail: info-plp@rlv.si www.rlv.si/plp Sl@ CERTIFIKAT št 236 ISO 9001 100x32x3,5-3,8 2.500 SITAos 80 x 30 x 3,5-3,8 2.000 SITAos Dimenzije po naročilu 8.600 SITAos INFORMACIJE: Milena Krofi, tel.: 03/898 1356, GSM: 031 320 062 Danilo Vodovnik, tel.: 03/898 1358, GSM: 031 320 061 VSAK DELOVNI DAN MED 7. IN 14. URO VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČITE V POSLOVNIH PROSTORIH NA PARTIZANSKI 78 V VELENJU! 3- julij - i>an ruba Celje - skladišče D-Per 65/2002 5000011139,5 LIKOVNA KOLONIJA v soboto, 8. junija, ob 19. uri odprtje razstave v črno-beli garderobi Muzeja premogovništva Slovenije OKRASITEV IZLOŽB TRGOVIN od 15. junija do 10. julija MEDNARODNI ATLETSKI MITING v petek, 14. junija, ob 19.30 na mestnem stadionu v Velenju SREČANJE UPOKOJENIH DELAVCEV PREMOGOVNIKA VELENJE PO LANSKEM 3. JULIJU v petek, 21. junija, ob 19. uri v restavraciji Jezero v Velenju SREČANJE BELO-ČRNIH RUDARJEV v soboto, 22. junija, od 10. ure dalje na športnih igriščih TRC Jezero SVEČANE SEJE SVETOV OBRATOV od srede, 26. junija, do petka, 28. junija, ob 13. uri v restavraciji Jezero MEDNARODNI SIMPOZIJ JAMOMERCEV od 26. do 29. junija v hotelu Paka v Velenju PROMENADNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA PREMOGOVNIKA VELENJE OB I 10-LETNICI DELOVANJA v petek, 28. junija, ob 20.30 na kotalkališču v Velenju BUDNICA v soboto, 29. junija, ob 6. uri, SREČANJE DELOVNIH JUBILANTOV in JUBILANTOV JAMSKE REŠEVALNE ČETE v soboto, 29. junija, ob 10. uri v Domu kulture v Velenju PARADA zbor v soboto, 29. junija, ob 17. uri na Titovem trgu v Velenju 42. SKOK ČEZ KOŽO v soboto, 29. junija, ob 18. uri na mestnem stadionu v Velenju DRUŽABNO SREČANJE DELAVCEV IN UPOKOJENCEV PREMOGOVNIKA VELENJE v soboto, 29. junija, ob 19.30 ob Škalskem jezeru SMUČARSKI SKOKI ZA RUDARSKO SVETILKO v petek, 5. julija, ob 21. uri v smučarsko-skakalnem centru v Velenju