Kl. itevilkii.
Trst, v mviIii i:>. ma rt IS9I).
letanj XXIV
„Edinost" izhaja dvakrat 11» dan. ra/.un nedelj in praznikov, zjutraj i rt ivctVr <>l> 7. uri. O ponedeljkib in po praznikih izhaja oh it. uri zjutraj.
Naročnina /nafta : Obe izdali ji ti h |pt«i . . . ičm. '21 ■ 7.h HHino večerno izdanje .	12*—
/.a pol leta.Četrt leta in nit	razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-rnčhp brez priložene naročnin* »h uprava up ozira.
Na drobno hp prodajajo v Trutu zjnt-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.; ponedeljake /.jutranje Ate-vilke po 2 nvč. Izven 'Trsta po 1 nvć. ve«'-.
EDINOST
(.Večerno izdanje.)
„EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon 4tv. H70.
4 nvč.
V i*<tlii>»Ht t je m!
Oglasi
*e računajo |>ii vrstah v petitu. Za v eč-kriitni) naročilo » prime rti i 111 popiiMtoni. l\)«lr»mi, o*nn 1 niče iti javne zalivale. domaći ntflaxi ii<l. »e računajo po |»i>ifi>«ll»i.
Y«i dopisi nujne pošiljajo uredništvu. Nefrnti kovani dopisi *«■ ne "»prejemajo. Rokopisi «e m* vračajo.
Naročnino reklamacije in njila««* -»prejema npr avtiislt<». Naročnino in »»trhme je plačevali loču Tr*t.
Irednislm iti tisku rti 11 *<• nahajala v ulici ('urintia -iv. 12. 1 pnmilšlv«, o»l-imivnistvo in •.prejemanje lii*en»tnv
v ulici Molin piceolo -tv. .'I, 11. naduti.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n 1 k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti'
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Kdinost" v TrstTt.
la .Kiisr
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
lMinaJ 14. Poleg »^ru so se Henli danes kranjski, koroški, štirskf, prcdarlški in šlczijski dež. zbor. V kranjskem, predarlskem in člezijskem dež. zboru so se vršili lojalni pojavi sožalja za blagopokojnu c. in kr. visokost nndvnjvodinjo Marijo Imakulato. Kranjski in prednrlški deželni /bor Rta sklenila čestitko papežu na njega ozdravljenju. Šlczijski deželni zbor je vsprejel nujni predlog, da je prote-stovati proti najnovejim jezikovnim nnredbnm in je sklenil, tla ne ta protest prijavi vladi na znanje in da se shrani v deželnem arhivu v večen spomin.
Ko se je pričela meritorična razprava, so slovanski poslanci ostavili dvorano, podavši tozadevno izjavo, in predlog se je vsprejel soglasno. Poleg tega se je vsprejel predlog za odpravo jezikovnih naredb in za UHtavno rešenje jezikovnega vprašanja, oziroma za odstranjenje slovanskih uradnikov iz nemških občin.
Itudupcsta 14. V zbornici poslancev se je nadaljevala razprava o proračunu. Posl. Košut je odklonil proračun, A pponvi pa je )>ritrdil, ker zaupa vladi. Finančni minister Lukaes je branil proračun, ki je opravičen po izdatkih za vojno in narodnostnih od nošnji li. Takozvana išlska klavzula ne obstoji več. Meseca avgusta je došlo na Dunaju do nekega odgovora, kateremu začetek je I »i I ta, da je v Avstriji prišla obstrukcija, ki je silila ogersko vlado, da je morala gledati, kako se vsled obstrukeije življenski interesi Ogerske v veliki nevarnosti.
Ogerskn vlada, prisiljena pasivno g le< I a ti sterilne boje v parlamentu na Dunaju, je, po dolgih pogajanjih z avstrijsko vlado, s to poslednjo skle-
nila dogovorov glede nagodhenih predlog, kateri dogovori pa nikakor niso v nasprotju z ustavnimi zakoni. Minister je priporočal, naj se proračun vsprejme. Prihodnja seja v četrtek.
Keroliu 14. Nemška vlada je doživela danes poraz. Vršilo se je drugo čitanje vojaške predlogo. Vojni minister Gossler se je toplo zavzemal za pred-logo, no državni zbor je z proti 111 glasovom odklonil povišanje prozenčnegn sranja v miru, kakor ga zahteva predloga.
IUlit 14. V zbornici poslancev jo danes minister za vnanje stvari, ('anevaro, odgovarjal tia vprašanja o akciji Italije v Kitaju. Ni Angleška ni Japan nista imela nič proti temu, da Italija dobi zaliv Snn-Mun. Angleška je zahtevala, <la Italija naj ne nastopa se silo, za to pa je obljubila diplomališko pomoč. Potem je minister načrtni vse razprave s kitajsko vlado in je rekel, da se treba vsakemu nasilnemu sredstvu izogibati dotlej, dokler ne nastane neizogibna potreba. Vlada postopa z vso mirnostjo in gotovo izvrši svojo nakano. In-, terpelanti so se izjavili zadovoljnimi s tem odgovorom. Minister je ponovil, da to kitajsko podjetje ne potisno dežele v nikako nevarno podjetje in nameni vlade da so skromni.
Slovenščina na sodiščih.
Posebno v zadnjem času čuti je skoro dan na dnu o poskusih, uprizorjenih po raznih sredstvih, da bi se oviralo vršenje jeduakopravnosti slovenskegn jezika na naših sodiščih, in to posebno v Trstu, Gradcu in Gorici. Rabili smo izraz, da »skušnjo« ovirati, kajti ta ljubezniva gospoda si menda vendar ne domišlja snnia, da se
PODLISTEK	a
MLINAR.
Spisal: V r» li m o r s It i.
II.
•Ta ne bo nnslednik svojemu očetu«, je menil tirčev Martin svoji ženi, ko je videl petnajstletnega Jaukota o počitnicah.
»Vidiš ga, kako bahato puši cigareto, kako ošabno stopa, še pogleda ne vsacega !«
»Snj pravijo, da ni niti zdelal »druge« in da bo moral ponavljati; pa kaj, saj Podgoričan je bogat, lahko plačuje za fanta«.
»Meni so zdi, da mu mati daje preveč po-tuhe, in da mu daja celo denarju na skrivnem«.
»Da se le ne bo kesnla danes ali jutri! Takemu frkolinu se pristojn šiba, ne pa cigarete in denar! Bodisi, da bi imela jaz polno škrinjo cekinov, pa ne bi inu dala vendar ni krajcarja«, dodala je žena Mnrtinovn, kakor bi hotela reči: vidiš, jaz sem pametnejša od Podgoričanke!
»Te bi ti imela, kakor ima Podgoričanka, gotovo ne bi bila nič boljša od nje, ženske ste vse enake«, pristavil je Martin možici, vzeinši pipo iz ust.
»Ne misli ne, tvoja Lucija je modra žensku, le škodu, da je uboga, — da bi jaz dovoljevala svojemu mlečuežu, kar je dovolila prav včeraj Podgoričanka svojemu Jankotu«. — —
»Kaj je bilo?
»Napregel je in se odpeljal, vse popoludne ga
jej tmli res posreči, o ti prav i ti rabo slovenskega jeziku na onili sodiščih, kjer je zajamčena po zakonu, opravičena po razmerah, in dejanski potrebna !
Ne more pa se odrekati tem ljudem iznajdljivosti in zlobnosti v iskanju raznovrstnih sredstev in načinov za borbo proti pravu našega jezika. Ko so laški odvetniki znbreli v slovensko razpravo, protestujejo na vse kri pije proti rabi slovenskega jezika, demonstrativno zapuščajoči sodne dvorane, če jih tudi stane goldinarjev taka upornost. Ali dogaja se tudi, da se celo sodni funkcionarji sami zaganjajo v slovensko stranko, ki se hoče braniti v svojem jeziku.
A izven sodišča frlfc brošurice o protiznko-nitosli, neumestnosti itd. rabe slovenskega kakor razprav nega jezika; frle pamfleti, ki odrekajo slovenščini vsakoršuokoli pravico in tudi lastnost deželnega jeziku ; pisarijo se razni, lepodoneči članki in člančiči po prizadetih laških in nemških listih, ki hočejo dokazati to in ono — laž. V zadnjih dnevih se je lažcpis > ludipcmlentc« oklenil s posebno slastjo graške Tagespošte«, ki zopet kaj pridno naganja vodo na njegov mlin.
Tagcspošta« in po njej »Indipendente« sta objavila članek, ki prihaja po raznih luži-urgumeutih in raznih trditev, ki pa so si pogosto v protislovju mej seboj, do zaključka, naj se v sodni praksi kolikor mogoče omeji »takozvani« slovenski jezi k.
Sicer bi imel ta članek prej vsaki drugi učinek, nego tega, tla bi mogel koga prepričati se svojim izvajanjem o utemeljenosti rečenoga sklepa, do katerega prihaja, toda zanimivo in tudi koristno je videti, kuko frivolnih, podlih in kažnjivih trditev si; poslužujeta omenjena lista, da bi dokazala nekaj, kar se je rodilo v njiju bujni domišljiji,
ni bilo nazaj, še-le zvečer — sreću, da je žival pametna — pripeljal se je domov ves pijan in omnmljen in z dvema tovarišema, ki sta najbrže tmli študenta«.
»Kuj pu je dejal oče?«
»Suj ga ni bilo doma; seveda, ako bi bil 011 doma, ne bi se bilo /godilo kuj taeega«.
»Tebe in mene vso to nič ne briga, vsaki se svojo vrečo v mlin; če je njim prav, hodi tudi nama in konec besedi.
Pogovor je bil zaključen : Martin je šel brusit sekiro, Lucija pa prirejat večerjo.
Polovica septembra se je bližala, dijaki so že jeli odpravljati nu odhod: nekateri veseli, drugi zopet žalostni. Marsikateri bi bil naj raj še osi al domu in šolo obesil na plot. Doma je vendar lepšo živ-ljenje: ptiče loviti, kopati se, ribariti je gotovo prijetnejše, nego ubijanje glave s tisto sitno latinščino in grščino. 1'čiti se pet, šest dni zuporodomu pozno v noč; pripravljenim biti, da je veselje, pa muhasti profesor le noče prašati. Sedmi dan pa bi se rad malce odpočil. Kdo bi vedno gledal in pre-bavljal te stare plcsnjive klasike, kdo bi si vedno ubijal glavo z suhoparnimi slovnicami?!
Treba se je odpočiti. tudi malce poveseliti, in s tovariši malo — pokrokati. Ali gorje: kolikor je bilo zabave, toliko je strahu drugi dan. Cim bližja je šola, tem veči je strah.
Prva ura pouka je pri kraju, srečno je prešla. Z drugo uro prihaja drug profesor. Ogleduje se malo po sobi, in ko je storil par korakov, že
kliče prvega, iti navadno onega, ki se ni učil sinoči. Selion gut, setzeu sie sioh« meni profesor trdosrčno, potem pa črta nekaj mej svoje beležke. Še park rut tako, in treba bo delati »Nuelipriifimgo«.
•lanko je bil tudi mej takimi. Dne 1">. septembra je stal pred vratini Podgoričanove hiše v preželi voz, 1111 njem pa velik zaboj, v katerem je bilo knjig, perila in druge obleke.
-Glej, da mi ne napraviš več take sramote; če ne prebiješ skušnje, nočem nič več vedeti za te; vsi tvoji tovariši pojdejo letos v »četrto«, ti pa moraš delati še-le skušnjo <1 tem, kar si se učil v »drugi«.
I 'pani, da jo prebije, gospod Podgoričan«, je
tolažil inštruktor Jankov, odličnjak iz X.....
ki se je odpravljal v »osmo .
Gotovo jo prebije« je menila tudi mati .lan-kova, zavijajoča nekaj v veliki papir.
>0e ne, pu naj se le odpravi, toliko denarja ne bom trosil za taeega lenuha«.
^ 1 tn že, ho že, kaj ne Janko?«, je tolažila Podgoričanka svojega moža.
»Nikar se obotavljati več, je že osma , je dejal Podgoričan, pogledavši 1111 uro in idoči proti vozu.
Podgoričanka je poljubila •lankota, mu nekaj, stisnila v pest in dostavila: »Bodi priden!«
Hlapec je pogrnil, in voz je odrdrnl proti mestu. *
* *
(Pride še.)
a ol> jednim koliku ignoranca in jtovr&nost v spoznavanju govorita iz omenjenega članka.
irovorfr najprej o češkem jeziku, ki se je ! sicer razvil naravno in logično tekom stoletij, ki I pa ne Ihi imel nikoli važnosti mej evropskimi jeziki, ker je omejen na narod le nekaterih milijonov, nadaljuje: »Ves drugi u tis napravlja ono j sredstvo o 1» č <> v a n j a, katero imenujejo, nekaj desetletij sem: hI o v e n s k i j e z i k. Temu manjkata historična podlaga in naravni razvitek«. i
Precej v naslednjem odstavku pa nadaljuje: ! »Narod Vendov (Slovenci), ki je eksistiral že v davnih časih, je bil utopljen tako globoko v germanskem vodovju, kolikor niso l>ila niti legendarna mesta pogreznena v morju, ter so se rešili tako borni ostanki jezika, da l>i ne mogli zadostovati niti najl>o|j navadnim potrebam vsakdanjega življenja, ako bi se ne uvajale zaporedoma besedo, v/ete s koreniko iz italijanskega, nemškega in hrvaškega in udomačene o občni rahi brez bistvene premcinhe«.
Tako »Tagospošta« in po nji »Indipendente«. lli-li se čudili Irivolnosti v sovraštvu nasprotnika, hi-li se čudili drznosti v zavijanju, bi-li se čudili j lohkomišljonosti v beleženju zgodovinsko-narodo-pisnih podatkov, ali pa bi občudovali podlost izvajanja?! Nekaj vrst više pravi o jeziku, ki obstoji 1 e n e k a j desetletij so m, nekaj vrst niže pa pribija sam, da je narod Vendov lul /e od d a v n i h č a s o v !
Žal:bog je resnica, da so skušali razni elementi potopiti slovenski narod s tem, da so mu usiljevali tuje šege in običaje, da so skušali in skušajo odtujiti ga svojemu jeziku, žalibog je resnica, da je germanski naval poplavil mirni slovenski narod in ga skušal z stratogičnimi in nasilnimi sredstvi uničiti, spraviti ga s površja ali ga vsaj vaznaroditi; resnica je tudi, da ho jim je posrečilo doloma, a tim veča je resnica, da so se vendar ohranile zdravo kali plemena, da evetejo in so razvijajo, da ho s plemenom razvija tudi jezik, ali počasi, žalibog prepočasi. A zakaj? Zato ker so manjka1 i zatiranim Slovencem do zadnjega časa in manjkajo še deloma najnavadnejši pogoji, ki so bistveni za razvoj naroda in jezika ; namro« sigurnost gmotnega blagostanja, sredstva za pouk, in za povzdigo duha in ker so so mu kratilo — pravice, ki bi jih moral uživati.
(Zvršotek pride),
_
v
Beseda o našiti monarsi zavoditi, njih delno in noslovanin.
IV.
Vsaki pameten trgovec, podjetnik, sleherni zavod in sleherni zasebnik se prepriča poprej in j informuje o stanji in premoženju onega, komur | misli posoditi, če ga ne pozna žo od poprej ; a če i ga pozna, je pa že informirali! Ćemu pa je v tr- J govini sploh prišlo do potrebe, da so ustanovili | informacijske zavode?
Trgovce ali podjetnik, katerima velja princip: čas je denar, ne moreta kratiti svojega časa z dolgim in širokim poizvedovanjem o stanji novoga naročevalcH-dolžnika, da bi gubila s tem obresti od \ kapitala in nazadnje še odjemalce!
Kdino le oni more delovati brez poizvedo- j vanja, ki že vse pozna, ki pozna vse razmere; to i zainorejo storiti zavodi v svojem delokrogu, to zamore storiti tudi »Istarska posojilnica« za one kraje, k j e r I j u d i p o z n a.
Povsem nejasna in nespametna pa je trditev, da je to že »špekulativnost«, če »dobra rokll« premišlja : »ali bi, ali ne bi ?«
Ne vem, zakaj bi bila to špekulativnost, čc j so informiram, je-li dolžnik solventen za uaprošeni : znesek, ga bo-li mogel vrniti, je-li dober gospodar i in da-li bode posojilo varno pri njem?! Zdi se mi I narobe: špekulativnost in pa šč presneto slaba bi j bila, ako bi posojal kar tja na veter!
Gotovu je tudi takih, ki mnogo riskirajo o i posiljevanju in posojujojo veče zneske na relativno majhno vrednost, ali tu imamo zopet drug račun : so pa obresti toliko veče, da se rizi k o kompensira! To pa dola lahko zasebnik, zavod pa n e!
Kkonomi, ki niso ekonomi, pravijo nadalje: »Dobil jo (pri Italijanu) brez pisma, brez intabula-
cije gld. >IN> in ni kilo ga niti ni vprašal, koliko je vreduo to, kar bi liil hotel dati v zastavo!«
Ze verujem, da nikdo nič prašni ni, saj na vse zadnje tudi nikogar nič brigalo ni ; ali oni Italijan, ki mu je posodil tako, je pač že poprej poznal dolžnika in njegovo premoženje in je torej dobro vedel, komu jo posodil! Kmetje napravil satno križ, oziroma je prijel le za pero; navzoča sta pa bila, le »slučajno se ve da, dva prijatelja upnikova.
<Vz leto in dan pa je mož dobil neke »karte« s trihunala«, za katere je pa se uiti brigal ni, ker mu je rekel uradni sluga ali kdo drugi, da ni >čamada«, da ni treba iti na gosposko. Toda potem, ko je revež morda hotel najeti denarja na posodo v kaki posojilnici in je moral prinesti zem-Ijeknjižni izpis, so mu pa povedali, da ima vknjižen dolg in pa po \2-\ V% \ To je liumaniteta, to je - dobra roka ! Svetoval bi oniin, katerim se niti ne sanja, da je tako, naj se potrudijo na kateri si bodi zeniljeknjižni urad v Istri, ali pa tudi v Trstu, pa bodo videli Črno na bolem ono humaniteto laških dobrotnikov, ki posojujojo kmetu denar, baje brez informacij !
»Ali moramo iskati porokov, pisem in kdo ve še česa, kjer bije na duri skrajna sila ? Tu bi bil patrijotizem izigran!«
Tudi jaz priznavam, da bi bilo jako lopo, če bi se kje, pri kakem zavodu ali zasebniku, moglo dobivati denarja kur tako gladko, brez pisma, brez monjiee, samo na patrijotizem ! To bi bili zlati časi za — dolžnike! lTpniki no bi imeli »špeku-lativnosti«, pač pa dolžniki v tem veči meri. Ali takih časov je morda - žal, žal — le v kaki bajni deveti deželi !
Ko je že ros skrajna sila, in je v resnici potrebna pomoč, da se reši posestvo nesrečnega triurni, ki ni po svoji krivdi zagazil v dolgove in je, žalibože, zadolžen do grla, in ko ni več mogoče, da so ga usmili najbolj »požrtvovalna« posojilnica, pa naj pomore »Naša straža« ! Prosim jih pa, naj mi no zamorijo, če povem kar naravnost, da se bo tudi ta »angelj varuh« moral informirati vsaj o osebi, da-li je značajna?! To društvo naj deluje v tem zmislu, no pa denarni zavodi, ki ob vsaki riskantni stvari lahko pridejo ob kredit in zaupanje. Posojilnice in hranilnice store pa lahko nekaj druzega : podpirajo naj »Našo stražo« z stalnimi prispevki v razmerju z njih letnim dobičkom. Sleherni rodoljubni zadružnik bi bil vesel na občnem zboru in ponosen na svoj zavod, če bode videl in slišal, da se v mi-nolen letu ni zgubil noben novčič, a da so more darovati primeren znesek v gori označeni plemeniti namen.
To bodi ona posebna požrtvovalnost, vredna velikega slovanskega imena, kakoršnje si moramo le želeti vsi, ne pa riskantno poslovanje denarnih zavodov!
Politični pregled.
TRST. 15. marca 1899. Skrajno licemerstvo. Neki Hambergerje ostavil municipiju v Tridentu svoto 2000 gld., katero svote dohodki naj se jcdnakoineriio dele nemškim in laškim šolam tamošnjim za uboge učence. Občinski z a stop v Tridentu pa j o odklonil ta legat!
(iovorč o tein sklepu rečenoga občinskega zastopa piše list »Gazzetta Istriana« :
»Municipij v Tridentu je natanjčno proučil to stvar, prodno je storil svoj sklep. Ni ga, ki ne bi videl, da bi bil legat Hanibergerjev, kolikor se dostaje obiskovalcev nemških šol, v podporo hišk i m dečkom, ohiskujočim nemške šole iu bi bil torej vaba italijanskim starišem, naj pošiljajo svoje otroke v nemške šole, in to bi bilo škod Ij ivo za narodni značaj mesta in bi postalo usodno za podpiranee samo, kajti prvi pOUk. ki S6 daje V tujem jeziku, je v prvo v veliko oviro za umevanje materinega jezika, v drugo ovira duševnemu razvitku otroka ter uničuje ali zmanjšuje vzgojevalno delo, ki je glavna naloga ljudski šoli,«
Ko smo preči tuli te-le stavke, izražujoče veliko in jedino resnico, nismo prav verjeli svojim očem iu čitali smo šo enkrat. In vendar: tako je pisano črno na belem in nič drugače!!
No, le za prvi hip smo bili frapirani, ali ko smo razmišljali, ko smo se spomnili na brezprimerno
licemerstvo laških (tolitikov v Primorju, ko nam j« st;>pila pred oči vsa frirolnost, ki pomaga tem politikom, da se v istem hipu navdušujejo za lepa načela, kadar je to v njihovo korist, a jih gazijo v blato, čim bi ista načela veljala tudi za druge: ko smo se spomnili, kako ti brezvestni ljudje brutalno odrekajo drugim, česar uprav viharno zahtevajo za-se; ko so nam ntopili pred oči vsi oni vsakodnevni slučaji, ko ti ljudje v imenu liberalizma proglašajo tiranstvo, v imenu svobode mijhuji terorizem, ko so nam stopili pred oko ti laški politiki, kakor v resnici žive in dihajo, in z svojim dihom zastrupljajo naše življenje — tedaj se nismo čudili več.
Taki so vodno in povsod i in take so se pokazali tudi v tem slučaju. Kako srdito pobijajo vendar vso, kar pišemo mi in kako smešijo in tlačijo v nič, kar navajamo mi kakor pravni naslov za svoje zahteve, a čim gre za njihovo kožo, čim se jim zdi, da je v njim v nevarnosti to isto, kar branimo mi kakor svoje pravo, pa pišejo, kakor
pišemo mi, zahtevajo česar zahtevama mi in navajajo iste pravne naslove, katere navajamo mi!
(»ovoič o Tirolu, kjer so bojo za svojo kožo pred nemško nevarnostjo, so zgražajo na tem, da bi so otroku v tujem jeziku delil prvi pouk, ker to da — gotovo sveta resnica — uničuje umovanje materinega jezika, otežuje duševni razvoj otroka in ubija vzgojevalni namen ljudsko šole. To jim velja seveda za Tirol. A kaj delajo na Primorskem? Njihova Lega nazionale trže slovenske otroke iz slovenskih naročajev, zavaja z denarjem slovenske starišo, da pošiljajo otroke v učiluicc-raznarodo-valniee, kjer jim govore v jeziku, ki ni njih materini jezik, ona Lega nazionale, ki gazd v blato isto narodno načelo, za katero se Italijani toliko vnemajo na Tirolskem, na nemoralen način vrši delo raznarodovanja slovenskih otrok. Taki so: ako hočejo Nemci s pomočjo denarja neinčiti laško otroke, tedaj je to atentat na pravo in mon(lo, ako pa Italijani hočejo italijančiti slovenske otroke, tedaj je to — patrijotizem !
To jo vendar skrajno licemerstvo, to je hinavstvo, to je nesramna igra z vzvišenimi načeli. Na tem izgledu je videti, s kakimi ljudmi so nam je boriti tu !
K položaju. Naj je žo načrt, po katerem hoče vlada urediti jezikovno vprašanje na Češkom, res le več ali manje natančna kopija, ali naj je soglasje le slučajno, v tem pa soglašajo vsi češki listi, da Cehi ne morejo pritrditi temu načrtu, ako je ros tak, kakor je bil objavljen v nekem nemškem listu praškem. V čeških krogih — »Narodni list v« povdarjajo to posebno — so uvorjoni, da je temu načrtu glavni namen ta, da bi potolažil Nemce, da bi isti ne preprečili i več rodnega parlamentarnega delovanja. Cim pa je načrtu ta namen, mora se bližati željam Nemcev, efekt pa bi bil neizogibno ta, da bi bilo zopet prestri ženo ono malo praviee, ki so jo priborili Cehi svojemu jeziku z velikimi mukami. Ali je misliti na to, da narod češki privoliti v tako reševanje jezikovnega vprašanja? Na to vprašanje nam odgovarja resolucija, vsprejota minole nedelje na shodu v Jilovetn, ki pravi, izrecno sklicuje se na vesti o pogajanjih vlade z Nemci za sporazum I jen je na račun Cehov: da ni smeti ničesar opustiti od (»ti o malo koncesij, ki so so dovolile Cehom po dolgoletnem klicanju za pravico.
Na toni shodu je povdarjal posl. dr. Kort, da je sedanja kriza posledica velikonemskcga gibanja, katero noče privoliti, da bi Avstrijo vladali taki življi, ki bi v odločilnem trenutku mogli prekrižati načrte nemške i r reden to. Zal, tla na onih mestih, kjer je iskati vira politički moči grofa Thunu, si se niso lin jusncni. Ki ki nevarnosti se bliža Avstrija. Era Thunova no privede do rese uja krize. Treba, da pridejo Madjari do boljega spoznanja, da ne morejo obstati kakor samostojna država, in iz istega vzroka nam bodo potom tudi Poljaki za-j vezniki ; potem potegnejo z nami — ako ne boje prepozno — tildi oni činitelji, ki predstavljajo po-lit.iško moč državo, za tako zasnovo države, da bode ista v resnici prava domovina vsem. Težki so sedanji časi in pridejo lahko še težji, ali situ-vaeija ni brezupna. Zato glave po konci! Ako bodo vsakdo vršil svojo patrijotiško dolžnost, nam pride vendar-le bolja bodočnost.
Avstrija na skrajnem Vztoku. Vzlic vsem oporekanjem je »Information« vendar toga
mcncnja, da se Avsrija — ako si IumV ohraniti poziciju velevlasti — lujde moral« udeležiti akcije v v/točni Aziji. To prepričanje se jc jelo Širiti tudi v oni liberalni stranki na (gorskem, ki se je do sedaj na j Im »I j upirala taki misli in je, se svojega madjarsko-šov mističnega stališča, odrekala vsako žrtev v ta namen.
Domače vesti.
„Vzroki" za nepotrjen je izvolitve Na-bergojeve. »Nulla dies sine linea«. V soboto zvečer je mestni svet tržaški izvršil zopet atentat na najsvetcje pravo sodržavljanov in soobčanov, soglasno vsprejernši predlog verifikaeijskega odseka, s katerim se toli razpravljana izvolitev mestnega svetovalen in dež. poslanca Ivana Na-bergojn ne potrja !!
Z ozirom na jasno dokazano zakonitost rečene izvolitve je že ta sklep sam na sebi tako go-rostasen in nezaslišan, da človeku kar zastaja pamet, tako, da ne more umeti, kako je sploh možno kaj taeega med ljudmi, ko bi morali — če že ne drugega varovati .vsaj videz mrvice spoštovanja do pravice. Ali naj je že naše zgražanje na tem činu nagega nasilja, ki je je zagrešila veČina mestnega sveta in dež. zbora, še toliko, nikakor pa ta sklep sam na sebi ne doseza ni od daleč višine odijoznosti, na katero se popenja spis, v katerem verifikaeijski odsek navaja »vzroke« svojemu predlogu.
Človek bi kar ne mogel verjeti, da je sploh možno, da bi kaka javnu korporacija mogla na toli 1'rivolcn način opravičevati kratenje najvzviše-nejih pravic.
Oglejmo si le te »vzroke«! Gospod Nabergoj je označil na javnem shodu »delovanje« do sitega znanega bivšega stražmojstra in sedanjega dijur-nista na magistratu, Zanmarchija, in je navel raznih dejstev, dobljenih deloma od g. Martina Košute v sv. Križu, ki niso bili baš častni za rečenoga orožniškoga ftinkeijonarja. Sledila je ovadba proti Xahergoju in Košuti. Državno pravdništvo je sploh odstopilo od vsacega postopanja proti Nabergoju, a Košuta je bil rešen krivde, potem, ko je druga instanca pripustila njega priče, ki so potrdile, kar je trdil Košuta!!!
In na to afero se sklicuje verifikacijski odsek v utemeljenje nečuvenoga predloga svojega!! In mestni zbor je soglasno pritrdil temu predlogu! Kajti vse drugo, kar besediči poročilo o postopanju Nabergoju na škodo občine, je tako nizko in prazno besedičenje, da se le čudimo, kako se morejo toli poni za vati možje, ki hočejo biti resni.
Nam zastaja pero v očigled take frivolnosti, s katero se uničujejo tu svetost mandatu, pravo volileev do podeljevanje mandata in podlaga parlamentarnemu življenju.
Slov. Narod« pravi, da na taki flagrantno kršenje zakona bi moral slediti jeden jedini odgovor: razpuščenje! Že utegne biti tako, ali povednim bodi kar naravnost, 4 da našo misli se ne povspo-njajo tako visoko, ker se nam dozdeva, da se j svetost slovenskih mandatov tudi na Dunaju ceni — |>o številu slovenskih glav v mestni zbornici, oziroma deželnem zboru ! A ker je številee malo, je mala tudi pravicu. Tako mulo številee glav naj ne sanja o dolžnem varstvu in nuj ne - dela sitnosti. To stališče velja menda v Trstu in na Dunaju! Menimo torej, da že rije iz tržaških in dunajskih tal on« trava, ki bodo rnstlu tudi nad tem atentatom.
Črnili sta stala tam J! Včeraj je bil rojstni dnu kralja italijanskega. Na italijanskem konzulatu je vihrala zastava. To se umeje ob sebi in ni ga prav nobenega vzroka, radi katerega bi se kdo smel »podtikati na tem. Nekaj druzega pa ne moremo umeti prav : zakaj stn ves ljubi dan stala dva redarja, na vsakem koncu hiše'po jeden? ! Ali seje bilo bati kake demonstracije proti italijanski zastavi?! Menili bi, da ne! Vsaj dosedanje skušnje govore za to, du je nbsulutno izključena taka nevarnost. Nemci o Italijanih niti ne govorimo — ne prirejajo takih demonstracij, saj so Italijani njih zavezniki? Slovenci? Ti tudi ne! V prvo ni v takem slučaju nikneega razloga, v drugo pa imamo pametnejšega in potreb uej Sega posla, zlasti ob delavnikih. Ceinu sta torej stala tuni, a ko je bila izključena vsaka nasprotna demonstracija V! Ali
pa so se oblasti bale kake d e m on* t racije v nasprotnem z mislit — v z m i s I u zastave?! Glej no, to bi pa utegnilo biti tako!
Vsakako sta bila trna »Iva redarja |mh1 italijansko zastavo tudi znak tržaških razmer!
V upozorjenje! Pišejo nam: Na najnovejšem dokazu italijansfva tržaškega, to je, na pro-jektovanein spomeniku Rossettiju, ki ga postavijo na trgu pred ljudskim vrtom, se vklesa baje, in sicer na prednji strani, tn-le baealni napis: »Nella patrin de Rossetti, nun si parla che italian«!!
To je, žaliti nas hočejo vsikdar in po v sod i in na vse mogoče načine, ne izvzemši niti to priliko, ko naj se proslavi mož, ki je bil res mož, preple-plemenit za to, du bi bilo v njegovem uren prostora za tako divje sovrnžtvo do nas Slovencev.
Preti kolodvorom stoji spomenik f>(M)-letniee, od kar je Trst spojen z Avstrijo. Ta spomenik morajo stražiti redarji noč in dan. Bojimo se, da bodo morali stražiti tudi Rossettijev spomenik, kajti slavne oblasti naj hlngoizvolijo poštovati, tla je žaljeni, ka-terili ne more mirno prenašati duša uajmirnejšega narodu. Toliko v opozorjen je.
Tolmači mi sodišču v Tratil. Više deželno sodišče je imenovalo sledeče tolmače: odvetnika dra. Lj u borni rja Savo za hrvatsko-srbski jezik, odvetniku dra. Hermanu Breitnerja za nemški jezik in profesorja v pokoju Franu Pastrello za nemški in franeozki jezik.
Nov postni zavod. Dne 1. aprila 1899. se odpre v Grgarju, političnem okraju goriškem, nov postni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kakor nabiralnica poštno-hranilničnegu uradu.
Zvezo bode imel po vožni poštni med Solkanom in Cepovanoin.
Brzojavni in telefonski promet meseca februvnrja 1H1HK — Na e kr. brzojavnih postajali poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca februvar-ja 1899 iti sicer
na P r i m o r s k c m :
oddanih........4204(1
došlih........48284
tranzitnjočih......1192411
vseh brzojavk 209579 od teh jih odpadu na Trst sam:
oddanih........27744
došlih........31994
tranzitnjočih......109857
vseh brzojavk	1119595 na K r a n j s k o m :
oddanih................5824
došlih ....... ,	72<i(>
tranzitnjočih............1112(5
vseh brzojavk 24210 T o 1e fon s k i p rome t: V interurbauein telefonskem prometu bilo je pogovorov v istoj dobi:
v Trstu........ 175;$
* Opatiji....... 42H
» Pulju........ 148
» Ljubljani...... 183
b) V lokalnem prometu govorilo seje:
v Trstu ...... 245000 krut
» Pulju....... (>090 »
» Gorici....... ;1;10() »
» Opatiji....... 2171 »
» Ljubljani . . .	12515 »
Hiša s kovačijo iti vrtoiu na produ j. V večom trgu na slovenskem Štajerskem se bode v kratkem prodajala hiša s kovačijo in vrtom. Dobi se za kakih 3000 gld. Hiša jo v dobrem stanu, jez celo nov. Zraven kovačije bilo bi lahko postaviti tudi žago. Kdor bi bil volje, kupiti to lepo posestvo po tako ugodni ceni, naj to naznani »Naši straži , ki bo dalje posredovala v vsem potrebnem.
Ljubezen, ki seza - po žepu. V nedeljo je srečal »011« »njo«. »Onu* je reklu, dn ga noče več. »on« pa jej je dokazoval celo z nožem v roki : ali moja, uli od nobenega. Ko ui izdalo niti to sredstvo, razsrdil se jo »on« zares, zgrabil »njo« in jej odtrgal — žep, v katerem je bil goldinar-ček in št* nekaj novčičev po vrhu. »Ona« pa, 110 bodi lena, je prijavila »njega« oblasti, in ta poslednja je že storila, kar jo bila njena dolžnost, in »njemu« se že hladi vroča ljubezen do »njenega« — žepa. Takov je bil konec te vroče ljubezni.
Zopet «1 vil samomora! Včeraj proti (5. uri popoludne se je ustrelil 22letni Fran Battistig, bi-
vajoči na Ac<|iicdottu št. 1. Povrnivši ur domov jc bil prav dobre volje, je še govoril z deklo in malo na to je počil revolver, ki je storil konce temu mlademu življenju. Pravijo, da jc bila neozdravljiva bolezen vzrok temu nesrečnemu činu.
Se pretresi) i veji je drugi slučaj samomora, ki se je dogodil včeraj. Neko 10-1 e t n o ti e k I e t c e, Antonija Fortuna, se je vrgla iz 4. nadstropja neke hiše v ulici < 'hiaucliiarn na Reni. Padla je z grozno silo oh tla in bila je mrtva v malo minutah. Vzrok je znan in ga ne treba praviti nesrečna ljubezen.
Izpred sodišču. 541etni Lun me Fornasotto z Saeile, provincije vitlemskc, je dobil (i mesecev ječe radi goljufije.
-('»letni Josip Pugliesc iz Pirana je bil povabil nekaj prijateljev na polenttt. Pili sn tudi in se stepli. Naj huji je bil pogostitelj in včeraj je sedel nn zatožni klopi radi zločinu težkega telesnega poškodovanja, no sodniki so ga obsodili le rudi prestopka in so mu prisodili lt tlnij zaporu.
Različne vesti.
Svetovna razstava v Parizu Neštcvilo je načrtov, ki prihajajo komisiji, kako bi se obiskovalcem razstave priredila zabava, kakoršnje še ui bilo. Nekov tak načrt, došel od neke dame, hoče spojiti prijetno s koristnim. To hi bil velikanski »dežnik«. Visok naj bi bil 100 metrov, ste bor naj bi mu bil iz kovine, s preinčrom 40 metrov v podstavi, a streha naj bi bila odičena s stekli v raznih barvah. Razsvetljevali naj bi ga tisoči električnih svetiljk. Steber naj bi imel 4 etaže, četrta naj bi bila nad streho. Na vsaki etaži bi bile kavarne, gostilne, gledišča in prostori r,\ koncerte. Nad četrtt) etažo bi bila kupola, ki bi so vrtela in j s katere bi bil razgled po vsej razstavi. Ves dež-I nik bi imel 140 metrov v premeru in bi obsežni 15.38« kvadratnih metrov. Tu bi so vršile veselice, ne da bi jih moglo motiti slabo vreme.
Novi kapelan na italijanskem dvoru. Novim kapelanom na italijanskem dvoru je določen mon-signor Piscitelli, isti, ki je vsprejel princeso Heleno v katoliško cerkev in jo poročil z italijanskim kraljevičem.
Iz sodnih dvoran. Preti porotnim sodiščem na Dunaju jc Lila obsojena na sin rt neka Ana Adainek, ki jc na uprav bostijaličen način umorila svoje šestmesečno dete. Sin je v klet, kjer je položila dečka z glavo navzdol v neko vrečo. To vrečo je napolnila potem z drugimi vrečami in jo zavezala. Otrok so jo seveda zadušil. Na obdukciji trupclca pa so našli še v možganih 3l/a centimetra dolgo šivanko, ki je bila nasilno potisnjena tja notri.
Šopki o. Stanislava Skrabca.
(Dalje.) V.
No pojdimo daljše.
O. Stanislav, ki je Miklošiča tako »diploma-tično točno citiroval za svoje »novejše, zlasti se-verno-sluvenske jezike«, meni na vsa usta očita »napačno poročovanje«, ali, kakor on pravi slovenskega izraza ni! — »falsehe Berichterstat-tung«. On, češ, da ni nikjer tvrdil, da se je bom-kanje dovrštiikov organično razvilo iz homkanja nedovršnikov, nego ravno narobe (t. j. da se je bomkanje nedovršnikov organično razvilo iz bom-kanja dovršnikov). No ako jc «»tt učil »ravno nasprotno«, kako da piše »Ljublj. Zvon od 1. mul. srpana 189(>. I. str. 45;».: »Na to je naš odgovor l g. Lamursketnu, du se ni urednik »Ljublj. Zvona« neslavno razorožil, ampak da so ga prepričali g. Skrabca dokazi, dn vezanja »bom« z dovršili k i ni pripisovati vplivu nemščine, nego tla so je raba organski razvila iz nedovršnikov, in sicer že v rani dobi v raznih slov. jezikih v.
Ali je torej to z moje strani »fnlschc Bericht-erstattung« ? .laz nisem kriv, tla ima o. Stnislav toliko raznih prepričunij.
V 10. zv. XVI. teč. »Cvetja« srečnemu ««. Stanislavu ob jedncni i istom času i »sonce (sie!) od severa jarko sije, ljuba luna sveti od juga . V takoj nenavadnej iluminaciji uvitlel je on i obliko »izpovčtlč« v brizinskih spominkih v posebnej luči: ona mu dokazuje: vprvič, da je spovem so« v sedanjej formuli očitne izpovedi« — setlanjik :
vdrugič |>a, Ha »naši stari nigdar sploh niso čutili v dovršnem sedanjiku pomena priliodnjosti«. (Kakuj Kerd«'eved! Ve celo, kaj so naši stari Čutili preti tisoči leti!!)
»Spovem se« v formuli »<»čitne izpovedi« j«', po t vri I it v i našega učenjaka, že po smislu sedanjik, ker »so |►osame/ni grehi ne naštevajo., ampak spovem se« je aetus eontritionis.
Imej, ko 1 > ■ se grehi naštevali, 1» i I o hi »s|M>vem se« hod očni k? Ali se v očitnej i/povedi« liri/. spominkov grehi res naštevaj««? \ mojem izdanji se: ....jeze jeseni stvori I zla ....ili v nepravdne) rote, ili v Iži ili talhč ili zavisti, ili v uzmasi, ili v einistve itd. itd.
V začetku se govori: llože.... tehe i z povede«, daljše pa: -i tehe, hožij rahe, lio«* u hiti i/pove«len vseli mojih greli« iti potem so grehi naštevajo.
Izpovetle- je torej zainenjeno izrazom : ho«;u hiti izpoveden, katero je pač bod«»čnik, torej je tudi »izpovčtle« hodočuik.
(P rit le še.)
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
PAZIN 15. Na današnji dopolnilni ▼olitvi je dobil dr. Costantini 155, dr Kurelić pa 140 glasov. (Blizu smo ukup! Živio ! Slava našim volieem !)
Plina.) lf>. Drugi državni pruvtlnik llobies je dohil naslov in značaj višega deželnega sodišču svetnika. Svetnik llohies je znan po ljutih napadih otl strani nemške opozicije radi njegove strogosti i« plenjenju novin.
Dtlliaj 1;"), Včeraj je hil tu shod županov mest Nižeuvstrijskih. Vsprejeln se jo resolucija, protostujočn proti prizadevanju krščanskih soeija-listov, da bi se polastili dcžclnozhorskih mamlatov, pripadajočih drugim strankam. Uesoltmiju prote-stuje proti spremembi deželnega volilnega redu, kakor so jo predložili krščanski socijalisti.
Itoleau 1f>. Danes se je vršila tu kazenska razprava ob zaprtih durih proti nemškonaeijtmnl-nima novinarjema rilriehu in Kordonu radi žalje-nja katoliške eerkve. Porotniki so ju spoznali krivima in sotlišče jima je prisodilo vsakemu ."» me-seoe zapora.
Budimpešta 1 T>. V Szylag_v-Sambo, kateri okraj je zastopal dosedaj baron Itanlfv, je bil jednoglasno izvoljen Gabrijel Ugron.
New-York 14. Ilrzoj a v k i i iz Manile poroča o novem boju meti Amerikanci in ustaši. Poslednji so imeli velike, Amerikam pu le male izgube. Vspeh boju je bil ta, <ln so so mogli Amerikam nekoliko pomakniti naprej preko svojih pozicij.
\ew-Vork 14. Iz Washingtona javljajo, du je vlatlu sklenila prisiliti narodni zbor na Kuhi, tla se razpusti.
Carigrad 14. Po najnovejib sporočilih nu-inerjajo albanske stranke, stoječe poti uplivom turške vlade, sklicati št! drugo veliko zborovanje v vilajetu Kosovo. Nameti je memla ta, da se pridružijo tudi plemena v srednji in spodnji Albaniji, katera so se vedla do sedaj rezervirano.
Novisad 1">. Po bilanci, odgovarja joči resničnim razmeram, znaša primankljaj v tukajšnji hranilnici 4:11.7X1 goldinarjev.
Carigrad 14. Duncs odposlani odgovor na nuj-novejo noto ruske vlade o konferenci za razoro-ženje pravi, tla je porta vsprejela predloženi program kakor podlago razpravam.
Najnoveja trgovinska vest.
N>W-Vork 1"). muren (lav. brzojav.) Pšenica /.» takoj XX, VM marc 418/4, zsi maj 7.V/4 . za juli 74 ,/.a Koruza /.a maj 40. Mast ;").*)">.
Na
nrnrloi nOHi,n ZH *,0Kn',,e M P(,«ri-
Ul Uli Cl I nj,l,0» in križem pogrebno drn-■	» štvo nu V rdeli pri sv. Ivanu.
Obrniti seje <lo Ivanu (kotlina, kleparja, Vin Uiulia št. 21.
joooooooocccocoooa
Cvet proti trg-anju.
tLiniment caspici).
Preiskovano mazilo — odpravlja bolečine pri kostilx>lu. ganjti in revmntizmti. Kna steklenica r, navodilom ."»O nv Razpošilja z obratno pošto naj manje <lve steku niei
..Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj"
ril. Mr. M. Le listek a v IdiiUljani.
HKK»KKK*KXHXJ©0<HHK
l'oml:idan«ko nlntvlijenr.
Assicurazioni generali j
V TRSTU.	'
I Mruštvtt ustanovi jen«) leta 1W.'J1.) To «lruštvo j«' raztegnolo svoje delovanje na \sc veje zavarovanju, posebno pa: na zavarovanje proti požar«. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne
.'H. decembra t Hil:*.....gld. f>H.071.15 7.THI
Premije za poterjati v naslednjih
letih...........:>0,oH.700-l>4
Ulavnien za zavarovanje fcivenja
1I0 :'.!. ileceml>ra ls;i'j. . . ' . „ Hii»,!)2H.li^frU!l I 'Inćunu povračila :
a 1 v letu INI)I......... !),7;l7.l>14'48
b) ml začetka društva do ;tl.
tleeembra IHH4........21)2,401.TOtt-ot
Letni računi, i/,haz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa nataiijč-neja pojasnila se tlnbe \ Trst 11 v tiriuln tlruštva: Via delln Stazionc ^t. NS.N I v lastnej hiši.


„Hotel Nazionale'
▼ Trst«
v ulici Viennu št. 4.
w nahaja v bližini kolodvora južne že-leznice, pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po 80 kr. in naprej.
Postrežba najtočneja. Govori se slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk se priporoča odani	Josip »erdarovlć.
ZDRAVLJENJE KRVI
("aj ..TNoeenii evet" < Milleti«»i i>.
t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti sUltemu prebavlja-nju in henioroitlam. — .Teden omot za ozdravljenje stane 50 nvČ. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAIIARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za ."10 nvč. v markah do pošlje se franko.
SA. Aite Razprodaja
(prej Aite & Zadnik) '>1»K«> v zalogi p«, Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. *»'*"»'''
V „Goriški Tiskarni" A. Clabršček v &orici
izšel je ravnokar
BEN- H U R
sloveti roman iz Časih Kristusovih. Cenn m 11 je: tihi. 1.20, />o poMi fild. 1.30. Naročila je pošiljati naravnost na tiskarno.
Y zalogi je še vedno
,Rusko-slovenski
slovar in slovnica"
('ena: broširan gld. 1.50, trdo vezan gld. 1.80. po pošti 10 kr. več.
V k r a t k e m izid e
„Slovensko-ruski slovar in slovnica'4
na katerega še posebej opozarjamo slov. rojake.
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Vria Maleanton št v. 'J.
Bogat izbor čevljev
xa gospod*', gos]Mk 111 otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih centih.
j® Dr. Rosa Balzam I Praško domače mazilo®
za želodeo.	t	----------|
---•©! iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi |••----
je /v ve«' kakor •"><» let obče znano domače zdravilo, vzbuja ? last in odvaja lahko. '/. redno uporabo istega se prelmvljanje krepi in obrani.
Velika steklenica' 1 gld., mala 50 nvč. po
posti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in olirnni rune čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
varilo! Vsi tleli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno zna m ko.
Siaov&naa: lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trsta v lekarnah : <J. Liiehini, E. Leitenluinr, I*. Preiulhii,S. Serrmallo. A. KiHtiaa, <'. Zanetil, A Primnarer.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat nn tlim razini neilclj in praznikov.
>
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih i/.lmja prvo izdanje o !». uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdan j i gl. -JI1—; samo večerno izdanje gld. 12'—, i posledn je zadosinje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutran je izdanje kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
1'iazza Caserinn št. 2. — Via Molin piecolo št. »S. — Via S. Micbele št. 7. — Fonte della Fabra. — Via Kivo št. ril). — t'ainpo Marzio. — Via deile l'oste uuove št. 1. — Via Caserma št. l.'J. — Via Belvedere St. 21. — Via tihega št. -j. — Volti tli Chiozza št. 1. — Via Stadion št. I. — Via Acc|uedotto. — Via Istituto 4t. 1H. — 1'iazza Barriera. — Via !S. Lucia. — 1'iazza (iiuseppina. V okolici se prodaja:
Na <!r«'ii pri gosp. 1'ogorelen, vdovi
i
reti pri gosp. 1'ogorelen, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Orejač) in pri Sv. Ivami prir gonp. Ani tlašperšič. — Izven Trsta prodaje se ..Kdinosf' v Ciorici v tobakarni g. Josipa Sehwarz v šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bruinbu nuni po zakonu zujamčonih pravic.	.
lvojaki, uvnžujte nase geslo: edinosti jc moč!"