8. Ker so in fo rm a c ije o s tan ju o ko lja na do ločenem pod roč ju pom em ben člen v sk rb i za kva lite to oko lja , je posvet nakazal po trebo , da obč inske raz iskova lne skup n os ti p revzam ejo skrb za ob liko va n je ustreznega in fo rm a c ijske g a s is tem a na svo jem obm očju . 9. Da se zago tov i rea lizac ija enega od tem e ljn ih p rednos tn ih c ilje v RSS, to je va rova n je in za šč ito oko lja , je n-uijno, da p ri RSS de lu je odbor za ko o rd in a c ijo raz iskav va rs tva oko lja , ki m ora sode lovati p ri ko o rd in ira n ju p rogram ov raziskav va rs tva oko lja RSS, posebn ih raz iskova ln ih skupnosti, obč insk ih raz iskova ln ih sku p n os ti in sam oupravn ih in te resn ih skupnosti. Dušan Plut Turistična geografija v Jugoslaviji. (R azm iš ljan ja ob jugos lovanskem sim poziju o tu r is t ič n i in p rom etn i ge o g ra fiji) . G eogra fsko d ru š tvo H rva tske je v O pa tiji o rg a n iz ira lo sred i m aja 1981 posve­ tovan je , na ka te rem naj bi p reve rili v logo, pom en in pe rspektive dveh spec ia liz iran ih sm eri geogra fije : tu ris tič n e in p rom etne. D opoldneva sta b ila posvečena eni tem i, popo ldnevi pa so b ili v g lavnem tu ris tičn o g e o g ra fsk i. S im pozija se je udeležilo okrog pe tdese t geogra fov, gostov in š tuden tov, p e tindva jse t re fe ra tov pa je p reds tav ilo raz lične aspekte teh geogra fsk ih sm eri p roučevan ja . Ena tre tjina ' re fe ra tov je ob ­ de lova la p rom e tno g eogra fijo , dve tre tjin i pa tu ris tič n o g eogra fijo . Iz SR S loven ije s ta na s im poz iju ak tivn o sode lova lo M. Pak in A. Gosar. S p lošna ocena a v to rja tega č lanka je, da je v teh zaos tren ih gospodarsk ih razm erah pohvalno, da je o rga n iza c ija s im poz ija sp loh s tek la in da se ga je ude lež ilo to lik o re fe ren tov . Posebna pohvala naj ve lja tud i uspe lim a ekskurz ijam a h g radb išču predora pod Učko in na o to k Krk. O cen jevati v red n o s t s im pozija po vseb insk i p la ti po je težavnejše. K rit ič n i bi m ora li b iti do povezave teh dveh tem, saj se v ve lik i več in i p rim e ­ rov n is ta dopo ln jeva li in sta izha ja li iz povsem raz ličn ih te o re tično -m e todo lošk ih p rinc ipo v . M edtem ko je p rom e tno -geog ra fsk i del s teke l brez sp lošnega (in kore- lac ijskega) re fe ra ta (tud i za rad i odso tnos ti ko legov s Kosova), je prvo dopoldne, ki je b ilo s ice r nam en jeno te o re tičn im razm iš ljan jem o tu r is t ič n i geogra fiji, im elo nam en p rikaza ti s tan je te usm eritve , a je nazadn je zvodene lo v ekonom sko-tu ri- s tičnem vredno ten ju Jug o s la v ije in v povsem nedode lan i in neum estn i razpravi o rek re a c iji. Žal se je izkazalo, da se in s titu c ije in n jih sode lavci, ki se p rog laša jo za nos ilce tu r is tič n e ge o g ra fije v Jug o s la v iji, usm erja jo v povsem ekonom sko- -geogra fska vredno ten ja , »geografi-sam ouiki« zapada jo v k la s ičn o d e skrip tivno tu r is tič n o g e o g ra fijo s poudarkom na naravn ih danostih (determ in izem ), m la jš i znans tven ik i, ki jim je tu ris tič n a g eogra fija ponekod kruh, a nekje hoby, pa se izgub lja jo v p a rc ia ln ih , sp e c ifičn ih tem ah in k ritize rs tvu . K te j sp lošn i ocen i je po trebno dodati, da v o kv iru tu ris tič n e g eogra fije ni dovo lj m očne osebnosti in in s titu c ije , ki bi da ja la ton teo re tičnem u razm iš ljan ju in usm erja lo raziskave, ki bi vod ile k nekemu enotnem u c ilju . Tak c ilj si bom o m ora li č im pre j zas tav it', da bi lahko uspešno pom aga li d rug im znanstven im in p ra k tičn im vedam, posebno reg iona lnem u p rosto rskem u p la n ira n ju , ozirom a, da bi lahko te o re tičn o in m eto­ d o loško enakovredno nastopa li na m ednarodn ih posve tovan jih . Izkazalo se je, da je predvsem nepoznavan je nem ške lite ra tu re p rived lo do neka te rih de v ia c ij v s ta lišč ih naše tu r is tič n e g eogra fije (tem atika » rekreacija«) do tu je . M edtem ko, če tud i v o m ilje n i ob lik i, sm a tra jo Jugos lovan i ( S t a n k o v i č — M a r i č ) rek re a c ijo ko t o b liko špo rtn o -zd ra vs tve n e regene rac ije te lesa, ki naj bi b ilo usposob ljeno za ponovne de lovne napore, jo d rugod v re d n o tijo (vsaj ko liko r je a v to rju č lanka lite ra tu ra poznana) š irše , s poudarkom na sp lošnem ps iho -fiz ič - nem poču tju in z obravnavan jem ' raz ličn ih spektrov rabe p ros to ra v te namene. Delo naj ne bi b ilo p rim arna č lovekova po treba , saj je povsod težn ja po tem, da se časovn i cbseg te ž iv lje n jske fu n k c ije sk ra jša , am pak naj bi enakovredno nas to ­ p ilo ob boku lju b ite ljs k i in rek re a tivn i d e javnos ti v prostem času. S pekte r de jav­ nosti tu rizm a in rekreac ije , ki se p rep le ta ta v p ros to ru , bi b ilo na jbrž um estne ie po im enova ti v g e o g ra fijo p rostega časa, p ri čem er bi težavnost op rede litve om e­ n jen ih posam eznih de javnos ti odpadla . Sim pozij ]e postrege l tu d i z n eka te rim i p o z itivn im i novostm i. Toko ie »urban i geogra f« M. V r e s k posredova l enega bo ljš ih re fe ra tov o m estu ko t in ic ia to rju , Z. P e p e o n i k pa je postrege l z ze lo upo rabn im i ka rtam i o ko n ce n tra c iji raz­ ličn ih na ro d n o s ti tu ris to v ob h rvašk i jad ra n sk i oba li. T u ris tičn e m u gospodars tvu , gospoda rsk im zbo rn icam in d ru g im in s titu c ija m bi lahko b ilo to vo d ilo za raz lične a kc ije (p ropaganda, p roda ja , ponudba). Na o s tro o d k lo n iln o (m orda sam oobram bno) s ta lišče je na le te l re fe ra t eko ­ nom is ta I. J e l e n a , ki je k r it ič n o o sve tlil neka te re teme, ki jih obravnava tu r i­ s tičn a ge o g ra fijo . Ob a n a liz ira n ju ang leškega (na jb rž C osgrova) in dom ačega učben ika T u ris tič n e g e o g ra fije je našteva l ce lo v rs to m is li o »m ejah geogra fskega p roučevan ja tega fenom ena«. S k licu jo č se na razprave izpred dva jse tih le t (Ilešič, D ju rič ) se sp rašu je »na kako o d da ljen tenak led se je g e o g ra fija po tem obdob ju podala«. Čeprav je n jegova k r it ik a in ra zm iš lja n je zan im ivo (geog ra fija tu rizm a a li tu r is tič n a geo gra fija ), pozab lja , da je g e o g ra fija vedno bo lj fu n kc io n a ln a in da je in te rd is c ip lin a rn o d e lo v zna n os ti vedno bo lj v osp red ju . V znanos ti je vedno več »sivih con«. Ni rečeno, da g eogra fsko delo, ki v k lju č u je ob ravnavo tem a tike s sorodnega področ ja , izgub lja na p ro d o rn os ti in kva lite ti. S lovenska re fe ra ta sta b ila posvečena prom etu pešcev v m estih in d e fo r­ m ac iji v iz rab i p ro s to ra (»črne g ra d n je p o č itn išk ih h iš ic«), ki jo povzroča težn ja po re k re a c iji in p ritis k na na ravno in d ružbenogeog ra fsko na jbo lj a tra k tiv n e lege (obm očja) v go rskem svetu Jugos lav ije . A n ton G osar