St. 20. V (jorici, v soboto due 10. mar(;a 1906. Letnik VIII. Izhaja vs;ik torok inaobotoob 11. mi predpoldne za mesto tor oL 3,'uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob (>. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan cololetiio 8 K, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v lo- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevein tekališču po 8 vin. GORICA (Zjatranjt Jzdanje.) Uredništvo in uprayuistvo se nahajata v «Narodni tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oplase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi.se raöunijo po petit- vrstah in sicor ako se tiskajo 1-krat po 1-i vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako Be večkrat tiskajo, raču- » nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Volilna reforma. Načrt, ki se tiče izpremembe zakona o poslovnern redn. NaČrt, ki se tiče izpremembe zakona o poslovnem redn, obstoji bistveno v tem, da pospešuje rešitev vladnih pred- log, na ta način, da se zanje določijo v poslanski zbornici gotovi dnevi v tednn. Ti naj bi bili torek, areda iu četrtek, ves ostali čas pa naj bi ostal za drngo par- lamentarno delovanje. Po potrebi pa bi imel predsednik pravico, sporazumno z vlado, porabiti te določene dneve tudi za druga zborovanja, ali pa dotične seje celo opastiti. Prvo branje vladnih predlog v po- slanski zbornici naj se vrši le takrat, če to zahteva kak ölan zbornice najkasneje v prvi seji potem, ko se jedottfna pred- loga razdelila in če njegov predlog pod- pira — vštevši predlagatelja — 100 po- 8lancer bodisi pismeno ali pa ustmeno. Nadalje ae določi odsekom za po- svetoranje določen rok. Predloga, ki se je odkazala odseku, pride v zbornici do drugega branja takoj, ko je odsekkončal prvotno posvetovanje. — Ko poteče odseka določeni rok, pride na zahtevo vlade predloga do drngega branja tudi v tem slučaju, če poročilo odsekovo ne bi bilo gotovo. Kar se tiče formalnih predlogov do- lo<5a načrt, da ima predsednik pravico, odreči besedo k dotičnemu obravnavanju in vse zato pismeno ali ustmeno stav- ljene predloge in zahtevezavrniti. Ravno tako ne bode dopastno o takih čisto for- malnih predlogih niti poimensko niti tajno glasovanje. Navzočnost pötrebnega ätevila po- alancev, da bo sklep državnsga zbora teljaven, kakor določa št. 15. temelj. zak. o državnem zastopstvn, se zahteva v obeh zbornicah le pri glasovanju in volitvab. Var8tvo za cast neposlancev. Novi zakonski naört obsega tudi nova določila za obrambo časti onim 08ebam, ki niso poslanci. Vsak, ki nima pravict, da se udeleži zborničnih raz- prav, ima pravico vložiti pri predsedniku pismeno pritožbo, ako ga obdolži kak poslantc bodisi v zbornici ali pa v kaki vlogi kaznjivega ali nečastnega dejanja z ozirom na njcgove rodbinske in zasebne radeve. Tako pntožbo mora dobiti pred- sednik tekom Stirih tednov. Vsako pravo- časno došlo pritožbo nakaže predsednik odseku, ki ima devet članov. Odsek ima pravico, da zasliäi pritožitelja in razža- ljivca. Odsek pa tudi lahko sklene, da ne poroča o pritožbi zbornici. Ako se zdi odseku potrebno, da poroča zbornici o pritožbi, lahko predlaga, da prestopi zbor- nica preko pritožbe na dnevni red ali pa da zbornica ukori razžaljivca. Interpelacije. Zakonski načrt obsega tudi določila, ki olajänjejo poatopanje pri interpelacijah. V gosposki zbornici bodo lahko vložili na predsednika ali kakega ministra in- terpelacijo, če bo podpisana od deset, v poslanski zbornici pa, ako bo podpisana od 30 poslancev. Vsebina interpelacije se takoj naznani interpelovanemu in se sprejme v stenografični zapisnik, ne da bi prečital interpelacije. Interpelovanec ima pravico, da odgovarja na interpela- cljo ustmeno ali pismeno, odkloni pa tudi lahko odgovor na interpelacijo, a mora navesti razloge za odklonitev od- govora. PJ8mene ödgovore uvrste takoj v stenografični zapisnik, ne da bi jih pre- čitali. Predsednik ima pravico da odkloni interpelacije in take pismene vloge po- slancev, ki nasprotujejo določilcm ka- zenskega zakona ali žalijo dostojnost in nravnost. Utemeljevanje zakonskega n a č r ta. Naörtu je priloženo temeljito ute- meljevanje. Splošno se sklicujejo poja- snilne opazke na dejstvo, da med evrop- skimi zbornicami edino avstrijska ni iz- premenila za celo dobo človeškega živ- ljenja svojega poslovanja, dasi je bilo v tem času izvedenih veö jako važnih ustavnih izprememb, ki niso ostale brez vpliva na poslovanje. V veö sluöajih se je pokazala potreba po izpremembi v poslovanju zbornice. To sta priznali tudi že večkrat obe zbornici in bilo je že več brezuspešnih poizkusov, odpraviti nedo- statke. Vlada ima zato dolžnost v ten okolščinah, da prične z izpremembo par- lamentarnega postopanja, ki se ne da več odlašati. Vlada smatra za opravičeno in za svojo dolžnost, da zahteva od drž. zbora, da v primernem času, ki je po- j treben za vestno posvetovanje, ustavno pritrdi, izpremeni ali pa jasno odkloni po vladi predložene predloge. Vlada se zadovoljuje, da pripravi pot za odstrani- tov dejanskih, večkrat že čutenih hib, a pri tem zaostaja v m&rsikaterem oziru za pridobljenimi izkušnjami. Tridnevni rok za poBvetovanje o vladnih predlogib. Vlada se sklicuje pri pridržku, da se posvetuje zbornica o vladnih predlo- ga h tri dni na dejstvo, ker itak porabi zbornica ob času, ko ni obstrukcije, za posvetovanje o vladnih predlogih, pribl. štiri petine časa med sejami za posveto- vanje in sklepanje o vladnih predlogih, katero navado načrt le spravlja v vidno obliko. Pri utemeljevanju se sklicuje vlada tudi na določila drugih zbornic, kakor n. pr. angleäke, kjer imajo posebno pred- nost vladne predloge in nemškega držav- nega zbora, kjer ima jo en dan v tednu, takozvani Sveringov dan, določen za re- šitev predlogov in peticij, ki jih predlože poslanci. V kolikor se namerava skrajäati poslovanje, ne namerava načrt splošno uvesti nič novega, marveč uzakoniti in izpopolniti ono navado, ki se je razvila v zbornici v mirnem času samaobsebi, ko ni obstrnkcije. Do pi si. Iz Tohn. učit. krogov. — Pro- simo Vas gosp. urednik, da nam blago- ˇolite nekoliko prostora v cenjenem Vašem listu kot komentar k Skandaloz- nemu komentarju na naša „Poslana" v 18. štev. „Sočeu. Vemo sicer, da nam bodejo gosp. Vrtovec & mala comp. tudi aedaj očitala, da hočemo biti napredni a da ne znamo; a vemo tudi da vrana vrani ne izkljuje oöi, tako tudi „Soča" gOBp. Vrtovcu ne. Toraj k stvari. Namen odprtih pisem g. Vrtovca na c. kr. okraj. Sol. nadzornika gosp. A. Lasiča je jasen kot beli dan. Sedaj pa, ko se je ačiteljstvo celega okraja uprlo njegovemu ne baš „lepemu" namenu v lasten dobrobit, kot v prospeh Solstva sploh, čita širja javnost take, da ne rabim hujega izraza, škandalozne je- remijade od par VrtovČevih pristašev istega duha, nazorov, značaja in iste „di- plomacije", nam vsem v največjo sra- moto. Da je pri nekaterih izmed nas res premalo odločnosti in premalo samoza- ve8ti, je žalibog istina, kajti predolgo že 8mo čakali s tem ; že ob prvem Vrtov- čevem napadu na Lasiča bi morali kot en mož povzdigniti glas za obče priljub- Ijenega gosp. nadzornika. Kaj nas pač brigajo neznosne tol- minske razmere, katerih žrtev je uprav gosp. nadzornik. Mora li vse učiteljstvo in sola celega okraja trpeti radi par nestrpljivih tolminskih duhov? Gospoda, ne! Goriäki cast, tovariši nas že od nekdaj nazivljejo „puntarje". Kdo nam je pripo8estvoval ta lepi pridevek, vemo mi 8tarejši učitelji prav dobro. Toraj, preö s temi, pa bo mir. Da je gOBp. Vrtovec, po njegovem mnenju, za naäe dobro krvavel, je bila lo njegova dolžnost, a nikakor zasluga; čemu 8mo ga pa volili našim zastopnikom v okr. šol. 8vet? Veliko vprašanje pa je, koliko nam je korislil z največkrat nje- govimi netaktnimi nastopi. Če je kdo izmed nns občutil trdo šibo disciplinira- nja, bil je gotovo sam kriv. Saj bi bilo pač treba tudi äe veliko smeti raz vas omesti, smeti koje vidijo drugi gosp. ; tovariäi prav dobro. Kje je naša stanov- ska zavest, kje naš ponos? Kje je naša organizacija? Poglejmo goriSke gospode tovariše, kateri iäöejo vedno in povaod koristi in zabavo le v svoji organizaciji. Kje pa mi? Vsak po svoje. Če pa pre- korači kdo okvir dopustnosti, je sam vzrok, ker ne zna soditi kaj sme, kaj ne sme ; Cesar bi pa gotovo ne bilo, ko bi bili stanovsko bolje zadržani. In, če ga doseže po večkratnem prestopku knuta nadzornikove dolžnosti, kdo je kriv ? — povejte nam gosp. Vrtovec I Prav je, da se časi zbistrijo tudi v našem okraju, le želeti je dim preje tem bolje, zato zahtevamo izvanredno obč. LISTEK. Dolina in hrib. Povest. Spisal Janko Bratina. (Dalje.) — Zdravstvuj duša, pozdravi mamo, tuTel8 do sedaj. Vesela je bila in sreöna, 0 je priäel, pripovedovala mu je o tem l* onem, in vse tako živo in zanimivo, "a je bil čisto pod njeno oblastjo. — Presneta punca, dejal ji je več- krat, ti si pač čudna. Duhovite ženske me niso mogle dostikrat tako zabavati kot ti s tvojo priprostO8tjo. In tako eta bila vedno bolj nave- zana jeden na druzega. Nista vedela kedaj, Nista vedela kako; a prislo je nad oba in ljubila sta se. Nekega veöera je bilo, ko je H. prišel v gostilno. Ernesta je sedela pri mizi in čitala Heineja. Tista mehka, opojna lirika je prijala njenemu okusu in njena duša je kar kipela pri teh zve- nečih verzih. H. je stopil k dekletu in pogledal v knjigo. Ravno tisti verzi : Mädchen mit dem roten Mündclien, Mit dem Aug' so rein und klar, Du mein liebes, kleines Mädchen, Deiner denk ich immerdar — so stali pred njim. Začel jih je čitati na glas in s takim občutkom, da je tndi Ernesta öutila, da ne bere le z oömi, ampak z dušo. Končal je in jo pogledal, tudi ona je uprla svoje oko vanj in za- rudela. Prijel je potem dekle rahlo za roko in tudi ona mu je stisnila desnico, Stala sta sedaj jeden ob druzem, nikogar ni bilo v iobi in nobeden nju ie ni mogel veö premagovati. — Ernesta, zlata moja saj tudi jaz mi8lim vedno na te, vedno. — Ernestek, ei moj, vprašal je H deklico. — Da, tvoj, odgovorila je ona med smehom in jokom. Iiti veßer je bil Janko res radosten in navdušen. Prijatelju Sadeju je poslal takoj poroöilo o svoji skorejäni zaroki in drugi dan je zaprosil za roko Erne- stino. Gospod Bratuä seveda ni bil proti, kajti boljšega ženina bi ne bil dobil kmalu. Popoldan je ipremljal H. Ernesto po trgu. Marsikdo je uganil, kaj je med tema dvema, drugi bo le slutili. Gospa Braunova je zrla pri oknu, tako da je ona dva nista opazila in se ironično na- smehnila, češ za inženerje vendar še pre - moremo kaj boljšega kot krčmarske hčere. No, pa kakor je hotel. Na drugi ßtrani trga je H. srečal gospod Gruden. Pozdravil je in se malo ustavil. Radoveden je bil, kaj ima inženir 8 to punico. — Vraga si je mislil, pa ni tudi ta že zapleten tule. Vedel je, kako je bilo z doktorjem in sedaj je imel tako malo upanja na H., kateri je vedno imel pri njih tako ljubeznjiv obraz. Zato pa je danes nagovoril H. in začel nekakov razgovor o narodnem go- spodarstvu. Kakoäno stališče je zavzemal v tem oziru gospod Gruden, nam ni ravno znano, le to vemo, da je bil ta predmet jeden onih, o katerih je on rad malo debatiral. — Kje pa je doktor Sadej, vpraäal je potem. — Ta je v mestu. Ta vzgojuje narod, dobro alužbo ima in zadovoljen je, kakor mi je pisal. Za pust se bo ženil menda, dejal je äe in pogledal na Ernesto. 1— Dobro, dobro, dejal je gospod Gruden v zadregi, kajti zdelo se mu je, da ga hoče malo pikati. — Kaj pa vi gospod inžener, od- vrnil je Gruden, hoteč tudi malo podre- zati H. — Ne vem, morda malo pozneje. Ta je moja zaročenka in predstavil je Ernesto gospodu Grudenu. Ta je stal tako nerodno pred obema, da je skoro pozabil častitati. (Dalje pride.) zborovanje naäega uöit. druätva, kjer 86 pokaže prava tozadevna inicijativa. Od- klanjamo pa hvaležno glasove tacih g. tovariäev, ki že dolgo vrsto let niso niti ndje okraj. nčit. druätva. — Capito ! Sramota ! Gosp. Vrtovec pa, zaporanite si, da taki „introduction-i" Vas ne priporočajo ne za deželni nili državnozborski mandat. Pika. Eden izmed teroriziranih podpisancev. Iz Yedrijana. — (N o v i no- no t i.) — Zvonovi zvonite, na delo budite! Zadnji pustni dan je obhajala naša občina nenavaden praznik. Ta dan so namreč prvič zapeli novi zvonovi, ktere smo pogrešali pol drugi mesec. Nestrpno fcmo pričakovali trenulek, ko sliäimo Djihov glas. Proti večern, ko je bilo že dovršeno delo t zvonika, zapojejo novi zvonovi. Veselje je bilo nepopisno ; nikdo bi ne mogel slikati občutke vaščanov! Zvonovi zvonite ! Vaši mili, prijetni in čisti glasovi eo privabili maraikateremu gorko solzico v oko. Vsa vas je bila po- koncu, mlado in slaro, vee je občudovalo niilobo in prijetnost zvonenja; vse je bilo razsvetljeno z bengali, v zrak so Svigale rakete, in daleč okrog je bilo slišati močno streljanjo. Vse to je pri- pomoglo, da se je veßelje domačinov še povečalo, le žal, da je pri tej priliki deževalo. Sprejem zvonov je- bil jako slo- vesen. Veličastno se je pomikal sprevod po goriških nlicah in po dolgi poti v Vedrijan. V vseh cerkvah v vedrijanski okolici, izvzeta Šmartno, so veselo pri- trkovali in zvonili, ter tako poäiljali svoj prvi pozdrav novim „bratom" — zvo- novom. Za prijazen pozdrav cerkva v Kojakem, Sv. Križu, Krasnem, na Vrhovljn in Biljani se izreka tern potem javna za- hvala. lz Vedrijana je äla novim zvo- novom naproti äolaka mladina pod nad- zorstvom gospoda voditelja. Vsa cast naäi mali občini, ki ae ni obotavljala sprejeti ogromnih stroškov za nove zvonove, kterih glas se ne da primerjati nobeninj zvonovom v vseh Brdih. Edino zvonovi na Placuti v Go- rici se jim nekoliko približajejo, pa tudi njihov glas je trdejši in aglaäeni za pol glasu viäji, med tem ko so naši zvonovi üglaSeni za pol glasu nižji t. j. „es-dur", in sicer g, f, es, ter tehtajo 21 kvintalov in 32 kg, Z novimi zvonovi amo po- polnoroa zadovoljni. Oni so naäa cast, našo veselje in naš ponos. Naša občina si šteje v dolžnost, da izreka najtoplejšo javno zahtalo našerau časf. gosp. vikarju, Frid. Lenardič-u, ki pastiraje jedva 5 raesecev v naäi občini, za njegov trud, skrbi, požrtvovalnost in pazljivost, za časa prelivanja zvonov. Istočasno se zahvaljoje tndi naäemu go- spoda podžapana, Antona Jančič-a za njegov trad in požrtvovalno3t pri izvräe- vanja, tega toliko važnega dela. Nadalje izreka javno zahvalo gospoda N. Broilli-jo, zvonarja v Gorici in Vidma za točno, čedno in mojsterako izvräitev novih zvo- nov, za kar ma občina zagotovlja in jamči, da se ga bode öesto spominjala, ter priporoča in priporočevala drugim občinam. V Vedrijana, 4. marca 1906. Obč i n a r j i. Politiöni pregled. Državni zbor. Vlada je predložila v torek zakon glede prispevkov k skupnim stroškom za leto 1906. Predsednik se je v toplih besedah gpominjal poslanca Ozarja pi. Cirnbija. Zbornica je nato priöela razpravljati o nnjnem predlogn o dogodkih v Nizniowa, ki sta ga utemeljevala posl. Homancznk in Breiter. PobI. D*«*yn9ki je hudo na- padal bivše in sedanjcga nameetnika ga- liškega. Vsi dobri nameni cöulralne vlade, da celo deželne vlade, izpodletajo ob vsemogočnosti poljskcga kluba, ki jo, kakor ae je nadejati, zlomi volilna re form*, tako da bo podana možnost, da pride narod in dežela do trajne avto- nomije. Minister vnanjih stvari grof Bylandt- Rheidt je podal avtentiöno pojaanilo o dogodkih v Nizniowu, iz katerih je raz- vidno, da Be nima vladnim organom ničesar očitati. Izvajanja ministra za notranje stvari so ponovno s protestnimi klici molili socijalni demokrati in Malo- rasi. Nato je govoril posl. D.ivid Abra- hamowicz. Zbornica je vsprejela predlog, naj kompetentne oblastnije nvedejo strogo preiskavo omenjenega dogodka. Zbornica je pričela potem razpravijati o zakonskem načrta glede avskultantov. Poslanska zbornicu je v sredo v vseh čitanjih vsprejela zakon o avskul- tanlih ter je pričela prvo čitanje pred- loge o volilni reformi. ** Najprvi jo govoril minister notranjih stvari, grof Bylandt-Rh idt. Minister se je skliceval na temeljni načrt zakon&ke predloge, ki ga je že po- ja8nil ministerski predsednik, ter je na- glaäal, da se vlada vzlic težkočam ni dala odvrniti od poti, ki jo je nastopila, da sanira razmere v parlamentu. Princip sploäne in enake pravice ni pri večini strank faktično naletel na odpor, pač pa sta razdelitev volilnih okrožij ter razde- litev mandatov provzročila hade pritožbe. Glede razdelitve ^ßlilnih okrožji je mi- nister povdarjal, da so je v zaščito na- rodnega posestnega stanja po možnosti nporabil princip narodnih moj, izlasti da se bo v bodoče narodno posestno stanje izkljnčno naslanjalo na število narodnih volilcev in da bo neodvisno od kom- promi8ov in rolilnih slučajnosti. Kar se tiče razdelitve mandatov, se je vlada držala načela, da ni nobeni deželi dala manj mandatov, kakor jih je imela prej. Minister je zavrnil očitanje, češ, da se je vlada dala voditi od strankarsko-po- litičnih interesov. Vlada je naaprotno povsod postopala po načelih pravičnosti. V nekaterih deželah so je ätevilo man- datov povišalo, ker se je pomnožilo pie- bivalstvo. Ako se tozadevno, ali glede razdelitve volilnih okrožij poda drage predloge, tedaj jih bo vlada podpirala ter jih po možnosti skašala uveljaviti. Glede pritožb, da se je številno raz- merje Nemcev v primeri, izlasti s slo- vanskimi strankami poslabäalo, je mi- nister izjavil, da mora povsem odločno naglašati, da ni vlada pri tem imela ni- kakega strankarsko-političnega namena. Vlada se je popolnoma zavedala, da je nemštvo v Avstro - Ogrski najmočnejši kaltnrni element in državoohranjajoči faktor, ki ga mora npoštevati vsaka vlada. Minister je dejal, da se je moralo pom- nožiti slovanBke mandate vsled narav- nega rezalUta pojašnjenih načel. Go- vornik je naglašal veliki preobrat, ki ob- stoja v tem, da se sedaj astvuri jednotno volilno pravico, izjavivši, da določbe na- stanjenja odgovarjajo faktičnim potrebam, zlasti onim v velikih mestih. Konečno je minister izrazil övojo nado, da izide iz aoglasja nazorov zbor- nice moderna volilna pravica in da do- vede enaka in splošna volilna pravica Avslrijo do blagostanja in miru. Princip reforme je opravičen in pravičnost se je Se vedno pokazala kakor najmočnejši oklep države in khkor najtrdneja opora vsake vlasti. Kakor prvi govornik proti volilni resormi se je oglasil posl. Grabmayr. Iz- javil je, da je nasprotnik volilne reforme, ker mu je, kakor nemško-svobodomisel- nema poslancu, na srca blagor države in osoda nemškega naroda. Govornik jo kritikoval posamezne določbe predloge. Rekel je, da pripada Nemcem v zbornici prva beseda, ceä, da ne na podlagi enake volilno pravice, marveč le na podlagi narodnega sporazumljonja «e zamoro parlament zopet dvigniti. Govornik je ob pritrjevanju svojih pristušev zaključil z besedami : Giatecheva volilna refonna je mrtva, živela volilna rcforma! Posl. Schlegel se je izrekel za po- višanje dobe stalneg* bivanja vsaj na 2 do 3 leta, izrazivši željo, naj bi so ob- stoječi poslovnik mdikuUio sprernenil. Govornik jo najstrožjo obsodil demon- stracijski obhod od dno 28. norembra 1905, -rekši, da jo uIica uplivala na pred- logo o volilni reformi. Govornik nmatra za nevarno, da se največi apliv v po- litičnem življenja izroča nemaničem in onim, ki ne plačujejo aik^kega direktnega davk«. Pofll. Robiö je izjavil, da je nje- gova stranka v principu za volilno re- formo, toda pritožiti se mora o nepra- vičnem postopauju s Slovenci n& Spod- njem Štajerakem in Koroäkem. Goemetrija volilnih okrožij na Spodnjem Štajerskem äkodnje ailno Slovencem ter sUvlja v senco celo Schmerlingovo razdehtov vo- lilnih okrožij. Govornik jo na to raz- pravljal /d razmerah na Koro&kem, kjer je z volilno refjrmo zapečatena politična in narodna smrt Slovencöv. V četrtek je govoril najprej o vo- lilni reformi posl. Weisshirchner. Go- vornik je rekel, da so kršč. socijalisti odločni zagovorniki splošne, jednake, tajne in direktne volilne pravice. Oni bodo zastavili vse svoje moči v to, da se taka volilna reforma v Avstriji de- janski izvede. Govornik je pa za to, da se podaljša rok bivanja v kakem krdju, da bodi volitev obligatorična in da so pri razdelitvi mandatov isti pomnože na Danaja in pa na Spodnjem Avstrijskem. Dragi govornik je bil grof Dziedu- szycki. Ta je rekel, da je razdelitev man- datov, kakoräna se nahaja v načrta, ka- terega jo predložila vlada, naravnost kri- vična nenemžkim narodnostim, posebno pa Poljakom. Govornik je nadalje pov- darjal, da ne more biti niti gorora o kaki sploäni in jednaki volilni pravici, ako se mandati ne razdele po deželah po razmerju probivalstva. Govornik je nadalje opozarjal na nevarnost. ki bi pretila naäi državi, ako bi bili soc. de- mokratjo jeziček n» tehtnici v parla- mentu v časn, ko bi se v njem biti naj- hujši narodnostni boji in bi ti radikalni življi odločevali ter skušaii aresniöiti razne svoje ideale, med katerimi je jeden najpoglavitnejäih — boj proti militarizrna. Potein- bi morala naža država g^tovo prenehati biti velevlast. Nato je vdobil besedo poslanec Kaftan, ki je rekel, da je sploäna in jed- naka volilna pravica neobhoino potrebna v državi, v kateri «tu obligatoriöna vo- jaštvo in podak. G^vornik pravi, da Čehi niso zadovoljni 8 predloženim načrtom, da bodo pa vse storili, da se iz njega odstranijo krivice. Govornik je mnenja, da bode potrebno moČ parlamenta ne- koliko omejiti ter razSiriti pravics de- želnih zborov. Taii govornik je zn. to, da bodi volitev obligatorična in je ko- nečno mnenja, da se bode sprava z Nemci lažje dosegla, ko bodo imeli Slo- vani v poslanski zbornici večino. Slovani, imajoč večino v poslanski zbornici, ka- tera jim po vsi pravici pripada, bodo drage volje podali Nemcem roke ter Ž njimi sklenili mir. Češki agrarec Stanek je očital Mla- dočehom, da so z razdelitvijo mandatov med mesti in kmeökimi oböinami sleJnje opeharili. DoflOdki na Ogrskem. V četrtek so bili na Danaju zjpri- eeženi novoimenovani trije ogrski mi- nistri in sicer iinančni minister Hegedin, naučni minister dr. Toth in brambovski minister FML Papp. Ob ti priliki je bil navzoč tudi ministordki predsednik, bar. Fejervary. V ogrski koaliciji je pa že začelo pokati. Baron Hansy, znani ČaBtihlepnež in intrigant, ki je bil že ogrski ministerski predsednik, in ki je zadnji ča* nijbolj hajskal koalicijo, je zdaj iz koalicije iz- stopil, kar je voditelje koalicije jako raz- barilo. B*ron Banfy opravičaje svoj iz8top s tem, ker je koalicija iz svojega programa izključila splošno in jednako volilno pravico. Dalje se je v svojem do- tičnem pisma, s katerim naznanja izstop iz koalicije, Banfy odločno izrokel proti personalni aniji, češ, da bi s torn avstro- ogrska država bila oslabljena in da bi preveö izgabila na ugledu pri drugih državah. Zaradi toga napadajo zdaj gla- sila koalicije Banfyja strastno in mu na- ravnost očitajo licemorötvo. Pravijo narn- reč, da je Banfy hkrata ščaval Dnnaj proti koaliciji, koalicijo pa proti Danaja, v«e to pa samo zaradi tega, da bi sa- mega Hebe spravil na vrh in se tako okori8til. Taka očitanja so najbrže po- polnoma opravičena. Balkan. V Skopljah so poizvedeli za ne- kega pod francoskim varstvom živočega Martinova, ki jo baje načfllnik ^bolgarske vstaäke čete v Skoplja. Isjavil je, da ae ada le avstrijakema častnika. Ko ga je aretiral stotnik Turic, je vrgel bombo. Martinova je ranila bomba na nogi, stotnik Tarič je pa ostal nepoškodovan. Padeo minl8terstva Rouvler V sredo je imel francoski parlament jako barno »ejo. Na dnevnem redu je bila namreč razprava, tičoča se izgredor pri popisovanja carkrenog.* promoženja. Govorili so razni govorniki, ki ao odloöno pobijali vladno postopanje v tem pogleia ter očitali vladi, da je ona kriva pre- livanja krvi, ki ae vsled popisovanja cerkvenega premoženja ponavlja od dne do dne. Ministerski predjednik in miniater za notranje reči sta sior odloöno za- vračala napade, ki so leteli z de3ne strani parlamenta na vlado, a vse to jim ni nič koriatilo, kajti ko je poslanec Peret predlagal, naj zbornica izreče za- opanje vladi, je zbornica tak predlog odklonila. Glasovalo je namreö zanj le 234 poslancev, proti njemu pa 267. Po izidu tega glasovanja je ministorski pred- sednik RDuvier izjavil, da odstopi m je z ostalimi ministerskimi tovariši zapastil zbornico. Predsednik republike Fallieres je demisijo ministeratva vže sprejel. Domače in razne novice. Gorlški kuezonadškof v avdijenci pri ccsarju. — Prevzv. naä knezonad- äkof, ki je bil, kakor amo poročali, na Danaja od cesarja zaprisežen, bil je po priaegi vsprejet od cesarja v avdijenciji. Imcnovanje v sodnijski stroki. — Sodnijski tajnik Anton Ton tor v Rovinju je imonovan svetovalcem de- želnega sodišča istotam. G. Vladimir D e kleva je bil inaa- novan racun^kim praktikantom na ca- rinskem oddelka viäega dež. soii^ča v Trstu. Sprememba oa trž;iškom višjem dcželucm Hodižču. — Z Diinaja poro- Čajo, da je dbsedanji predsednik viäjega deželnega sodiäöa v Trstu, dr. Kindinger, vže umirovljen in da ma jo bil pri ti priliki podeljen red žolezne krone I. razr. Ob jednem poročajo oi istotarn, da bode njegov nasleinik sedanji preJ^edaik viš. dež. sodišČH v Zadra, dr. Gjrtächer. Za „Šolski Dom" so plasiali pred- sedništvu: Jjžefa Gorte, posestnict v Gorici 5 K; po rokah nirodnega tlačana: Šempaski 5 K. Lokaväki 10 K, kaplaa šempeterdki 5 K, Oieški 5 K. Došlo upravništru:' E. L namesto venca na grob prerano umrle gospo Fr. Badal daroval 5 K; Valentin Bitiö kaplp.n ? Tolminu preplaöil Dr. K Oavald-ovo knjigo „Naäi kulturni delavci" K 2 80 ; Franc Plohl, šolaki svčtnik 3 K. Srčna hvala ! Popravok. -- Plesni odbor goriške mladine nas prosi, da objavimo, da se je po pomoti izpastil iz izkaza predplaöil o priliki plesa znesek 20 K, katerega je plačal g. A. Jakil. Trgovsko-obrtiio društvo v Go- rici se vdeleži v nedaljo dne 11. t. m. trgovskega shoda v Postojni, katerega pri- redi Ljubljansko trgovsko draštvo „Mer- kur" s sledeöim dnevnim redom: 1. Pozdrav druätvenega predsednika gO3p. H'llega; 2. Niä trgiv^ki pohžij in Trst, govori zborničtii preJ^ednik g. Jogip Le- narčič ; 3. 0 potrebi trgovjko organizacije, govori zborniČni svetnik gosp. Ditrich; i. 0 poklicu in namena slov. trgov. draštva „Msrkar" gorori g. dr. Fran Windischer; 5, Pomen tarifarlönih do- ločb za trgovca, govori goap. Karel Meglič; 6. Slučajnosti. Ker so vse navedene točke za naä trgovski in obrtni staa zelo važnega pomena, je želeti, da bi se k tema izleta pridražilo vöö stnnov^kih prijateljev. Kajti ča* je, da se tali v Go- rici oživi trgovski in obrtni stan. Olhod iz Gorica je v nedeljo do- poldan ob 9. ari 2G min. ter se povrne zveÖer ob 10. uri 10 min. — OJbor. Goriško kmetljsko društvo pri- redi prih. nedeljo t. j. 11. t. u. po bla- goslova dva javna kmetijska shoda ia sicer, eden se bo vriil v Neblem v Briih in eden v Šempasa. V nololjo je bilo priredilo to dra- štvo dva dobro obiakana shDJa, eJen v Sv. Križu in eden v Rihemberga. Ceški kvartet v Gorici. — V torek bode v dvorani hotela „Central^ jedini koncert slavnoznaneg* češkega kvarteta, in seer ob 8. ari zvečor. Opozarjamo vse prijatelje glasbene umetnoati na ta koncert, kajti, kolikor nam je znano iz kritik, ki so jih priob- eili ne samo slovanski, ampftk tadi nemski in italijanski 1 isti, jo omenjeni kvartet nekaj izvanrednega in je bil povaoi, kjer je nastopil, občadovan. Novačcuje. — V sredo se je vräilo v Gorici novačenje za mesto. Ntborni komisiji hh je predstavilo 151 mladaniöev, od katerih je bilo potrjenih 24 iz prvaga in 10 iz drazega n^bornega razreia. V četrtek se je prei-itavilo nabDrni komisiji 84 mladeničov. Potrjenih pa je bilo le 10 in äe med temi je pet tajc9v. Včeraj se je predstavilo naborni komisiji 142 mladeniöev iz občin Št. Pe- ter, Grgar in Opatjeselo. Potrjen h je bilo 41 v stalno vojaäko slažbo, v re- zervo pa 8. Rodui občul zbor kolesarskega društva „Goricau so bo vršil danei zvečer ob 8.7a nri v draštveni sobi pri „Zlatem jelena". Dnevni red po pravilih. K obilni udoležbi vabi Odbor. Soška podružuica pLriiuskoga društva v Tohninu od§ek G<»r ca na- znanja, da sprejema članarino g. Ferdo Delak, uradni vodja „G^ntralne p >sojil- nice" ter izdaja dotičae izkaznici. — Članarina znaäa na leto 6 K, vstopnina pri vstopu 2 K. — Vsak clan sprejema brezplaöno „Planinski Vestnik". Planin- ska znamönja naročiti je poaebej. PoskuŠen samomor. — V četrtek zvečer okolo 9. ure je skočila s hodnika na dvorišče v globočino kakih 6 metrov, z namenom, da bi se usmrtila, Karm^la Pizzucchini, stanujoča v ulici Formica «t. 15. Ziravnik g. dr. Brecelj, ki je bil poklican, je odredil, da so nesreČnico prenesli v tak. žensko bolnišnico. Pra- vijo, da se ni amrtno nevarno poško- dovala. Ncsrcča. — V nedeljo ob 3. uri popoladne dogodila se je na St. Peterski cesti tule velika neareča. Na ceati pred hišo St. 58 se je igral 4 in pol letoi deček Izidor SiliČ, ko pridrdra ra mo neka kocija, ki je dečka prodrla na tla. da bo ma šla koleea čez prsa. Na vpitje dečkovo so prihiteli koj stariSi in dragi Ijndje. Prenesli so ga v deško bolnišnico. Dečku je tekla kri jz nosa in iz nst, in zdravniki so konatatirali, da je bil deček poškodovan na srčni strani in na pljaöih ter da je njegoro stanje jako nevarno. O vozniku, ki se ni ustavil, ampak koj zdirjal naprej, se govori, da je bil neki A. P. iz Prvačine. Deček je včeraj nmrl. Zadel je z vozom ob meslni sve- tilnik na Verdijevem tekališčn krdmar Henrik Batistič iz Vrtojbe ter napraril za kakih 40 kron škode, katere bode moral plačati. Tatvini. — Brivcu Molesiniju je zmanjkala iz žepa v sredo srebrna nra z verižico y vrednosti 30 kron. Zavedel se je tcga, ko je hotel plačati svoj račun v kavarni Belli. Na Fran Josipovem tekališču so prišli neznani tatje akozi okno v pritličju 8C nabajajoče sobe v hiši štev. 41, v ka- teri stannje neki A. V., od koder so od- nesli raznih predmetov v vrednosti 10 kron. — Najdeno perilo. — V ograji blizu Moserjeve tovarne na Rojcah so našli v Četrtek skrit zavoj, v katerem se je na- ,hajalo razno perilo, zaznamovano z za« četnicama F. M. Oddali so zavoj na tuk. magistratu. Izpred sodišča. — Na trimesečno ječo in povrnitev zneska 24 kron je bil obsojen 36-letni Anton Tomšič iz-So- vodenj, ker je ukradel Filipu Pahorju kolo. — Lepcga mladcga bika, starega še-le 2 leti in 7 meaecev, je prodnl v Bredo v Gorici posestnik Jan. Sanli iz Čepovana za 431 kron. Bik tehtal je žir 6 kvintalov in 81 kilogramov. Ranjen v pretepu. — V torek je priäel ˇ tnk. bolnišnico 22 letni Golob Franc iz Šmartna pri Kojakem. FUnjen je bil z r.ožem na obrazu. Povedal je, da so ga ranili t neki krčmi tamoSnji fantje. Obesil se jc. — V sredo je ntšel posestnik France Klemše iz M*lih Žibelj na nekem dreva obešonega 42 letnega Alojzija Štora tudi iz Malih Zabelj. Iz Kanalft nam poročajo, da je že meseca novembra minolega leta pretekla sedanjemu atarešinstvu postavna 3 letna doba in da ni äe do danes nobenega znamenj«, po katerem bi se dalo skle- pati, da ae bodo kmalu vräile nove ob- činske volitve. Ljudski shod v Cerknem. — V nedeljo so prirodili v Cerknem javen Ijadski shod, katerega se je udeležilo kakih 600 oaeb obojega spola. Novaški karat g. Josip Abram je govoril o groz- nih razmerah na Francoakem in o name- ravani razdražitvi kat. zakona v Avatriji. K besedi se je oglasil to-H jurist goap. T u ä a r. Omenjal je med drugira zlasti to, da se vera oziroma cerkev preveč vtika v državne zadeve in da hoče čez državo gospodovati, in zato bodo 8icer prestrogi francoski proti- cerkveni zakoni koristili držari. Na poziv predsednika, naj utemelji s fakti »vojo trditev, da bi cerkev äkodila r kakem slučaju državi, je mož — molčal. Sicer pa je bil njegov govor dosto- jen in je tudi marHikaj priznal. N a duöitelj Raka š ček iz Cerkna je trdil v strastnem tonu, da auhovniki z nabiranjem podpisov proti nameravani razdražitri zfckona Jjudi «lepijo. Tej izjavi je sledilo silno in glaeno ogorčenje in ugoTarjnnje pred- sednika in udeležoncor. Rtikuaček je nato z ogromnim glstsom zagovarjal ločitev zakona. A vse dokazoranje mu ni po- magalo nič, ker je etalo in bo stalo le na piäkavih nogah Predaednik mu je krepko, z mahljajem pobil vsako trditer in do- kazoranje ob živahnem pritrjetanju in ploskom zbrane množice. Dragače pa je vladal na shoda lep red, kar je moral tadi navzoči Tladni komisar priznati. Vojaške vcsti. — Drugi teden pri- aejo T Dalmacijo, in siccr v Ztder nad- zornik trdnjavskega topništra FML. Resche, FZM. grof Geldern-Egmont in kontreadmiral Lacijan pl. Ziegler, ki ae podajo v sprerostvu dalmatinskega vo- jaškega poveljnika generala Varesaanin-a T Kotor, da tain inšpicirajo vojaške po- zicijo. Govori se, da namerava naša dr- žava zgraditi tn nove forto, in sicor v bližini onih točk, katero so zadnji čas atrdili Črnogorci. Na polju je zmrznil. — V noči od 25. na 26. m. m. je äel leta 1829 v Ragoznicah na Štajerskem rojeni in sla- boumni Martin Weber iz hleva, t ka- terem je spal, v «ami srajci na polje ter taval okoli po snegu, dokler naposled ni obnernogel, legel v sneg in zmrznil, 100 korakov od hiäe. Drngi dan ga je naäel njegov nečak mrtvega v snega. Koroški Slovene! in volilna re- forma. — Da je nova volilna refjrma za koroške in štajerske Slovence skrajno krivična, o tem nismo prepriv.au sarno mi Slovenci, marveö tega mnenja so celo poäteni Nemci. Na Štajerakem dobi nam- reč 230.000 Slovencev le G mandatov, dočim bi jih morali Jobiti najmanj 8, na Koroäkem dobi pa 91.000 Slovencev le en sam mandat. 0 krivicah, ki se gode v tem pogledo, je priobčil celoväki „Mir" dftljši članek, v katerem ornenja med drugim tndi to-le : „Na vsakih šestintrideset tiaoö pre- bivalcev pride na Koroškem po en po- alanec. — Ker so nas Slovengev cUo nemški nacionalci našteli okrog 90.000, tedaj bi morali po novom volilnom redu, ako bi bil pravičon, Slovenci dobiti tri pO8lance aü vsaj dva. Toda vlada je porabila volilno reformo zato, da naa z enim samim udarcem narodno in poli- tično ubije. Vlada je nas 90.000 Slovon- cev, (v resnici 120.000), kljub temu, da bivamo ponajveč v kompaktnih raasah, razdelila na toliko delov, da bosta v celi deželi samo dva čisto nemška volilna okraja, v vseh ostalih osmih volilnih okra- jih volijo Slovenci z Nemci. 37.000 Slovencev bi moglo voliti poslanca-Slovenca, 53.000 Slovencev, ne glede na onih 20.000 do 30.000, ki nam jih je Ijud8ko ätetje požrlo, — pa bi ne prišlo nikdar v položaj, izvoliti rojaka za poslanca. Naši nasprotniki dobro vedo, da bo ta volilna refonna, ako po- stane zakon, naravnost naäa narodna in politična smrt. To ni fraza I Če se traplu odsek-Rjo roke in noge, če se mu portf- žejo ali podvežejo vse glavne žile, je jasno, da mora izkrvaveti ali otrpniti in da dolgo živelo ne bo. Le predočimo si praktične posle- dice novega volilnega reda I Razun v enem volilnem okraja bomo povsod drugod v taki m»njäini, da a avojim kan- didatom pod posebnim pogojem ne zma- gamo. Vsled tega se v teh okrajih ali gploh volitev udeležili ne bomo, ali pa bomo morali za eno ali drngo nemäkih atrank tlačaniti, v enem okraju morda za nemške krščanake eocjalce, v drugem za socialne demokrate. V takih razmerah je vsaka narodna politična organizacija nemogoča, ker bi bila brez smotra in brez tistega idealnega cilja, ki je prvi pogoj vztrajnemu narodnernn delovanja. Boj brez upa zmage, je gotov pogin ! Pa äe volilni okraj Pliberk, Kapla, Dobrluvas, nikakor ni siguren za nas. „Freie Stim- men", Dobernikovo glasilo, popolnoma po pravici pravijo, da je tadi ta mandnt „ein Kampfmandat", ker bodo razuti mesta Pliberk odločevali industrijski kraji GaŠlanj, Mižica, Borovlje in Bistrica v Roiu. Ta volilni okraj ae tedaj nikakor ne more imenovati koncesijo koroäkim Slovencem, ker bo manj Bigaren, nego je bil dosedanji volilni okraj Velikovec- Celovec-Trg po atarem volilnem reda. Take volilne preosnove se pač ne more- mo veseliti. ^ Ta razdelitev volilnih okrajev ne sme poRtati zakon — pod nobenim po- gejem 1 Ret«, da nimamo mi sarni moči in sredstev, da bi preprečili izvršitev amrtn^ obsodbe nad nami, toda zanaäamo sp na VB6 8lovenske in slovanske poslanc«, da storijo v tem slučaju svojo slovansko dolžnoat. Zlasti prieakujamo tega od svo- jih slovenakih poslancev. Naj nas nikar ne bagatelizajejo,» naj nikar ne mislijo, da od tega, če imamo mi enega ali d*a poslanca, ni odvi°na areča in bodočnost slov. naroda. Da, verjemite, prav od tega, če se nas koroSke Siovenc3» razbijo in razkosa, je odvisna usoda Gorenjske in z Gorenjako pač tadi slovemtva sploh. Preko Roža, Josenic in Bchinja se zid* nemäki most do Adrije; ko si nemštvo zasigura pozieijo tostran Karavank, na valilo se bo z vso silo in z uspehom na Gorenjsko. Mi bomo storili, kar nam je sploh atoriti mogoče, da prepročimo ne- varnost, ki nam preti. Slove^ski narod na KoroSkem se bo vzdignil kakor en mož, da protestira zoper vladno namero. in bo na vea glas povedal, da rajäi da svojo srčno kri in se rajS: pasti z bajo- neti in topovi pobiti in pokončati, nego da bi podpjsal svojo ßmrtovnico!" Nadfikof Stadlor ni pomiloščen. '. — Nekateri listi so prinesli te dni vest, ! da je cesar odpastil milostnim potom sa- rajevfikemn nadškofa St*dlerja globo 500 kron, katero mu je naložilo radi krščonja nekega rnohamedanca sarajevako sodisöe. „Hrvatski Dnevnik" pa pravi, da ta vent ni resnična, ter da je bilo nadäkofu Stadlerju od njegeve place odtrganih 500 kron, od place njegovega tajnika pa 40 kron, proti čemur da se je nadškof Stadier pritožil. Napad v žolezniskein vozu. — Ko ae je vozil v sredo zvečer član nemške gosposke zbornic» 03 letni kral- jevi ključar pl. Zitzewitz z brzovlakom iz GJanskega v Berolin, ga je v vozu napadei neki mlal človek, ki ga jo hotel oropati, kar se ma pa ni posrečilo, ker se je na dano znamenje zučel vlak natav- ljati. Posrečilo pa se jo napadalcu od- nesti pete. Poslano*). Odpfto \nnmo gospodu Andreju Vrtovcu, upokojenema ačitelju v Tolminu. Vaša ponovna na g. c. kr. okr. äol. nadzornika Andr. Lasiča naalovljena odprta pisma, v katerih nie s\ izvolili poleg drugeg9 njegovo uradno delovanje na povsem neumesten način za na- padno točko Vašega oaebnega sovraštva, naa prisilijo, Vas tem potom naprositi, da v priliodnje opuatite takim potom in naöinom zastopati koristi učiteljstva Uiiteljstvo tolmin«»keg=i politiänega okraja pozna zadostno lastnOsSti srea in znaeaja gospoda šolskega nadzornika, zn>». tadi ceniti njegovo delovanje in mu iz- kazaje največje zaapanje in v največji meri zaslnženo spoštovanje. Radi tega smatra učitoljstvo tega j političnega okraja kot častno dolžnost, da tem potom proteätujo proti vednim iz osebnostnih in malenkostnih vzrokov izvirajoöim napadom ter Vas uljudnc prosi, da blagovolite opastiti osebnosti tei nas, ne oziraje se na iste podpirali soli I darno z gospodom c. kr. nadzornikom. Gabrijela Vidmar 1. J. R. Gerze'j 1. r. Josipa Merhar 1. r. Justina Silič 1. r. Ana Mlekuž 1. r. Pavla Hmelak J. r. Stefka Komavli 1. r Bojana Boltar 1. r. Fr. Stres 1. r. E. Jakli 1. r. Mar'ja Perin 1. r. Ferdo Kavs 1. r. A. Dominco 1. r. Fr. Uršič 1. r. A. Trebše 1. r. A. Log'ar 1. r. Kris, ßratina 1. r. Bog-omil Bratina 1. j Fran Bogataj 1. r. Josip Ivančič 1. r. Anton Gruntar 1. r. Josip Kalan 1. r. Anton Stres I. r. Anton Miklavič 1. r. Ivan Trebse 1. r. Raj. Fajgelj 1. r. Anton Stres st. 1. r. Stefan Firm 1. r. Ivan Miklaviö 1. r. Izidor Koch 1. r. (O p. or ed.) „Olprlo pismo" goap. i Andreju Vrtovcu, katero gmo prioböili v ! svoji 19. številki, glasi se po izvirnika tako, kakor je danes prijavljamo innetako, ' kakor je bilo po pomoti prijavljono v 19. številki naäega liata. I 'tflga. odprtega pisma pa ni podpisal g. nüdu^iteij Ir an y______________ in Hra8t, pač pa se je imenovani gorpod pridražil k „Zaupnici" g. nadz Lisiöu. Ravno tako so bili po pomoti izpufičeni tudi podpisi gospodičen učiteljic Fr. Stre- sove, E. Jakli in Marije Perin. *) Za sestavke pod tem naslovom je ured- ništvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev Gorica, ulica Vetturini st. 9. priskrbuje uJom „Gentraine posojilnice" v Gorici in drugih pridruženih zadrag po G>riškem: Modro galico 98/99% po K 64 50 q ; ŽtpjsIo 1. vrste 85,95 finopo K 18'— q — V zilogi ima : Saperfo-f*t 14/16% po K. 530 q; Supersjsfat 12/14% po K 5'— q; Tomasova žlindra 14/16% po K 5— q; Radeča sol po K 7.30 q ; Knhinjska sol po K 20— q; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje troje je v Trečah po 50 kg. Cena za modro galico velja samo za blago, kolikor ga imamo na razpolago; vsled tega naj ae požurijo oni, ki mislijo še naročiti. Razgläs. Prvi živiuski semenj v Cerknem v tekocein letu bode radi praznika sv. Jo- žefa dan pozuejo t. j. na sredpostni torek dne 20. marea 1906. : Županstvo v Cerknem ! A. Kosmač, j župan. Rojaki! Kupujte „Nar. kolek". Skrb vsake gospo- dinje je posvečena družinski blaginji! Kathr%inerjeva Kneippova sladna kava je po Kathreinerjevem načinu svo- jeßa proizvajanja okusna, rdravju v prospch in poceni, ima torej neprecen- ljive prednostiza vsako gospodinjstvo! Poudarjajte pri nakupovanju izrfčno ime Kathreincr in zahte- vajte le izvirne zavoje z varst- ^ y veno znamko iupnik Kneipp. \r.~ ZAHVALA. Podpisani so najsrčneje zahvaljujejo vsem, kateri so nas tola- Žili z mnegimi dokazi iikrenega soČatja ob prebritkej izgubi nenadno amrlega nam preljubega soproga, ozir. očeta in deia, gosp. FR9NCET9 BLflŽHO, posestnika in zi(larsk(kj;a podvzetnika v Lokavcu. Objednem se najsrčneje zahvaljujejo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, za obilno sprem.stvo k večnemu počitku predra- gega nam pokojnik». Posebno Se se zahvaljujejo preč. gg. lokaväkemu in ätomaskemu, vrlim lokaväkim peveem za ginijivo petje na domu, v cerkvi in pri odprtem grobu, tor v^em onirn iz Mirnika, Kateri fo se napravili na dclgo pot, da bi zamogli spr(miti ofeta svojega duSnega ' pastirja k Tečnemu počitku Še posebej ^e pa zahvaljujejo vsem iz vasice Kovači, kateri so dragega nam pokojnika spravili iz Mlečne do- line, kjer 8e je nesreča zgodila, na dom. V Lokavcu, dne 2. marca 1906 Marija Blaxko, žena. Alfonz, Karol, Kuxulija por. Žvokelj, ( sinova. hči. Vnukl in vnukinje. : Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. št. 13, priporoca svojo zülogo pi- va iz prve slov. pivovarne B. 9ubp I»» dedičev v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. Zielodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca nar'di. Ivan Bednarik priporoßa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. ! Pozor! ' Podpisani priporočam čč. duhovščmi in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo prodajalno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refosk, kavo in vzi- gallce družbe sv* C. in M., te- stenine L.nideTšič & Valenčič ltd. Več vrst olja. — Pošilja se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin Iv Gorici. Semeniška ulica 1 Krčma „AL CORSO" oa Fran-Josipovem tnkalii se prescli v kratkcm časn na Korenj št.13 ° I. Priii slovenski optihor » Gorici ulica Vetturini 3, priporoča č. duhovšcini in si. občinstvu mestu in na deželi svojo velikozaloL° optičnih izdclkov in sieer vsake vrste oeal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, da- Ijnoglede, vage zavino, žganje itd. Sprejema uaročila inpoprave in ^^. Pošilja na dorn. ^^%< UIKT. TOFFOLI veliha zolapa oljhi- nego olja iz naju- godnejih hrajeu Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olje jedilno 36 kr. lit. „ fiiirje 40 „ „ „ foolje 44 „ „ „ «lalmat. 48 „ „ ,, istrsko 56 „ „ „ corfu 56 „ „ ,, bari 60 „ „ ,. lncca 70 „ „ „ nizza 80 „ „ „ najfincje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamceno olje v I vrčih. ! Postrežba najposteneja. ! V mizar in v lesni trgovec v Pijpri, na ogln nw železniškeaa mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiski) ter podružnica za Soškim mostom pri Pevmi Trsuj«' tudi z opeko, ima ve- liko /alo^o vsakovi'Htii«'^a trde- ga in mekheg'a lesa domačega in tujega, veliko zak)^o pohišt- va, viiiHkih posod, KÜKkalnic itd. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkarlicašt. 25 priporoča časiiti duhovščini in siav- nettiu občinstvu v mestu in n;i deželi svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Augelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/2 kilainod onega funta. Testenine iz tvorniceŽnideršič & Valenčič. /veplenke drnžbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ,CcutFaka posojiluiea6 Fcgistrovarxa zadruga v Qoriei, uliea Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra t. 1. na mesečna odpločila v pctiti letiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila t. 1.: na mcnicn po S1|2°|0l na uhnjižba po S°|o z Vlo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. ]. CristofolBtti lekarnar v Gorici na Travniku. f trshfno štohfi- > zBüoJEtrnöoljE 'Sredstöü proti i ppsnibolezniin StelBsni slabosti Steklenica teea olianravno rmene barve K 140, bele K 2*- Trskino železnato jetrno olje Raba tc^a olja jo soaebno priporoč- Ijiva otrokoin in dočkuni, ki so nervozni in nežue naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodecem | S lem oljcm ozdravijo v kratkem < času in z gotovostjo vse kostno" bolo/.ni, ' žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. , Cena eni steklenici je 1 K 40 vin. Opomba. Olje, katerega naroöam direktno iz Norvogije, pro išČe se vedno v mojeni keiničnom laboratoriju prodno se napolnijo steklenice. Zato zamorcm jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote ii stalno sposobnosti za xdravljonjc. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in želez< najboljši pripomoč«k pri zdravljeiiju s trskinim oljem Steklenica stane I K 60 win. G. KR. PRIV. Assicurazioni GeneralivTrstu. Garancijski zalog: 270,000.000. Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. Vspeh delovanja v življenjskem oddelku 1. 1905. Polic št 15.438, zavarovalna svota K 1UJ37.14M5. GMavni zastop za &orico in otolico t Gorici Tekalisce Josipa Verdi st. 35. I. nad. Telef. štev. 15. Račun poštne hran. št. 63323. Polic Zavarovalna štev. svota Januar .... 1146 j 8,671.754-60 Februvar . . . 1315 9,015.228-15 Marc .... 1375 11,674.749-07 April .... 1234 8,636.643*42 Maj.....1425 9,279.011-14 Juni.....1260 11,446.332-06 Juli.....1362 9,490.871-03 Avgust .... 1187 7,861.686-78 September . . . 1165 7,858.960-15 Oktober . . . 1126 8,930.590-— November ... 1272 9,822.417-29 December . . . 1571 12,048.897-46 Skupno I 15438 114,737.14115 * v letu 1905 Gorica, Tekališče Josipa Verdi št. 35. I. nad. Delavski odelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. Jako izdatno sredstvo proti reiatizi in trpiu po iii iti \J \J JL. «^k ' je liker GOPINA, Uferega rapravljata v Trstu lekarnarja Rafael Godina, iekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, lpkarna „All' Igea", v ulici Fornelo fit. 4 — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom poäte se ne poäilja manj kakor 4 steklenicice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopošlje naprej 7 K, nakar se steklenicice dopoäljejo franko in so v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroäki. Dobiva se v vseh lekarnnh. J