3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 Ana Lavrič, Blaž Resman Slike pri Sv. Antonu na Pohorju - najobsežnejši cikel zgodb o sv. Antonu Padovanskem na Slovenskem la Ib Sv. Anton Padovanski sodi med najbolj pri- ljubljene krščanske svetnike, saj si je kot veliki "ču- dodelnik" pridobil simpatije vseh družbenih stanov po vsem svetu, celo med nekatoličani. Rodil se je pred osmimi stoletji, leta 1195, v plemiški družini de Bulhom v Lizboni. Krstili so ga na ime Ferdi- nand. S petnajstimi leti je stopil k avguštinskim kanonikom. Tu je temeljito študiral teologijo in se poglabljal v sveto pismo. Leta 1220 je pod vtisom frančiškanskih mučencev, katerih relikvije so pri- peljali iz Maroka in pokopali pri avguštincih v Coimbri, prestopil v red manjših bratov in si izbral ime Anton. Tudi sam se je, želeč si mučeništva, odpravil na misijonarsko pot v Afriko, vendar mu je bolezen preprečila načrte. Na povratku ga je vihar zanesel na Sicilijo. V Messini se je pridružil sobratom in se spomladi 1221 udeležil generalnega kapitlja v Assisiju, kjer je srečal Frančiška Asiškega. Med redovniki tedaj ni vzbudil posebne pozor- nosti. Zatem je odšel v tihoto samostana Monte Paolo pri Forliju. Tu je živel odmaknjeno in spo- korniško, dokler niso odkrili njegovega izrednega 45 1997 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 2a govorniškega daru. Odtlej je po naročilu pred- stojnikov deloval po mestih in trgih kot potujoči pridigar, Frančišek pa mu je zaupal tudi vzgojno in izobraževalno delo v mladem redu in ga imenoval za prvega profesorja teologije. S svojo besedo je nastopal proti nauku verskih sekt katarov in albi- žanov, ki so bili razširjeni v severni Italiji in južni Franciji. Na njihovem področju je deloval vse do smrti: med leta 1224 in 1227 v Franciji, sicer v Italiji. Leta 1227 je postal provincial za pokrajino Roma- gno. Ko se je leta 1230 preselil v Padovo, se je popol- noma posvetil pridigarstvu, sestavil pa je tudi knjigo nedeljskih in prazničnih govorov Sermones. V pridigah se je dotikal socialnih in političnih razmer, nastopal proti oderuštvu in se zavzemal za dolžnike, ki upnikom niso zmogli plačati svojega dolga. Na Antonov predlog je bil v letu 1231 v Padovi sprejet celo zakon njim v prid. Nič čudnega torej, da so ga ljudje vzljubili in množično hodili poslušat njegove pridige. Izčrpan od naporne službe se je bolehni redovnik umaknil v Camposampiero, kjer mu je na njegovo željo gostitelj grof Tiso zgradil celico na orehu. Na smrt bolan se je želel vrniti v Padovo, a je že na poti 13. junija 1231 izdihnil v samostanu Arcella, star komaj šestintrideset let. Že naslednje leto je bil prištet med svetnike, leta 1568 pa so mu podelili in 1946 tudi uradno potrdili naslov cer- kvenega učitelja. Uvrščajo ga med naslavnejše 2b pridigarje katoliške Cerkve. K svetnikovemu grobu v Padovo so se takoj začele zgrinjati množice romarjev. Zaradi številnih čudežnih uslišanj (47 so jih našteli že ob kano- nizaciji) se je češčenje sv. Antona zelo razmahnilo, vendar je bilo sprva vezano zlasti na Italijo, od 16. stoletja dalje pa se je razširilo po vsej katoliški Cerkvi. Na naših tleh, če izvzamemo obalno Primor- sko, kjer se je svetnik zaradi italijanskega vpliva pre uveljavil, ga srečamo šele v 2. polovici 17. stoletja.^ Prelomnico predstavlja leta 1660 pri ljubljanskih frančiškanih ustanovljena bratovščina sv. Antona, ki je spodbudila njegov kult tudi po drugih mestih in vaseh.2 Češčenje se je med ljudmi tako hitro raz- cvetelo, da je sveti redovnik v nekaj desetletjih dobil pod patronat ne samo mnogo oltarjev, ampak tudi večje število cerkva in kapel. Priljubljen ljudski svetnik je ostal vse do jožefinskih reform, ko je z ukinitvijo bratovščin nekdanja pobožnost upadla, a že v dobi katoliške restavracije sredi 19. stoletja se je spet obnovila. Kot priprošnjik v najrazličnejših stis- kah in nadlogah je sv. Anton tudi danes aktualen. ^ V liturgičnih tekstih zasledimo sv. Antona Padovan- skega tudi pri nas že precej pred časom razširitve njegovega kulta med ljudstvom. 2 V literaturi ponavadi srečujemo napačno letnico ustano- vitve Antonove bratovščine pri ljubljanskih franaškanih, 1600 (c£. Niko KURET, Praznično leto Slovencev, 2, Celje 1967, 78). 7 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 3a Med cerkvami, ki so zrasle na slovenskih tleh že v prvem valu širjenja svetnikovega kulta, je tudi svetišče v kraju Sv. Anton na Pohorju. Njegov nastanek je povezan s krajevno legendo o svet- nikovi podobi, ki so jo našli na stari brezi-, na mestu katere so nato postavili cerkev,^ realno pa bi ga morda smeli povezati z rudarji, ki so tod kopali železovo rudo,'* saj je bil sv. Anton njihov patron. Iz pisanih dokumentov izvemo, da so cer- kev zgradili v letih 1681 - 1683, v času vuzeniškega nadžupnika in arhidiakona Jakoba Križaja, pod katerega upravo je sodila; ker pa so zemljišče za- njo odstopile dominikanke iz radeljskega (maren- berškega) samostana, so si nad njo lastile pravico patronata. Novozgrajena cerkev je kmalu postala priljubljena božja pot. Postopoma so jo opremili z bogatimi oltarji in slikami. Med temi predstavljajo ^ Niko KURET, Slovensko Štajersko pred marčno revo- lucijo 1848. Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Gotha (1842), 1/1, Ljubljana 1985, p. 56. - Legenda pripove- duje, da je na lem kraju nekoč rasla slara breza, na kateri so našli svelnikovo podobo, zaradi katere so me- nili, da si sv. Anton želi cerkve. Tudi potem, ko so podobo prenesli niže na prostor, ki se jim je zdel za zidavo prikladnejši, se je spet znašla na brezi. Tako so se nazadnje vendarle odločili za lokacijo, ki jim sprva zaradi višine in neprimerne lege ni ustrezala. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, p. 158, omenja opuščene rudniške rove na Kopnikovem posestvu. 3b 3b' 45 1997 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 4a 4b 5a 5b 9 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 6a 6b posebno zanimivost velike, po slopih v ladji in na pevskem kom razobešene oljne podobe Antonovih čudežev. Skupno jih je kar osemnajst in sestavljajo največji Antonov slikani ciklus na Slovenskem. Kdo je dal pobudo zanje, lahko le ugibamo (mor- da redovnice?), vsekakor pa je naročnik dobro po- znal svetnikovo ikonografijo v evropski umetnosti. Poglejmo, kaj nam o slikah povedo objavljeni zapisi. Na vprašalnico Georga Gotha je župnik pri Sv. Antonu na Pohorju^ leta 1843 odgovoril, da v cerkvi visi osemnajst podob, ki prikazujejo čudeže sv. Antona, pristavil pa je, da slikar, baje Italijan, ni znan.^ Pozneje (1874) iz poročil o obnovitvenih delih pod župnikom Repičem izvemo, da so bile podobe prenovljene, namesto nemških pa so bili pod prizori napravljeni slovenski napisi.^ Krajevni leksikon Dravske banovine leta 1937 o znamenitih slikah še dodaja, da so stare okoli 250 let;^ nastale naj bi bile torej prav kmalu po dograditvi cerkve, nemara še v osemdesetih letih 17. stoletja, a bomo pozneje videli, da so zagotovo nekoliko mlajše. ^ Župnija naj bi bila ustanovljena leta 1761 (cf. KURET 1985, p. 55). ° KURET 1985, p. 55. Slovenski gospodar: Poduaven list za slovensko ljudstvo, (Maribor) 1874, p. 9. ° Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, p. 159. Če pogledamo slike, kljub njihovi navidezni enotnosti opazimo, da so delo dveh različnih umetnikov in da so bile naslikane v dveh fazah. V prvi je nastal večji del, kar petnajst podob, pozneje pa so bile dodane še tri. Med njimi je opazna razlika v slogu, spremenil pa se je tudi svetnikov lik in celo njegova redovna obleka se je iz minoritske prelevila v frančiškansko.^ Medtem ko prvi slikar še vedno ostaja v anorümnosti, pa o drugem lahko zapišemo domnevo, da gre za Franca Mihaela ali za mlajšega Janeza Antona Straussa. Predvsem skupina bolnih in umirajočih spominja na njune karakteristične like siromakov, v opusu mlajšega Straussa pa naletimo tudi na podoben Antonov lik. Kot je videti, Strauss ni le nadomestil starih slik, ki bi v tako kratkem času tudi težko tako propadle, da bi že terjale zame- njavo, ampak je ciklus povsem na novo dopolnil s prizori iz znamenitega svetnikovega responzorija. V navadi je bilo, da so se umetniki pri svojem delu zgledovali po grafičnih predlogah. Pri hagio- grafskih upodobitvah so jim bili v najboljšo oporo ilustrirani življenjepisi svetnikov. O sv. Antonu Pa- Ob tem velja omeniti, da so se slikarji naročnikom iz različnih Frančiškovih redov (frančiškanom, minoritom in kapucinom) prilagajali tako, da so tudi sv. Antona Padovanskega upodabljali kol enega od njih, torej v njihovem habitu. 10 45 1997 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 7a 7c 7b dovanskem jih je bilo veliko na izbiro, a likovno večinoma niso bili posebno bogati. Posebnost med njimi predstavlja najbolj odmevna, najobširneje ilustrirana, v verzih spisana Antonova biografija, ki jo je leta löQS^'^ na pobudo Johanna Kauffmanna iz Salzburga po risbah znanega salzburškega sli- karja Johanna Friedricha Perrettija^^ s 53 bakrorezi opremil augsburški mojster Andreas Matthäus Wolffgang.12 Izdajo knjige je Kauffmann oskrbel v zahvalo, da se je njegova pogrešana tovorna ladja srečno vrnila iz Indije. Naslovni list je dal okrasiti s podobo sv. Antona, ki so jo častili v novozgrajeni (1685 -1686) božjepotni kapeli v kraju Hallwang pri 10 Beda KLEINSCHMIDT, Antonius von Padua in Leben und Kunst, Kult und Volkstum, Düsseldorf 1931, pp. XXVI, 321. - Avlor prvič navaja letnico izida 1698, drugič 1699. Knjigo je predstavil v poglavju o knjižni ilustraciji (pp. 320 - 323) in objavil nekaj slik (si. 10, 27, 277 - 280). 11 Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart (Ulrich THIEME - Felbc BEC- KER), 26, Leipzig 1932, pp. 402 - 403. - Johann Friedrich Pereth (Peretti), r. 1643, je bil najpomembnejši pred- stavnik slikarske družine, ki je delovala v Salzburgu v 17. in na začetku 18. stoletja. Poleg oltarnih slik je risal tudi osnutke za različne grafike in šolske teze. 12 KLEINSCHMIDT 1931, p. 322; Allgemeines Lexikon 36, Leipzig 1947, p. 221. - Andreas Matthäus Wolfgang (Wolffgang), živel v letih 1660 - 1736, je kot bakrorezec deloval v Augsburgu. 11 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 8a 8b 9a 9b 12 45. 1997 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino lOa lOb IIa lib 13 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 12a 12b 13a 13b 14 45 1997 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Ma 14b 15a 15b 15 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 16a 16b 17a 17b 16 45_ 1997 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 18a 18b gradu Söllheim blizu Salzburga.V nadaljevanju vidimo v slikah predstavljeno Antonovo življenj- sko pot od otroštva do smrti, najbolj poudarjeni pa so njegovi znameniti čudeži, ki jih je storil na zemlji že za življenja in pozneje iz večnosti. Na koncu so dodane še ilustracije responzorija, ki ka- žejo stiske, v katerih se ljudje obračajo k svetniku po pomoč. Vse slike spremljajo latinski in nemški podnapisi. Tudi slike pri Sv. Antonu, kot rečeno, pojas- njujejo napisi; sprva so bili zapisani v nemščini, v 19. stoletju pa so jih prestavili v slovenščino. Tako podnapisi kot tudi podobe same kažejo, da sta se umetnika zgledovala po Kauffmannovem življenje- pisu sv. Antona Padovanskega.^'* Prvi, anonimni Salzburg Stadt und Land. Dehio - I-Iandbuch. Die Kunsldenkmäler Österreiciis, Wien 1986, pp. 160 - 161. - Gre za zanimivo ovalno stavbo s kupolo. Vidimo jo tudi v Kauffmannovi knjigi na naslovni grafiki s pod- napisom: Effigies S. Antonij Paduani, prout in Söllheimb prope Salisburgum novo Eidem erecto ac dedicato Sa- cello ä devotis visitur et impense veneratur. (cf. KLEIN- SCHMIDT, sl. 277). 1'* KLEINSCHMIDT 1931, p. XXVI, navaja knjigo kot: Johannes KAUFFMANN, Leben des M Antonius in lateinischen und deutschen Versen. Mit 53 Kupfer- stichen. Augsburg 1698. - En izvod te knjige hranijo v frančiškanskem samostanu v Novem mestu. Naslovnice nima, pač pa je s črnilom vanj vpisan naslov Vita S. Antonii de Padua, dopisan pa je tudi ekslibris z letnico 1712. Za vso prijaznost, za možnost ogleda in za po- slikar je bil pri posnemanju grafičnih predlog iz knjige zelo svoboden in se jih ni togo držal, če- prav jim je očitno sledil; kombiniral jih je po svoje, pomagal pa si je seveda tudi z drugimi grafikami. Nanje se morda navezuje pomenljiv odmik od Perretti-Wolffgangovih ilustracij, saj je svetnika na vseh slikah namesto v frančiškanskem upodobil v habitu konventualcev. Strauss je bil njuni predlogi v celoti bolj zvest, vendar si je tudi on privoščil nekaj ustvarjalne samovolje. Izbor prizorov se je skoraj popolnoma osredotočil na Antonove čude- že: prikazani so najznamenitejši med njimi, čeprav nekaj za svetnikovo ikonografijo "klasičnih" manj- ka (npr. zgodba o razbiti čaši, o tiranu Ezzelinu, o izpričanem očetovstvu ali o tem, kako se je svet- niku čudežno prikazal Jezušček). Kauffmannova knjiga nam kot ante quem non olajša tudi datacijo slik; večji del jih je mogoče postaviti kar na zače- tek oz. v zgodnje 18. stoletje, medtem ko sodijo zadnje tri, ki začrtujejo zgornjo časovno mejo, domnevno v širši časovni razpon dejavnosti slo- venjegraške delavnice slikarjev Straussov. Današnja razvrstitev slik po cerkvi ne ustreza vrstnemu redu v Kauffmannovi knjigi, a si jih zaradi kronološkega oz. vsebinskega sosledja oglej- mo po pravilnem zaporedju. Razen ene izjeme so snetke iz knjige se iskreno zahvaljujeva g. p. Felicijanu j Pevcu. i 17 3 KRONIKA 45 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 v nadaljevanju navedene le primerjave z Wolff- gangovimi bakrorezi, čeprav bi bilo za komparacijo večkrat koristno pritegniti tudi druge grafične predloge.* Slika 1. Sv. Anton, videč mučenike slovezno pokopati, si želi krono mučeništva pridobiti, ter se nad vse prizadeva, po pravilih reda sv. Frančiška natanjčno živeti}^ Prizor kaže odločilni trenutek v svetnikovem življenju: ko so leta 1219 v Coimbro slovesno pripeljali relikvije petih Frančiškovih bra- tov, ki so pred nekaj meseci odšli na misijonsko delo v severno Afriko in tam pretrpeli mučeniško smrt, je tudi sam zahrepenel po mučeništvu in se odločil prestopiti od avguštincev v njihov red. Slika 2: Sveti Anton se poda k Saracenom al Turkem, Boß ga pa po angelji opomina, naj se poverne}^ Ze jeseni 1220 je mladi redovnik odšel v Maroko, vendar se je zaradi hude bolezni moral odpraviti nazaj v domovino. Slikar je z umetniško fantazijo predstavil Antonove težave kot angelov opomin, vendar je nebeškega poslanca odel v po- dobo navadnega Zemljana. Prizor se je skoraj v celoti oddaljil od predloge; ta v nekoliko spre- menjeni pripovedi kaže od nasprotnih vetrov gna- no ladjo, ki ni prispela na cilj, ampak je pristala v Italiji. Slika 3: Svetega Antona vidijo obenem pridigo- vati in med bratmi moliti, pridigovaje razodene sv. Anton zvijačo hudiča, ki kot pismonoša neko žlahtno gospo od pridige odvračuje}^ Po kratkem življenjepisnem uvodu nas umetnik takoj popelje v svet Antonovih čudežev. V en sam prizor naj bi združil dve zgodbi, zato je nekako skombiniral obe predlogi (repr. 3 B, 3 B*). Prva pripoved govori o Številke reprodukcij se ujemajo z zaporedjem obrav- navanih slik v tekstu: pohorskim slikam (A) so za primerjavo dodani Wolffgangovi bakrorezi (B), 15 KAUFFMANN 1698, p. B 2: Fervet ad Martyrium el Se- raphici ordinis sequelam, allalas videns 5. Ss. Mar- tyru(m) reliquias. Chron. p. 2. C. 2. - Da Antonius ge- sehen die Pleiligthumb der fünff ersten H. Märtyrer, eifferte er nach der Marter, vnd Seraphischen Orden. - lo. Friderich Perretti delin., Andr. Matth. Wolffgang sc, 2. Cf. KLEINSCHMIDT 1931, sl. 10. 16 KAUFFMANN 1698, p. C 4; Avidus Marlyrij in Africam traijcit, at motu contrario ad oras llaliae reijcitur. Chr. p. 2. C. 3. - Antonius will aus begird der Marter in Africam überfahren, wird aber vom widerwerlige(n) wind an die Seeküslen des welschlandes getriben. - I. F. P. d., A. Matth. Wolffgang sc, 4. 17 Gre za kombinacijo dveh predlog: KAUFFMANN 1698, p. D3, 7: Simul et semel in pulpito praedicans, et in choro cantans conspicitur. Ch. p. 2. C. 6. - Zu einer Zeit wird Antonius auf der Canzel Predigend vnd im Chor singend gesehen. - I. F. p. d., Andr. Matth. Wolffgang sculps., 7; IBID., p. F3, 11: Antonio concionante daemon sub specie tabellionis cuidam Matronae litteras defert; sed ä Sancto mox prodilur. Chr. p. 2. C. 9. - Der Teuffl gstall eines Landbotten überreicht einer Frau ein schrei- ben; wird aber vom H. Mann geoffenbaret, vnd vertriben. -1. F. P. d., Andr. Matth. Wolffgang sc, 11. znameniti Antonovi sposobnosti bilokacije, o nje- govem hkratnem pridiganju in molitvi v koru (Antonov biograf Rigauld jo postavlja v Limoges, Legenda Benignitas pa v Montpellier), a zadnje na sliki ni videti.Slikar se je namreč osredotočil na drugo, likovno mikavnejšo zgodbo, v kateri skuša hudič med pridigo motiti neko damo, a svetnik razkrinka njegovo prevaro.1^ Slika 4: Na povelje svojega predstojnika pridi- guje sv. Anton zbranemu ljustvu, akoravno silno dežuje in strahovito toča rožlja, vender le vsi ne- poškodovani ostanejo?^ Še bolj kot pri prejšnji se je umetnik oddaljil od predloge pri sliki, ki bi bila brez podnapisa težko razumljiva oz. bi si jo lahko povsem drugače razložili, čeprav težki deževni ob- laki in v ozadju zbrana množica vendarle naka- zujejo opisani dogodek. O njem stara legenda po- roča, da se je med Antonovo pridigo razbesnela huda nevihta, ki pa poslušalcem ni prizadela nobene škode, še zmočila jih ni.^1 Slika 5: Sveti Anton odpre pogubljenemu boga- tinu serce, v katerem so bili krivični denarji naj- deni?'^ Ena najbolj priljubljenih pripovedi o svet- niku je zgodba o oderuhu. Ob njegovi smrti je Anton v pogrebnem govoru razložil evangeljske besede "Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce" (Lk 12, 34). Ker umrli ni ljubil Boga, temveč denar, se je izkazalo, da njegovo srce ni v truplu, temveč v blagajni med novci, kjer so ga sorodniki resnično našli. Zgodba je nastala šele ob koncu 14. stoletja, očitno v želji, da bi ilustrirala Antonove pridige, v katerih je kot zagovornik ubogih uspešno nastopal proti oderuhom, ki so z visokimi obrestmi mnoge spravili na beraško pa- lico.^■^ Slikar je kompozicijo predloge svobodno povzel in jo poenostavil. Slovenski podnapis na sliki ni popolnoma ustrezen. Slika 6: Neki hudoben sin je z nogo svojo mater sunil, noga mu odpade. Ves spokorjen se k sv. Antonu oberne, ki mu nogo zopet ozdravi?^ V ciklih pogosto nastopa tudi moralistična zgodba o 1^ KLEINSCHMIDT 1931, p. 50, 70. 19 Cf. KLEINSCHMIDT 1931, p. 225. 20 KAUFFMANN 1698, p. G 12: Inter pluvias et grandines auditores concionantem excipiunl intacti. Chr. p. 2. C. 10. - Mitten vnder dem Plazregen wohnen die Zuehörer Antony Predig bey vnbenezt. - Andr. Matth. Wolffgang sc., 13. ■^1 Cf. KLEINSCHMIDT 1931, pp. 50 - 51. 22 KAUFFMANN 1698, p. H3, 15: Cor avari in area eius pecuniaria Antonio indicanle invenitur. Ch. p. 2. C. 10. - Das herz eines Geizigen wird in seiner gelt frühen durch anweisung Antony gefunden. - I. F. P. d., Andr. Matth. Wolffgang sc, 15. 23 Cf. KLEINSCHMIDT 1931, pp. 56 - 57, 67. 24 KAUFFMANN 1698, p. M 3, 23: Poenilenlem, qui calcata Matre sibi pedem amputavit, sanat Antonius. Chron. p. 2. C. 15. - Einen Büesser, der ihme den fueß, warmit er sein Muetter getretten, vor laid abgehauet. Hauet An- tonius. - A. Matth. Wolffgang sc, 22. 18 1997 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino ozdravitvi mladeničeve noge. Prvi jo je zapisal An- tonov biograf Rigauld, sodi pa med tiste "potujoče" legende, ki so jih pripisovali zdaj temu zdaj one- mu svetniku. Pripoveduje o mladeniču, ki je brcnil svojo mater, se nato skesal in si iz obupa odsekal nogo (slovenski podnapis se o tem previdno iz- razi), sv. Anton pa mu jo je čudežno ozdravil. Ker v starih legendah kraj dogodka ni imenovan, le eno poročilo ga postavlja v Španijo, so pozneje menili, da gre za Padovo.^^ Slikar je prizor iz interiera, koder ga kaže izvirnik, prestavil pred zgradbo in odprl pogled na vrt, odraslega mla- deniča pa je pomladil v dečka. Slika 7: Ker sv. Antona ljudje nočejo poslušati pridiguje morskim ribam, ki ga pazljivo posluša- jo?^ Antonova pridigarska dejavnost je našla od- mev v zgodbi o pridigi ribam. Sodi kar med "kla- sične" Antonove čudeže in jo v umetnosti pogosto upodabljajo. Gre za vzporednico sv. Frančišku Asiškemu v njegovi pridigi pticam. Biografi (Ri- gauld) so jo sprva lokalizirali k reki blizu Padove, pozneje, ko si je zgodbo prisvojilo mesto Rimini,^'' nekdaj gnezdo katarov, pa so jo prestavili k morju. Ker heretiki niso hoteli prisluhniti Antonovi bese- di, se je, da bi osramotil njih nevero, obrnil k ri- bam. Ko jim je v goreči pridigi našteval darove, s katerimi jih je Bog obdaril, so pogledale iz vode in ga pazljivo poslušale.^^ Medtem ko grafika v knjigi kaže svetnika ob morju, ga je naš slikar postavil na rečni breg. Po predlogi je povzel le Antonove kretnje, sicer pa se je v celoti (tudi glede redovne obleke) zgledoval pri starejšem bakrorezu iz krat- kega svetnikovega življenjepisa Epitome, podpis pove, da ga je po risbi Clemensa Beüttlerja vrezal B(artholomäus) Kilian^^ (repr. 7 C). Slika 8: 22 vbijavcev prinese vse, kar so bili na- ropali, k sv. Antona in se spokorijo?^ Tudi zgodba o spreobrnjenih roparjih (slovenski podnapis rabi 25 Cf. KLEINSCHMIDT 1931, pp. 74, 121, 167. 26 KAUFFMANN 1698, p. N 24: Haereticis Verbum Dei audire recusanlibus, concionalur Antonius piscibus, et fiaereticos convertit. Chron. p. 2. C. 18. - Weillen die Kezer das Wort Gottes nit wollen anhören, Predigt Antonius den fischen, vnd bekehrt damit die Kezer. - A. M. Wolffgang sc, 25. 2' Slovenske ljudske pesmi 2. Pripovedne pesmi, Ljubljana 1981, p. 514. - Domiselni frančiškani iz Riminija so 1518 na obah postavili cerkev, pod oltar pa so vzidali frag- ment starega stebra, na katerem naj bi bil stal sv. Anton med pridigo ribam. 28 Cf. KLEINSCHMIDT 1931, pp. 41, 195. 2^ Michael PECHECO, Epitome /Vas ist/ Kurtzer Begriff und Inhalt deß Lebens der Geschichten und Miracul/ Deß Heyligen Antony ... Luzern 1658. - Imeni avtorjev kažeta, da je naslovni bakrorez nastal šele za luzernsko izdajo dela, ki je prvič izšlo v španščini v Madridu 1647. 30 KAUFFMANN, p. N3, 25: Antonius viginti duos Latrones in una condone convertit. Ch. p. 2. C. 17. - In einer Predig bekehrt Er 22. Strasse{n)rauber vnd Mör- der. - lo. Friderich Perretti delin., Andreas Matth. Wolff- gang sc, 24. zanje najslabši izraz) meri na Antonovo pridigar- sko spretnost. Zivljenjepisci radi naglašajo njegovo občudovanja vredno zgovornost, ob kateri se je vsak krivoverec ali hudodelec spreobrnil ter vsak vernik poboljšal. Slikar je močno odstopil od pred- loge in svetnika s prižnice prestavil v krajino med razbojnike, ki so k njegovim nogam odložili naro- pane predmete. Slika 9: Sveti Anton spreoberne k pravi veri po čudeži krivoverca, ki ni verovati hotel, de je Jezus Kristus Kot Bog in človek v presvetem zakramenti oltarja pričejoč?^ Gre za nemara najslavnejši čudež iz svetnikovega življenja, posebej priljubljen v dobi protireformacije. Biografi pripovedujejo o stavi, ki jo je Anton sklenil s krivovercem Bonvillo; ta je obljubil, da bo tudi sam pokleknil pred Evharistijo, če jo bo počastila njegova izstradana mula. In res, čeprav žival tri dni ni ničesar užila, ni stopila k pripravljeni krmi, temveč je pokleknila pred monštranco, ki jo je svetnik nesel mimo. Čudež s hostijo ni spreobrnil le Bonvilla, temveč tudi veliko množico ljudstva. Zgodbo je prvi zapisal Rigauld, vendar njene lokacije še ni navedel, poznejše legende pa navajajo bodisi Toulouse bodisi Bour- ges ali Rimini. Vsa tri mesta so se potegovala zanjo, a najbolj spretni so bili v Riminiju, kjer so na kraju čudeža v 16. stoletju zgradili kapelo.32 Slikar se je kar precej približal predlogi, uspelo pa mu je ustvariti celo monumentalnejšo kompozicijo. Slika 10: Sveti Anton pošilja in dobiva liste po angelji?^ Čudežno posredovanje angela, po kate- rem si Anton in njegov redovni predstojnik izme- njujeta pisemska sporočila, v umetnosti ni prav pogosto upodabljana zgodba. Slikar je predlogo zreduciral na najbolj bistvene elemente, zato nje- gova podoba ni tako razdrobljena. Slika 11: Sveti Anton ozdravi bolno dete stem, de ga preJa-iža.^^ Precejšnje število Antonovih čudežev se nanaša na otroke, ki jih ozdravi ali celo obudi v življenje. V ciklih večkrat srečamo vsaj enega od teh prizorov. Naša slika kaže svetnika pri blagoslovu (slovenski podnapis govori o pre- 31 KAUFFMANN 1698, p. O 26: Haereticu(m) per fameli- ca{m) asinam Ss. Sacramentu{m) adorante(m) Antonius ad fidem reducit. Chr. p. 2. C. 19. - Einen hartneckhigen Kezer bekehrt Antonius zum glauben vermittist einer hungerigen eslin, so das hochh. Sacrame(n)t anbettete. - A. Matthaeus Wolffgang sc, 26. 32 Cf. KLEINSCHMIDT 1931, pp. 40 - 41, 69. 33 KAUFFMANN 1698, p. Q 30: Litteras Antonij ad Mi- nistru(m) scriptas Angelica manus defert, et affert responsum. Chr. p. 2. C. 23. - Ein Sendschreiben Antony an seinen Provincial trägt dahin, und bringt die antwort ein Engel. - A. M. Wolffgang sc, 31. 34 KAUFFMANN 1698, p. Q3, 31: Importune ad dandam filio S. Benedictionem ä Matre quadam urgetur, qua curatus est. Chr. p. 2. C. 22. - Antonius wird inständig von einer Mutter ihrem kranckhen Kind den H. Segen zugebe(n) angehalten, wardurch das Kind genesen. - 30. 19 3 KRONIKA 45. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 križanju) bolnega otročiča.^^ Pri umetnikovi samo- stojni predelavi predloge (oz. morda v naslonu na kako drugo) so od nje vendarle ostali glavni elementi in še celo kak droben detajl, npr. razprti prsti redovnikove roke. Slika 12: Sv. Anton otme po krivem k smerti obsojenega človeka, ker na njegovo povelje vbija- vec priča, de je obsojenec morstva nedožen.^ Vzporednic Antonovim čudežem ne najdemo le pri drugih svetnikih, ampak - v zgodbah o obujanju mrličev - celo pri Kristusu. Ena takšnih je pripoved, ki se veže na Antonove starše. Ko je bil v Lizboni umorjen neki mož, so obdolžili uboja svetnikovega očeta, ker so našli truplo na nje- govem vrtu, kamor ga je bil storilec skrivaj poko- pal. Anton se je na nadnaraven način prestavil domov in poklical mrliča kot pričo pred sodišče. Mrtvec se je dvignil in spričal očetovo nedolžnost. Tako je svetnik opral starše suma in se nato spet skrivnostno vrnil v Padovo.^^ Slikar je postavil do- godek v krajino in v primerjavi s predlogo močno skrčil število nastopajočih oseb. Slovenski podnapis zgodbo konkretneje opiše kakor tekst na grafiki, vendar jo v primerjavi z legendo predstavi malce po svoje in zamolči, da je obsojenec Antonov oče. Slika 13: Sveti Anton zmaga Jiudiča, ki ga je zadaviti hotel stem, de je Marijo na pomoč klical in se svetim križem zaznamoval?^ Med legendar- nimi pripovedmi, ki so jih pisci povzeli po drugih svetnikih, je tudi zgodba o hudobnih duhovih, ki so v Montpellieru napadli Antona, da bi ga motili pri molitvi. Gre za vzporednico znamenitim skuš- njavam Antona Puščavnika. Umetnik v naslonu, na predlogo kaže svetnika v trenutku, ko ga je hudič zgrabil za vrat, na pomoč pa mu je prišla Marija, ki ga je že v mladosti varovala pred demoni.^^ Slika 14: Umirajočega sv. Antona objišeta Kri- stus in Marija^^ Antonovo življenje na zemlji se je izteklo v božji navzočnosti. Umirajočemu svetniku sta se prikazala Kristus in Marija, kakor kaže po- 35 Cf. KLEINSCHMIDT 1931, pp. 191, 225. 36 KAUFFMANN 1698, p. R3, 33: Antonius miraculose Patri suo in Porlugallia sum(m)is in angustijs constilulo succurrit. Chr. p. 2. C. 24. - Antonius kom(m)bt in einem augenblick auß Welschland in Portugall, und hilfft seinem Vatter in eüsersten Nöthen. - lo. Frid. Per- retti delin., A. M. Wolffgang sc, 32; Cf. KLEIN- SCHMIDT 1931, sl. 279. 37 Cf. KLEINSCHMIDT 1931, pp. 50, 176. 3° KAUFFMANN 1698, p. S 34: Fructum im(m)inentis Quadragesimae daemon praesentiens, Antonium suffo- care conatus. Chr. p. 2. C. 26. - Der Seelenfruchl, welche Antonius die Fasten hindurch mit seine(n) Predige(n) schaffe(n) wurd, zuersteckhen will ihn der Teuffei erdrosslen. - A. Math. Wolffgang sc, 34. 39 Cf. KLEINSCHMIDT 1931, pp. 72, 144, 225. 40 KAUFFMANN 1698, p. S3, 35: Moribundo Christus cum Matre Virgine apparel. Chr. p. 2. C. 27. - Antonio, da er sterben wolle, erscheint Christus selbst, und sein Jung- frauliche Muetter. - A. M. Wolffgang sc, 35; Cf. KLEIN- SCHMIDT 1931, sl. 280. doba, ki se je delno oddaljila od predloge, dasi ji v bistvenih potezah ustreza. Tudi tokrat je naš slikar opustil več podrobnosti in skrčil število statistov. Slika 15: Po priprošnji svetega Antona mertvi oživijo.^^ Zadnje štiri slike Antonovega ciklusa ilustrirajo znameniti responzorij "Si quaeris mira- cula", ki našteva primere, v katerih se izkazuje svetnikova čudežna moč. Pred njo bežijo smrt, nesreča, zmota, demon in gobavost, bolni vstajajo ozdravljeni, umikajo se morje in spone, mladi in stari po molitvi dobe nazaj ude in izgubljene stvari, nevarnosti izginjajo in nadloge se umi- kajo.42 Slika kaže prvega od navedenih čudežev, obujenje mrtvih. Mojster, domnevno Strauss, je predlogo dokaj zvesto posnel, ni pa ji suženjsko sledil. Slika 16: Sveti Anton, satanu veliki strah, po- maga na gorečo in zaupljivo prošnjo vseh dušnih in telesnih potrebah.^^ Vse mogoče stiske in nadloge prenašajo siromaki v spodnjem delu slike, na oblaku pa jim hiti na pomoč veliki čudodelnik sv. Anton. Podoba sodi še v skupino tistih izpod čopiča anonimnega mojstra, možno pa je, da so jo v spodnjem prizoru dopolnili ali popravili v Straussovi delavnici. Slika 17: Na priprošnjo sv. Antona lakota in kuga odjenja in požar vgasne^ V nesrečah, ki jih slovenski podnapis natančneje razloži, spet deluje Antonova priprošnja pri Kristusu, ki ga tokrat kot malo dete drži na rokah. Umetnik se je sicer približal vzorčni grafiki, vendar jo je po svoje pre- oblikoval. Slika 18: Sveti Anton jetnikom verige razbije in jih oprosti^^ Zadnja v ciidusu je predstavitev svet- nika, ki razveže jetnikom spone in jih osvobodi. Slika je od vseh osemnajstih najbližja predlogi, a tudi tokrat ni z njo povsem identična.* Na Slovenskem je pozneje nastalo še nekaj za- nimivih, tudi likovno dokaj kvalitetnih slikanih ciklov iz življenja sv. Antona Padovanskega, a najimenitnejši ostaja ta pri Sv. Antonu na Pohorju. 41 KAUFFMANN 1698, p. Z3, 45: Ex Responsorio: Mortui resurgunt. - Durch Vorbitt deß H. Antony werden vil: todte zum leben erweckht. - A. M. Wolffgang sc., 44. 42 Slovenski prevod latinskega responzorija je objavil Fr. KOTNIK, O kultu sv. Antona Padovanskega, Čas 36, (Ljubljana) 1942, p. 156; Cf. KLEINSCHMIDT 1931, 345 ss. 43 KAUFFMANN 1698, p. Aa 46: Daemones fugiunt. - Die Teufel weichen aus ganz g'schwind, wo sich Antony Fürbitt findt. - A. M. Wolffgang sc, 47. 44 KAUFFMANN 1698, p. Aa3, 47: Calamitates desinunt. - Wo Antony fürbitt, das übel vergeht, vnd Noth aufhört. - A. M. Wolffgang sc, 46. 45 KAUFFMANN 1698, p. Cc3, 51: Vincula Solvuntur. - Antonius zerbricht die Eisene Bandt, und erlediget die ^ gefangene. - Andr. Matth. Wolffgang sculps., 51. Fotografije: Blaž RESMAN. 20 45_ 1997 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino ZUSAMMENFASSUNG Die Gemälde in Sv. Anton na Pohorju - ältester Zyklus des hl. Antonius von Padua in Slowenien In Sv. Anton na Pohorju (St. Anton am Bachern) wurde in den Jahren 1681 - 1683, in der Amtszeit des Hauptpfarrers und Archidiakons von Vuzenica (Saldenhofen) Jakob Križaj eine Kirche errichtet, die dem hl. Antonius von Padua gewidmet wurde. Da das Grundstück für den Bau von den Ordensfrauen des Dominikanerinnenklosters aus Radlje (Mahren- berg) zur Verfügung gestellt wurde, übten letztere auch das Patronatsrecht über die Kirche aus. Diese neuerbaute Kirche wurde bald zu einem beliebten Wallfahrtsort. Allmählich versah man sie mit präch- tigen Altären und Gemälden. Unter den letzteren nehmen große Ölgemälde mit Motiven aus dem Leben des hl. Antonius einen besonderen Platz ein. Die 18 Gemälde stellen den größten Gemäldezyklus des Heiligen in Slowenien dar. Über die Anregung zu ihrer Anfertigung können lediglich Vermutun- gen angestellt werden (vielleicht waren es die Ordensfrauen), auf jeden Fall muß der Auftraggeber die Ikonographie des Heiligen in der europäischen Kunst gut gekannt haben. Die Gemälde entstanden in der ersten Hälfte des 18. Jahrhunderts, und zwar in zwei Phasen. Der erste anonyme Künstler schuf 15 Gemälde, die letzten 3 (Nr. 15,17,18) dürften in der Straussschen Werkstatt in Slovenj Gradec (Windischgraz) entstanden sein. Die beiden Künst- ler, orientierten sich, manchmal ziemlich frei, nach den Illustrationen zum Leben des hl. Antonius; die Lebensgeschichte des Heiligen wurde auf Anregung von Johann Kauffmann mit 53 Kupferstichen nach den Zeichnungen des bekannten Salzburger Malers Johann Friedrich Peretti vom Ausburger Meister Andreas Matthäus Wolffgang versehen. Freilich nahmen sie sich auch andere graphische Vorlagen zum Vorbild. Wie im Buch sind auch die Gemälde auf dem Pohorje mit Inschriften versehen, die die Szenen erklären. Die Szenenwahl konzentriert sich fast ausschließlich auf die Wunder des Heiligen: dargestellt sind die berühmtesten, obwohl einige der für die Antonius-Ikonographie "klassische" Szenen nicht vorkommen. Um einen interessanten Vergleich zu ermöglichen, sind im Beitrag die Reproduktionen der gesamten Serie in Gegenüber- stellung mit den Vorlagen abgebildet. 21