Bi. flevll&a. V Llubllonl, v sredo 16 marca I9Ž1. IH. iBfa Islucfa ama popoldne 1ith«|: aedelte la jr^.^'.^9. In s era ti i P/osto* 1 m/m X ^ m/m za male o<*!/tse d> 27 m'm višine 1 K, e*l 30 ,n//n višine dalje kupfijski Iti uradni oglasi I m'm K 51*—* notice, poslanu, preklici, Izjave In reklame 1 ml m K 3*—. Poroke, taroke &J K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2 -. Pri veljlii naročilih popust. Vprašaniem pltdc Jnseratov nai se nrllozi m n^i za odgovor. Cpr valitro nSIov, Narod t* la Nirjin riviirat« ulica ftft. S, pritlično. — TeioTon «L 3 1. Snafiota „SD'jui Mirji' v«i|a v Ju j »ti % v a 111 ce'oletno napet, plačan . K 3*0"- polletno .j 3 mesečno t ISO" — 75 — 2V- v Mnbltanl In po pottl i V Inoaoinetf o l oelpletae......K ooltcino .........210*— 3 mesečno......„ I OS-— „ 35 — Pri morebitnem p mrlSaeftf se uni daljna naročnine don «Vit Sovi naroviiiki nai poHlietu v arvlć eatoćnino redao vflBT no nakaznici. Na wn>> nis>nem naro;ih bre* aosihitve ilcnana ae ne moreno ozirali. Uredništvo .Slo*. Naro Jj,( KaaTlova nllca SL S. I« uadstropj Telefon šT-T. 34. Doplac eprejeđia le : odplsune In zadostno Irankovane DfHf RoK^pliov na vrjia. QM Posamezna StevUHa velja 1*20 K PoJtnni Dlalana v gotovini. -5—: V sedanjem Csses. Taktika fn strategija sta v vsakem boju velikega pomena. Od njiju Je zavisen uspeh in neuspeh. Ni vse eno, kako in od katere strani se lotim sovražnika. Jugosloveni smo pogumen narod. Tega nam ne more oporekati nikdo na svetit. M! Slovenci že celo radi »na korajžo« kličemo. Toda to se ne obnese vselej. In o Črnogorcih so mi pravili, da jim ie še nedavno veljalo za sramoto, skrivati se pred sovražnikom. Staii so po koncu, kadar so streljali, in nudili tako sovražniku najlepšo priliko, da je pogodil s svinčenko njih prsa. Hrabrost je Koto vo lepa čednost, toda samo do gotove meje. če bi se hoteli Crnogorci še kdaj tako boriti, bi jih morali prepričati, da Je to nespamet. Previdnost Je mati, aH če hočete, hčerka utodrostl. Ce hočem udariti svojega nasprotnika, ne bom stopil najprej tja in j?a uščipnll, ali pa celo samo pošegetal. češ. fu sem I Gledal bom temveč, da mu Iz-podnesem nogo. da telebne. predno se je zavedel. Mi smo napram svojemu koroškemu nasprotniku storili marsikatero taktično napako. 2e prej med plebiscitom. A tudi v zadnjem času. PoŠčegetali smo ga fn vzdrain^ se Je. Zavohal Je nevarnost In začel se umikati. Skoro smo se že deli ob naše najboliše orožje. Na srečo oa Je nemška nesramnost brezmejna. In ta nesramnost nam potiska v roko novo orožje! Celovški glavar Rainer se je zganil kakor se Izražajo poročila. In dal objaviti v koroškem uradnem listu »Razglas«, s katerim odreja re-tiiado. Ta razglas le nad vse značilen. Ne toliko r*di te*ra. da se obrača hinavsko na obe narodnosti ko le vendar vsemu svetu znano, da rnl teh dveh narodnosti nI treba ničesar priporočati, ker nI doslej ničesar zakrivila, temveč z ozlrom na to, kako daje ta ferman utehe »Heimnts-dlenstu«, do katerega se v resnici obrača. Ne da bi vse to. kar se Je dozda j zcodUo odločno in kot nekaj absolutno nedopustnega obsojal, pravi, da se Je v »sedanjem času« Izogniti vsakemu povodu za izgrede In prepire. »V sedanjem časa«! Te dve besedi sta zlata vredni! S tem je povedano vse. No, mi smo Itak vede!!, da bo nemški Mlhel za enkrat pač stisnil rep. »Heimatsdienst« bo moral nekaj časa mirovati, a da mu to snričo njegove krvoželjnosti ne bo preveč hudo hodilo, se rmi je moralo namigniti, da velja to samo za »sedanji čas«. Pač za tako dolgo, da bo koroško vprašanje končnoveljavno rešeno! Potem pa se prične lahko iznova pobijanje in požiganje, potem se bodo Slovenci lahko zopet iznova oddajali in sodišča in politična oblastva fin bodo obsoj; la, pa naj so še tako nedolžni, potem jih boste lahko zopet iznova tožili za odškodnino in on! vam Jo bodo plačevali, če tudi vam niso napravili nobene škode. To je pomen besed: »v sedanjem času«! V svoji namišljeni suocrioriteti si je rekel Rainer: »Koroški ,dep* me bo že razumel, oni tam zunaj pa so nrenc-umni, da bi kapirali kaj takega!« Da bo nemška predrznost tako velika, b: vendar ne bili pričakovali, dasl poznamo Nemce. A prav je tako! Zdaj mora biti jasno tudi tistim, ki gledajo vso stvar od daleč in ki niso imeli nikdar prilike, seznanili se podrobno z nemštvom na Koroškem, kaj da čaka koroškega Slovenca* ako ga ne rešf odločilna beseda ža vselej nemških krempljev. Jasno mora biti oa tudi nam, da moramo tvegati vse, da preprečimo nemške nakane In da obvarujemo naše koroške rojake novega mučeni-tva. Če Je res kaj na tem. da so odločilni krogi nekako hladni napram naši stvari, jih treba postavi+i pred alternativo: aut. aut! Povedati lim treba Jasno in odločno: Mi smo odpravljeni na vse žrtve za državo: zvesto hočemo vršiti nji nasproti vse dolžnosti: zahtevamo pa. da vrši tudi država nam nasproti svoje dolžnosti! Ce pa gorenja domneva nima podlage — In Jaz uram. da je nima —. potem je gotovo le v Interesu države, ako se z letanji dokaže, da je vse. kar se toza levno govori, bajka In zlobna izmišljotina« Vsekakor pa je zadnji Čas. da se navadijo merodajnl krogi na drug tempo, zadnji čas. da se prekine s tistim običainim omalovaževanjem važnih stvari in čakanjem v nulnib zadevah: zadnji čas je. da se naša od fatalizma prežeta počasnost umakne smotreni agilnosti. In tudi našim tako zvanim zaveznikom bo treba enkrat za vselej Dr. R. Kušej: V Bački in Sremu. L Subotica. Malokomu v Sloveniji bo znano, da šteje Subotica med največja mesta naše države In da ne zaostala s svojimi 130.000 prebivalci dosti za Beogradom- Za nas je zanimivo tem bolj, ker Je glavno mesto Bačke, kl zalaga naše kraje po večini z moko in mastjo. Mesto se Je zvaJo nekdaj There-sfopel, Mažari so ga prekrstili v Sza-badka. srbsko pa se je nazivalo vedno Subotica. Od pomladi 1920 obstoj! tam Ju-ridična fakulteta, sedaj še kot nekak oddelek juridične fakultete beograjske univerze. Sredi januarja t. !. Je zaključil novi zavod drugi svoj se-mester ter h porabil praznik sv. Save, to Je. dan 27. Januarja, obenem za proslavo svojega enoletnega obstoja. Te proslave sem se udeležil kot delegat ljubljanske univerze tudi jaz. Tako sem dobil priliko, da nekoliko spoznam kulturno življenje v krajih, ki so bili poorej popolnoma pod ma-iarskim režimom. Potovanje v sedanjih časih ne šteje med nikake udobnosti. Vozovi brzovlaka Ljubljana — Beograd so po večini brez luči in čisto nezakur- Jenl. Povsod slišiš zabavljati orem ražene potnike zaradi teh nedostatkov in horendnih voznih cen in. žal, niti najboljši pntriiot ne naldc za nie opravičbe. Najložje Je tujcem razumljiv Še argument, da smatrajo v Beogradu, kjer določajo vozne cene. dinar pač za krono: a seveda bi Mji dolžnost železniške uprave, da skrbi vsaj za ono udobnost, kakršno najdejo celo v bankcrotnl Avstriji. Po skoraj dvanajstnrni vožnji dospemo v Vinkovce, važno železniško križišče. Zaman iščeš voznega reda. da bi se Iz n'ega pouči! o zvezah, zaman vprašuješ sprevodnike in revizorje v vlakih, ali se Je bolje voziti preko Tndjie in Novega Sada ali preko Osjcka ali Dalia, da prei dospeš v Subotico. Vsak ti odgovori, da ne ve ničesar in da treba vprašati tam in tam. Ali pa dobiš povsem nasprotujoče si odgovore. Karta me le poučila, da Je najkrajša pot Vinkovci — Daije — Subotica; v LJubljani se mi Jc reklo, da Ima vlak zjutraj v Vinkovcih takoj zvezo, a v Vinkovcih sem doznal. da treba čakat! celih 10 ur, to Je. do ne-tlh popoldne. Po prečiti noči ni to nikaka prijetnost. A oclejmo si vsaj do dobrega to hrvatsko mesto. Prvo. kar opaziš v Vinkovcih na ulicah, le nebroj nemških židovskih imen, tudi še mnogo nemških napl- pojasniti naše stališče. Doslej smo bili Jugoslovent le preveč podobni onemu kmetu, ki je neizmerno srečen, da sme sedeti poleg gospodo ter plačevati zanjo. Mi nočemo biti nikomur več za »kanoncnfutter«! Izpolnili bomo vsakemu nasproti dano besedo, zahtevamo pa tudi od vsakega, ki se veže z Kami. da upošteva naš trud, rase delo in naše žrtve. : -da nas ne briskira, kakor so nas bi -skiiali naši prijatelji že tolik r::' h nedavno zopet s tisto famozno v< . i mornarico. To nam veleva na> nos, to nam veleva nasa samozav Ne samo za oosameznika. tudi za cel narod velja: Ceni se sam« da le b< d ) cenili dru>:i! — = Iz kic. ikalnesu tabora v Maribor«. Iz Maribora i>\/i očiijo: Kakor se izve. stoji »Murska straža« tik pred I i-.*, idacijo. Podjete je b;lo od pnčetka cvetoče, ker je bila »Murska Straža« nestrankarski list, a ko so .ga dobili v roke kler.kalci. so takoj ustanovili za-drujjo »Panonia«, ki ie imela ediia namen, da ubije list na ljubo mariborski »Straži« in »Slovenskemu Gospodarju«. Ni pa samo to. Sedaj je ta zaJrusa menda v preiskavi radi utihotapljenja strojev iz Avstrije. — Tudi pri oko! ški kmetijski podružnici so se vršile nerodnosti, tako da se je mora'a uvesti preiskava. — Isto c z »Gospodarsko zadrugo za Prekmurjc«, ki je r;tdi pravde radi nekejra lesa utrpela vel:ko škodo. — Današnja »Straža« prinaša ljut napad na novega eerenta mestne uraniimee dr. Irisoliča. kateremu očita razne pregrehe In pravi, da je skfen. s katerim se je iz u^ravnesra sveta hranilnice odstranilo klerikalce, protipo-staven. — Klerikalci so hoteti od barona Twlck!a kuniti srrad. kjer je sednl nameščena grajska klet, za svoto £Kk nutilona, a se je kupčija v zadnjem trenutku razšla. — Spornostim med (fomo'fmti !n remTJoraAnilri. Dne 14. t m. fe bil do-BgEea eporn/nm med zastopnikom demokratov po*l. .Tnmirm D^mrtrovi^em in zaptopnikom zomljoradnikov poii —i ■■ »t .i -bivalstva v Bački. Koliko znaSa le-tnj skupIČek veleposestnikov in koliko daje dohodov poleg Žita Se bogato razvita živinoreja, si lahko vsakdo približno izračuni sam. Večji posestniki so si zato ps navadi sezidali ali drugače pridobili vsak svojo hiSo v Subotid, da prežive s svojimi rodbinami zimo v mestu; spomb;'!, ko prične poljsko delo, na se zopet vračajo na svoja posestva. Zato se Subotico mnogokrat naziva »seosko« mesto. Življenje v nlem je dokaj živahno, ulice so Stroke, ravne in snažne. Posti ie opažati lepih ženskih obrazov, iidovskecs, srbskega, maž^r-skcicra in ruskega tira. Več stotin ru-skiii beguncev iz najbolisih stanov je v mestu nastanjenih. Okrog monumentalne mestne hiSe. zidane v mizarskem slogu, krite s fino opeko v mažarskih barvali je opaziti »roste Kruče šeljakov v dobrih, do členkov segajočih ovčjih kožuhih brez rokavov, rezanih po načinu n?'ih pelerin. Gotovo irnaio aH so Imeli opraviti rri različnih uradih, nastanjenih v mestni palači. Krog In krog veličastne stavbe, kl Jr dičl visok stota, vodilo svetle, lepe asfaltirane ulico, ki služijo deloma /a tržiSče. (Dalje prihodnjič.) 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 16. marca I92l. bi Ste v. Remcev, pripadlih Italiji. 192 občin Jc biio zastopanih. Protestirale so proti nastopanju fašistov, povdarjajoč. kako da tuji elementi kršijo red In mir na tak način, kakor ga Se niso doživeli. Zato poživljajo vlado v ostri resoluciji, naj skrbi za vzdrževanje miru in reda ter za vršenje zakona z vsemi sredstvi Glede volitev zahtevajo Nemci za vse Italiji priključeno nemško ozemlie eno samo volilno okrožje. Protestirali so končno proti dr. Concijevcmu upravljanju dežele. »Tiroler« sklepa, da Italijanska vlada na nikak način ne bo mogla prezreti nemSkih zahtev. Nemci pod Italijo se morejo krepko oglaSatl xa svoje pravice in vse kaže, da Jih tudi dosežejo, kar bo le prav in v redu. Jugosloveni pa morajo mo čati In ne smo o sklicati nobenega zborovanja. Tako ima Italija sedaj državljane treh vrst in sicer: prvi državljani so Italijani, druge VTSte državljani so Nemci, katerih glas se posluša, tretie vrste državljani, bolje samo prikloolienci. so pa Jugosloveni. Ti nimajo nobene besede. »Slamo in Italia. paese di libe rta!« Telefonska fn brzofaona poroči la. GIOLITTUEVO MINISTRSTVO PRED PADCEM? —d Beograd, 14. marca. Pres-biro poroča iz Rima: Po informacijah iz gotovega vira. se ooaža v parlamentarnih krogih močna struja proti delovanju grofa Sforze na Ion donski konferenci. Vodla tega sriba-nja je Nini Opozicija se čuti dosti močno, da vrže vlado, ki je pri zadnjem glasovanju imela samo večino 204 napram 150. Opozicija eovori že o sestavi nove vlade in razpustu parlamenta ter novih volitvah, ki bi bile & junija, RADIČ MENJA TAKTIKO. —d Beograd, 13. marca. Današnja >5>amoupravac pise pod naslovom: > Radič menja taktiko<: Iz krogov, ki «u R&dicu blizu, se dozniva, da Radi-e>va akcija peša. Kakor 63 vidi iz gotovih de:stev, Radič ne more preprečiti izvršitve državnega edlnstva in sam naglo menja taktiko. Rad bi omo- fočll sebi prihod v Beograd, pristop v on3tiruanto. Ali bo Radič v svo]\ spokorniški vlogi dobil oprošiVenje srbske ▼oj?ke in Beograda, katera Je tako žalil, ali mu bo v takih razmerah, katerih »e sam kriv, lahko priti v Beograd, ni lahko vprašanje. DUNAJSKA REPARACUSKA KOMISIJA. —d Dunaj. 14. marca. Z ozirom na vprašanje razpustitve dunajske sekcije reparacijske komisije, se je izrazil pooblaščen član te sekcile napram zastopniku čehoslovaškesra tiskovnega urada na Dunaju takole: Dunajska sekcija reparactjske komisije doslej ni bila razpuščena. To pa nikakor ne izključuje kakršnihkoli izprememb. ki bi mogle presenečati, zlasti ako pomislimo, da krije stro-ike sekcije Avstriia fn da je avstrijski kancelar v Londonu razpravljal o sanaciji in olajšavi. Dela v sekcijah so predvidena na tri leta, toda gotovo množino vprašanj si Je pariška reparacliska komisija pridržala zase. Ni izključeno, da preidejo ostale zadeve, ki se tičejo obnovitev, v kompetenco posebnih odsekov, ki bi se ustanovili morebiti pri posameznih poslaništvih, tako. da bi posle dunajske sekcije upravljale komisije tozadevnih referentov ali posebnih nadzorstvenih odsekov, kf bi se ustanovili, ako bi ententa ali nasledstvene države dovolile Avstriji kredite. Dejstvo pa je. da se zniža osebje v dunajski reparacPski komisiji, kakor tudi njegove plače, ker se nstanovi taka komisija rudi v Budimpešti. V tem oziru se bo stavilo madžarski vladi vprašanje. AVSTRIJSKO VPRAŠANJE. —d Pariz, 14. marca. »Les Non-velles« poročajo k londonskim pogajanjem v avstrijskem vpraSanju: Ves potek konference kaže, da zavezniki še nimajo trdne politične smernice v tem vprašanju. Obstoja pa nujna potreba najti rešitev, kajti avstrijski problem, ki so ga zadnji dve leti vedno odlašali, ne more biti več zavla-čevan. Ognjišče nemirov, ki ogroža mir Srednje in Vzhodne Evrone, mora izginiti s sveta. Upati le, da dovede konferenca do praktične reSitvc tega vprašanja. »Humanite« priob-čuje daljši članek o stiski Avstrije, ki izvira iz razpada velike državne enote. CEHOSLOVA5KA MADŽARSKA POGAJANJA. —d Budimpešta. 14. marca. Ministrski predsednik Telekv in minister zunanjih poslov dr. Gratz sta odpotovala v Bruck ob Litvi, kjer bosta s Čehoslovaškim ministrom dr. Benešem in trgovinskim ministrom dr. Hotovcem obravnavala vprašanja, ki se tičejo mirovne pogodbe. PROMETNE OMEJITVE NA MADŽARSKEM- —d Budimpešta, 14. marca. Po fcooročilu ravnateljstva madžarskih državnih železnic, ne bodo vsied poman kanja premoga začasno v.rz:li dalekoprožnj vlaki dne tU 22. fn 23. marca. Rf.zen te^a bodo dne 27. In 23. marca vozili samo nedeljski vlaki. Tudi promet lokalnih vlakov se bistveno cmeii. HARDINGOVO STALIŠČE. —d Pariz, 14. marca. Po poročilu iz \Vashingtona. bo politika Har-c;n£ove vlade v vprašanjih, ki se tičejo vojne, zasledovala nastopne smernice: 1. Skupna zmaga Je za vse udeležence ustvarila pravic« in intd* rese. 2. Zedinjene države žele. da se jim ne kršijo pravice in interesi, ki so Jih v vojni pridobil. 3. Nobena država ni imela in nima pravice odreči se tem pravicam. 4. Ako se katera država t*m pravicam odpove, se more zgoditi to le s posebnim dogovorom ali formalnim sporazumom. Na tej podlagi bo zgrajena politika vlade Zedinlenih držav, vendar pa bi se moerel doseči v nekaterih vprašanjih kompromis. Harding in Lode bodo delali skupno na Izvedbi te*;a programa. OKUPACIJA HOMBORNA. —d Berlin, 14 marca. Lfstf Javljajo Iz Dulsburea. da Je prfšel popoldne na magistrat v rfomborrtu častnik in izjavil, da Je smatrati Hom-born kot zaseden. Nato ie bPo proglašeno obsedno stanje. Ćete Se niso prišle v mesto. REVOLUCIJA NA IRSKEM. —d Berlin. 13. marca. Jutri dopoldne bo obeSenih sedem slnfainov-cov. Dva od nj'h sta ob dol ž en a. da sta umorila nekai častnikov v Dubli-nu, štirje pa. da so nosili strelno orožje. —d Dublln, 14. marca. V!**. V Je prevaža! pollciisko moštvo. b» padel pri Tralee v zasedo. Policijski major te bil vbft Vlakovodja in kurjač sta bila ranjena. DATOV MORILEC. —d Madrid 1. marca. Anarhist Ataneo Petro Mateo !e bil aretiran. Priznal Je. da le umoril minfstrs1'0^? predsednica Data In Je imenoval rudi svoje sokrivce. PROTIBOUSEVTŠKA VSTAJA NA RUSKEM. —d Varšava. 14. marca. V Odesi so bile manffes'acije proti sovjetskemu gospodstvu z orožiem uduše-ne, pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih. —d Varšava, 14. marca. Iz Hel-singrforsa poročajo, da se ?e položaj v Kronstadtu zboljšal. Uporniki uporabljajo brezžično postajo In izdaiajo svoj list. Program protirevolucijo-narcev je boj proti diktaturi, naj si bo z desne ali leve. —d Stockholm, 13. marca, »Nva Daglicth Allehanda« priobčuje brzojavko Iz krofov dobropoučenih ruskih izseljencev v Stockholmu. da je konjeniški zbor generala Bodjenija, ki šteje do 12.DC0 mož, dobil od bol|-Sevikov povelje, naj koraka Iz Južne Rusije proti Moskvi, da bi se even-tuelno mogel uporabiti pri Kronstadtu, Zbor pa je pri mestu Orel prešel k revolucionarjem. Mesto Orel je v rokah ustasev. -—d Moskva, 13. marca. Poročilo iz Kronstadta 11. marca Javlja: Rdeča letala javljajo, da so ceste v Kronstadtu popolnoma prazne in da vojna ladja »Petropavlovskc zasidrana leži v pristanišču, vojna ladja »Sebastopol« pa radi pomanjkanja premoga nI zakurjena. Opazili so poizkuse, da bi se trdnjavi s finskega obrežja prineslo provilanta. Vodja revoluciKmarjev, ki smo jra ujeli, Ve-riSinin pravi, da Je vrhovni vodja orotirevoluciionarnega ookreta neki Burgevvs. Delavstvo v Petrogradu Je sklenilo, da bo z vsemi mogočimi sredstvi pomagalo vladi, da bo mogla zatreti ustajo. —d Mo-kva, 13. marca. O položaju v Kronstadtu nI nikakih podrobnih poročil. Včeraj ni bilo sli-ati iz Kron etadta streljanja. Rede/i letnici so metali na mesto proklamacije. Uporniki bo jih brea uspeha obstreljevali. —d Moskva, 13. marca. Sovjetska vlada Je odposlala v Tiflie dva zastopnika, da bi posrelovala med georgijsko ilado in uporniki. — Monkva, 14. marca. Zadnja porodila it Kronstadta javljajo o množečih se nesprorazumljenjib med apominiki. Nezaupanje proti bfftogaj-disticnlm častnikom rasta. Ujetniki javljajo, da Je Sebastopol brez poriva In da more bojna ladja ) Petropavlovskc streljati samo z dvema stolpom*. Prlbežniki is Kronstadta poročajo, da so bili v Kronstadtu aretirani vsi komunisti. Obenem potrjujejo vesti o sporih med častniki in mornarji. Vsi so mnenja, da se bllia konee belemu Kronstadtu. KRONSTADT — NEODVISNA REPUBLIKA? —d Berlin, 13. marca. »East Europe« poroča Iz iVig-e. da se je mesto Kronstadt proklamiralo za neodvisno republika POTRES NA KITAJSKEM. —d London. 14. marca. Iz Severno-vzhod ne Kitaiske javljajo o silnem potresu. Število mrtvih cenilo na 10.000.__ Ez naše kraUeulne* — Naselje >aiij« kozakov v Južni Srbiji. Beo^iud, J4. marca. Komisija, ki se je bavila s projektom naseljevanja kozakov v Južni Srbiji, ie ustavila svoje delovanje, ker Je DrišU do prepričanja, da nam sedanj finanujalni In politični odnošaji ne pripuščajo, da bi se to naseljevanje izvršilo, istotako so se v ministrstvu za agraru.) reformo ustavila vsa tozadevna dela za razdelitev zemlje med kozake. — Kongres dobrovoljce? v Zagrebu. Zagreb. M. marca. Včeraj se je vršil v Zagrebu kongres delegatov saveza dobrovolKev. katerega se je udeležilo okrog 120 članov delegatov iz vseli krajev naše domovine. Na kongresu je bil mivvoč banov namestnik, zasiopnika agrarne direkcije ter dva narodna poshnca in sicer Lazar G u-rić (demokrat) in Mihajlo Vidaković (zemljoradnik), oba člana sacza Kongresi je predsedoval Stanoie Ml-haldžič in se je po tainiskem lit blagajniškem poročilu podelil staremu odboru absolutorlj. Pri sledečih volitvah Je bil izvoiien nanovo za predsednika saveza MlhaJdžiČ. S kongresa se Je poslala prestolonasledniku regentu pozdravna brzojavka. Narodni poslanik Vidaković je priporočal dobrovoljcem kooneracijo z vlado g^de agrarne reforme. Delecat agrarne dfrekeMe dr. Hribar ie podal kratko poročilo o ustrou agrar*uh zajednic. Slepi knne-tan Lujo LovriČ je imel kratko predavanje o kulturnem delovanju invalidov. Na koncu zborovanja so b?le snrelcte razne resolucije, ki so se odposlale ministrstvu za agrarno reformo in ministrstvu za Some In In rude. nakar se ie kongres zaključil. Zvečer se Je v proslavo koncrresa In noči??enje nosetnl-kov vršila v gledališču slavnostna predstav. — ' '-avnfld m novlrarfl. v ?ara-'evu tc izjavilo H zdravnikov, da b^do brezp!?<*no zdravili obolele awmarle. — Belgijski konzulat t Snboffc!. BelnilsVI zun*»nM mlntster le imenoval ravnat^Ua P^ektriČnc^ra dni^fva t. Teana Bastfcllca ra konzula belgijske kraljevine s sedežem v Subotld. neodreS«>na doms-olna. — Z Goriškega. Komisar za samoupravne posle goriSke dežele je razposlal vsem občinam okrožnico, s katero jih vabi na uradno proslavitev priključitve Julijske Benečije k Italiji na dan 29. marca v Ogleju. V okrožnici crovori o skupnih gospodarskih odnoSajih. o skupnem bra-tovskem slavju v Ogleiu,, »kjer bomo skupno prosili nebeškega blagoslova na dovršeni dogodek.« Komisar dr. Pettarin piSe l~po in ljubeznivo vabi Slovence v Oglej. Dve leti le imela italijanska oblast čas, da si pridobi prebivalstvo na zaseden^-i ozemlju. Kakor je delala, tak bo odgovor. — Ajdovščina menda res dobi gimnazijo. Tako hočejo udariti Idrijo in Ajdovščino pa razpršiti profesorje, "ničiti stare zavode in otvoriti nove. barvane na zunaj nekoliko slovensko, na znotraj pa italijansko ob Italijanskih učnih močeh, ki Šc prav slovensko ne znajo. Srednji zavodi, ako jih bo kaj, imajo služiti raznarodovanju. Jugosioveni v Julijski Benečiji že bij jo velik boj za svoje šolstvo. Potrebujejo pa v tem oziru tudi krepke zuname podpore, — »Sokol« ▼ IdrflL Koncem februarja se je vršil 24. redni občni zbor »Sokola« v Idriji. Udeležba ie bila velika. DruStvo šteje 257 člrmov, Prejemkov je bilo 11.523.85 lir in izdatkov 11.372.40. Tehnično delo je vodil načelnik brat Pivk. Telovadba se je gojila obilno In ugodno. Društvo ie priredio 3 iavne nastope in 3 peš-izlete. Vsi so usneli dobro. Članska knji/.nica Šteje 542 knjir Ustanovljena je tudi mladinska knjižnica, šteje 261 knjig. Za naraščaj le bilo troie predavanj. »Naraščalev dan«, prva taka prireditev Idrijskega Sokola, se ie obnesel Izborna Nnra-šjaja je bilo koncem leta: 111 dečkov in 43 deklic. Izobraževalni odsek Jo priredil 22 predavanj. Za starosto Je izvoiien dr. Karel Pirjevec. — Iz Istre. V Malem Lošinju so faSlsti pred očmi oblasti zasedli občinsko pisarno, kjer so bili razgrnjeni volilni imeniki, in n^o r bemega pregleda imenikov fn nobenega prepisa. Tako so postopali gotovo tudi It marsikje drugod med Jugosioveni. Potem si lahko mislimo, koliko jugoslovensMh volicev bo oro-panih volilne pravice In kak bo izid volitev. — Na Voloskem in v Opatiji so hodili pred anekslisko proslavo fašisti od hiše do hiše In zahtevali, da moralo vsi izobesiti italijanske zastave in razsvetliti okna. kdor bi tega ne storil, mu zažifo hi$o. Uspeh Je bil ta. da so domačini zatvorili svoie hiše pa odšli v okolico. Aneksijo so proslavile vojaške oblasti in plačani razgrajači. DrugI dan so fašisti udtll v šole, razgnaii otroke in vzeli klju- če, vse to iz maščevanja, ker niso prisostvovali slavnosti. *Oro gnezdo vrh Timori vije Jer slobode u ravnici nije.€ — V Medulinu Je bila tudi aneksijska slavnost. Tam so itali-janaši zahtevali od vsakega, ki ima kako obrtno dovoljenje, da mora izobesiti zastavo, drugače mu bo dovoljenje vzeto. Ljudstvo se proslave nI udeležila — V Liinjanu pri Puli je visela na dan aneksijske proslave na cerkvi italijanska zastava. Ponoči Je pa Izginila in čez Čas so našli komadiće raztrgane zastave. Prišli so fašisti, ki so zahtevali, da mon* > Ližniani takoj izobesiti drugo italijansko zastavo, sicer bodo zažgali vso vas. Ližnjani se pa fašistovske-mu ukazu niso pokorili. — Iz \>v: se poroča, da je na prodal tamkaj: »Narodni dom«. Nai si rodoljubi dobro premislijo, preden izvrše prodalo. Ako pa zbog sedanjih razmer i : menda mora priti do prodajo, nai pride zgradba vsaj v domače roke! — Po Istri se vozijo seuai tatovi v avtomobilih pa skušajo napasti ah dejansko napadejo ponoči vasi fn posamezna oddaljenejša posestva. Med kmeti, ki so bolj na samem, vla- da velik strah. Se toliko bolj, ker se italijanska oblast ne z^ane. da bi kaj resnega storila proti tatovom. Italijanski oblasti Je mar samo strahovanje Jugoslovenov, in vsaka škoda, ki jih zadere, jej je Še prav vše^ Nekdo zahteva v »Piccolu« celo, da naj pošlje - ..st veliko vojaštva v notranjo Istro, da bo »nadzorovalo« hrvatsko prebivalstvo, ki Še vedno sanja o Jugoslaviji. — Kako Je na Reki? »Jug« priobčuje nastopim pismo z Reke: »Tu so '.bupne razmere. PrebivvJ^rvo je izmučeno in lač o ter živi v obupu. Ako i:e pride mestu ob dvanajsti uri pomoč, poLm ga čakajo strašni časi. Vsi nasl sovražniki so se odrekli »beUisirru Ita.i-i« in vzdihujejo po Jugoslaviji. To hi bio trebn sednj Izkorist ti. Na to raj bi rn'sli'i tudi nasi separatisti, ki dajejo fašis*jm in D1 Annnnziju zopet nove nadc. Tukajšnje nnše ljudstvo noče r.ič MisaM o kakem S11S ter se čudi, da ss v ustavnem odboru ni spreicl naziv .Jugoslavija. Drnginii je nepopisna. Kg mesa stane 1^°^—200 kron. Trgovci so Izropanl In ^očc'o z v'soktmi cennml r-idomestiM £kodo. Fašvsti so vsak dan moTncjši in pravijo, da b^do rszstre-Ull luko Barnš. ako je ne dobi Rcka.c — n Pomanjkanje lesa se občute-va, kakor ve poročati J u gosi. Drvotr-zv.c. v Italiji, osobito v Južni Italiji V obližju Bari. k»er e nastanjena stara lesna obrtnost. V teh predelih izdelujejo okusne, umetniško razurnevante ka-zoče izdelke. Potreben les moralo seveda uvažati. Poleg lesa iz Jugoslavije prihaia v poštev les Iz Avs:rMc in Če-hoslovaške. Italijanski trgovci so glasom tega poročila sedaj v dogovorih zaradi lesa iz Slovaške. Pri nas ie lesa v obilici v zalogi. Italijanski trg je za našo robo prikladen in va?en. Izvoz našega lesa ovira pomanjkanje vagonov. Carina je sedaj uravnana. 1'azpo-ložno Število vagonov pa zaostaja daleč za našo potrebo Vsa upravičena prizadevanja interesentov v tem pogledu doklej nl^o rodila pravega uspeha, če se pride v okom tei prometni mizeriji, bode mogoče veT?ke množ^e blara, ki že dolgo Teže in vežeio vebke svote, spraviti v de^ar. Lesni eksuort *e pa raS naivažnef^i eksportni aktivnu. Iz Nemčile In Če^ke pHhaHlo poročila, da le v lesni stroki zelo slaba in medla kunčja. — a Proti lesni banki, ki se Je nedavno ustanovila na Dunaju, so začeli lesni trgovci, organizirani v državni zvezi, odločno akcijo. Zahteva/o. da se država ne udeležuje po svojem kapitalu in po svojih zastopnikih pri novem bančnem zavodu. Razlogi proti udeležbi države pravijo so isti kakor so veljali lansko leto, ko ie šlo za preureditev zavoda za blagovni promet (\Va-renverkehr^bflro) v akcijsko družbo ob državni udeležbi. — n Izvozra statistika naSe države za preteklo leto izkazuje eksport v vrednosti 1.3^0.606.505 dmar'ev. c\ cirn e 1. 1919 znašal 6S6.S45.000 dinarjev. Nanredek ie velik. Sodimo pa. da bo faktična vrednost ne glede na t;hotau-ilenje moćno večja. Uvozne številke še niso znane za L 1920. Leta 1519 Je zna-Sal naš imoort 2 9S2.067.276 dinariev. Čuje se sodba, da lanski uvoz ne bo dosegel po količini predlanskega. Vrednost pa bo komaj manjša, ker so Me cene kvišku. V našem izvozu tvorilo največji kontingent: /uta in moka. živina in meso, slive. les. konoplja, — n Pogajanja z Avstrijo so znova pričela v Beogradu 10. marca Tudi to pot se ni doseglo sporazuma. Podajanja so za enkrat rkinfena. Avstriancl si poskrbe novih navodil. Konferenca v Londonu, kamor so bili pozvani Avstri-ianci, morda poda tudi nove vidike. Pogajanja se sučejo okoli vprašinij prometne zadeve, tirjatve naših državljanov proti bivšemu erarju, ki predstavljajo velike svote tudi pri nas: planilo predvoinih dolgov, ki Jih irrnio obojestranski državl:ani. Olcde teh plačil je različnost mnenl v Prvi vrsti odločila za zopetno odložitev pogajanj. Naši zahtevajo Izpolnitev 59 271, odnosno 248 senžermenske pogodbe. Av-strijanci so pa za to, da se plačUo opravi v valuti dolžnika. Taka formula ie za nas nesprejemljiva. Nadaljne t-č-ke je zahteva naše države, da Avstrl-lanci dvignelo zaporo na^ih depotov In pologov, ki se na naSo škodo vzdržuje že dolgo dobo. V zvezi s tem Je odprava sekvesfrov v Jug^laviii *a pre-mo*en'a Avstrijancev. Pogajanj so se udeležuj: dr. Arangielovlč. dr. Ko-slrenčič, dr. žerjav, ravnatelj Pra-protulk, dr. Ignacij Rutar. Dneune uestl. V Ljubljani. /5. marca 1921. — Žalna mantfestactta. Velika žalna manifestacija vsled aneksije našega ozemlja no Italijanih se bo vr-SUa v Ljubljani v nedello dne 20. marca. Natančnejši spored se še priobči. Vsa Javnost In vse organizacije se že sedaj pozivljejo, naj se na ta dan vzdrže vseh zabav In veselic, da tako pokažemo svoje žalovanje. — Poživljamo vsa dr ištva. naj se po svojih delegatih udeleže seje odbora za pripravljanje nedeljske žalne manifestacije. Seja se bo vršila v sredo dne 16. t m. ob 20. v dvorani univerze v deželnem dvorcu. Tajništvo Jadranskega zbora. — Zabeležbe vredno. Na nedcli-skem klerikalnem shodu Je iziavil, kakor poroča »Novi čas«, poslanec dr Gosar dobesedno tole: »Naša stranka zahtsva. naj se prepusti staršem svobodna volja, ali hočejo svoje otroke versko-nravno vzgajati aH no. Odločitev, v kakle*nlkih, srnsp. dr. Viktorja Gregor!?«, rlocl^j okrožnega idravnika v Tlireki Plstri-ei ra okroln*»ga zdravnika v Poljanah In ^o^P- Karla Pecntka ra pro-vlr.orn^^a adravnika v St Jurju ob fui. £el — C^trd elanl »Prv. prlmdoalov-atfja društva«. Na glavni ekupičini I jllrv. prirodr>«lovene^a dmStvac ▼ Zagrebu dne 13. bo bili Izvoljeni «a častne člane dr. Ivan CviliA, dr. Oton Kučera in vpokojenl profesor Ferdo 3 e i d 1 v Novem meptu- — 2CIetnIca Izleta Glasbene Matice na Dunaj. Letos 21. marca bo 25 let. odkar je ljubljanska Glasbena Matica Izletela na Dunaj. Dne 23. marca Je bil prvi koncert In dne 25. marca drugI. Oba sta žela pri občinstvu in v časopisju sijajne kritike. Na drugem koncertu je dirigiral »Mrtvaškega ženina« skladatelj Dvorak. Krasota naših narodnih pesmi. Izvrstni glasovni materijal In izborna pevska Šola so zmagali popolnoma. Hubad je žel naivečjl triumf. Koncertov so se udeležili najvišji, dvorni In vladni krogi ter je bila ogromna dvorana oba večsr.t nabito polna dunajskega slovanskega in nemškega muzikalnoga oLCinstva. Dne 26. marca se Je zvečer vrnil zb..r. ki ga ;e pozdravil n* kolodvoru mestni Žttpan g. P. Grasselli z občinstvom. Glasbena Matica Je dosegla pred 25. leti na Otmaju nabi-iajnejšo slovensko umćtn.šlo zmago. A Dunaj je hitro vse oozabil Med voino f^o pisarili dnnaiski list! le o ušivih In steničastih Jugoslovenskih barbarih. — Odobravan*«. >Narodno Jcdin-utvoc piše o nonmnikaniu našega narodnega ponosa, ki se kaže najbolj v švabčnrenfu in nepotrebni italijnnpkl povorici ter predlnga, nnj bi Juiroalo-reneka Matica prevzela Ptrogo nadzo-rovanfe nad nnfiml ljudmi, ki Svrbča-njo ali Italljančarifo v Zagrebu, Ljubljani in drugod. Te ljudi bi bilo reba isključiti iz narodnih drusTv in bi ae jih ne smolo voliti r ohf-make za^tope in druge korporacije, katerih funkcije naj bodo narodno o-Hikovnnje in z^u-pajijo. — Konstatirati moramo, da gotovi n«£i primorski olcm^nti fdlno radi Italija naši jo. Pov»od rabijo itnlijanpke 11 od«? in nanravljajo telo n*»upoden Vtis. Tako »ahaja n. nr. r veliko ljubljansko kavarno, v Kateri ae zbirajo najraje na51 PrimorH, vc'va družba rroftkih in torsk ki glasno Ualbnnča-ri. fteprav znajo vsi slovenski a!l hr-vateki. Nasprotno pa moremo konstati- rati. da so se pristni Italijani, ki so posta'i jugoslovenski državljani, priučili slovenščine in govorijo v javnosti Silino slovenski. Zato le tem bolj žalostno, če se naši ljudje pačijo z italijanščino, katere pravilno niti ne „najo. Naš narodni ponos zahteva, da govorimo vedno in povsod le v svodni jeziku. — Neosnovani napadi na Sokol-Stvo. Klerikalni listi se v potu svojega obraza tntdiio dokazati, da so nedeljske demonstracije inscenirali in vodili Sokoli, dasi ne vedo navesti niti enesa pozitivnega dokaza, da se je teh demonstracij udeležil le en Sokol. »Slovenec« ie dal eni svojih notic celo naslov »Sokolski faš'sti«. dasi ni v vsi notici niti sc ce kakšnega dokaza, da bi se bili Sokoli udeležili dogodkov, katere opisuje. Gre za demonstracije na Mariiinem treu, toda teh demonstracij se ni udeležil noben Sokol, kar nam izpričuje ta-le dopis dveh nam znanih, veleuglednHt meščanov: »V nedeljo dopoldne sva, vračajoč se s sprehoda, prišla na Marijin trg. kjer sva zagledala gruče ljudi In slišala žvižganje in kričanie. Ustavila sva se in takoj sprevidela, ca gre za demonstracijo proti klerikalni prireditvi v Unionu. Mimo so takrat prišli 4 Sokoli, očividno tujci, ki so prišli na dr. Oražnov pogreb. V prvem trenutku so začudeno obstali, nato pa sva sijala starejšega med njimi, da je pozval svoje tovariše: »Bratje, pojdimo od tod. ker nam bodo s*cer takoj podtaknil, da smo se rudi mi udeležili teh demonstracij.« Po teh besedah so se obrni i ter šli preko Frančiškanskega mostu po Stritarjevi ulici. Seveda, klerikalci bodo go:.i!i svojo lajno o sokolskih demonstracijah nemoteno naprej, dasi ve vsa Ljubljana, da so Sokoli dobili od svojih voditeljev odločen migljaj, naj puste nasprotnike mimo !n neovirano protestirati proti Sokolstvu. In kdor Dozna sokolsko disciplino, ve, da je bil ta mfe-Ijaj za Sokole ukaz. ki so jra rudi dosledno Izvrševali. In prav zaradi te-ga. Ker ie Sokolstvo suverensko ore-zrlo nedeljsko klerikalno prireditev, za:o se klerikalci jeze fti skušalo z vso silo demonstracije, ki so iih Inscenirali življi, kl nimajo s Sokol-stvom nobenih stikov, podtakniti Sokolom. Češ. sokolski ar-rumenti so Žvižganje m kolL Toda Sokoli niso — »Or!U! — Predavanje o aktualnem šolskem vprašanju orirrdi v petek r b pol 8. zvečer v šentjakobski dekliški soli Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Predava iol-s pedagog in vabimo nam napredne stj-še zlasti gospodinje in matere Vstop prost — Vsem Clrfl Metodovim podružnicam. Vse p. n. podružnice _ io prosimo, da v svojem okoliš j revidirajo družbirte nabiralnike. Dognalo se je, da ogromna večina naj -ainikov, ki vsied vojne niso delovali, še ni izpostavljenih svojemu namerni. Nabiralniki reprezentlrajo sedaj i :!:ko vrednost In prav bi bilo. »a se vsi nepokvarjeni Izroče svo-fernu namenu ali pa se družbi vrnejo. zvarjene nabiralnike naj dajo podružnice popraviti in naj jih izroče potem onim, ki se obvežejo, da jih bzfći delovanju izpostavili. Važno je to zlasti sedaj, ko prihaja v promet kovani drobiž. Ker ima družba s svojim kulturnim delom sedaj veliko več stroškov, kakor pred vojno, po-živama vse C. M. podružnice, zlasti one, ki spe, k novemu intenzivnemu delo. — Dijaški dom ▼ Zagrebu- Po- r~ćaii smo že. da se letos sezida v Zagrebu dijaški dom in da bodo pri zicavi sodelovali dijaki sami. Prihajaj nam vprašanja, ali bodo tudi slovenski dijaki sprejemani v ta Dom. Odkrito povedano, mJ nismo o tem nikoli dvomili, ker vemo, da smo s: Jugosloveni ena država in en narod. Nai zagrebški poročevalec pa se je vendar Ie obrnil na mero-daj~o mesto in tam zvedel sledeče: »Dijaški dom se ne zida samo za cn del naroda, ampak za ves naš narod; raziilve meu poedinlmi deli na-r-ca ne bo. Za zidavo bo prispevalo mesto Zagreb, vlada (rudi centralna), industrija in obrt; za ostale stroške se vzame poso;':lo.« Na vprašanje, ali bi isak ne bila dolžnost na primer ljubljanske deželne vlade, da rudi ona prispeva, je poročevalec prejel odgovor: >7?ormalna dolžnost to nI. a vsakdo ve. kaj je kdaj primerno.« Dom bo zidan za 1000 dijakov, neka: sravb bo v Vodnikovi ulici, torej i vseučilišča, za r.iedlclnce pa ra Salati kjer se nahajajo glavni medicinski zavodi. Po dva dijaka bosta imela eno sobico z vsemi stvarmi, ki so za bivanje najpotrebnejše. — Iz Nesotlna v Srbih* nam pišejo: S. t m. je nagtoma umrl redov 3. čete. 3. bat.. 9. pešotika P^ance Gorše iz vasi Korčra poljana. Župnija Janče. pošta Litija. V nedeljo dne 6. L m. popoldne smo ga spremili na - rovf zadnji rK>ti na negotf^s^o no-fcopal&Če. — Ob odprtem grobu se je poslovil od njega v lepih, v srce sesrajočlh besedah njegov blvš! 5et- I — Koneert gđc. BarrfMđove. V nI I- ...._____K mm m mm mm M— *1. f~V ■ t ' • /-.,-.»>» -)t.Q *>*) t ID Kfkrlck Ili, ..I.. I it lini. ni komandir, naš poročnik Delak Ko so nato padale prve ruše na njegovo rakev, zarosile so se nam vsem oči. Počivaj mirno v bratski srbski zemlji! — Praktikant! (vajenci) za vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru se sprejmejo v najkrajšem času. Pogoji: starost najmanj I/> let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski in jezikovni pouk. drugače delajo praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter itnaio prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1921—22 kot redni učenci. Prošnje za sprejem praktikantov je poslati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. marca t. 1. s sledečimi prilogami: krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in spričevalo nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razglasa. — Vojaška vstaja pred poroto. Iz Maribora poročajo: Danes se je vršila pred tukajšnjo poroto razora- . va proti Franu Ogritzu iz Sv. FJort- ■ *7hMa tedensko, jana pri Rogatcu, ki je 22. julija 1919 8tanei° 10 K- torek, dne 22. t. m. bode imelo ljubljansko občinstvo priliko slikati v tukajšnjem opernem gledališču mlado a vendar že povaodi priznano violinsko vir* tuozinjo gdč. Amelijo de Bartfeldovo. Njeni koncerti, katere je do-ednj proizvajala že po vseh večjih mestih kakor v Pragi, Karlovih varih, Budjovieah, Zagrebu Berlinu, Drsidanlh itd., so bili tako od strani kritike, kakor tudi od strani umetnost ljuhecegn občinstva, kar m »olje sprejeti. V?a kritika si Je enoglasna v tom, da je njeno umovanje glasbo, kakor obvladanje inštrumenta nekaj, kar je dano samo dd narave blagoslovljenim umetnikom Vsj>o-red s katerim se klavna virtuozlnja r»redi*tnvi ljubljanskemu ob«MnPtvu je kar najizhraneil in nam imtma skladateljev kakor Smetana, Dvorak. Grič«:, >»Vienawski, SarasMe itd., obrtaio gotovo kar največji užitek. Natančni spored objavimo prav »>xnsno Predpro-daja vstopnic od četrtka 17. t m. pri blagajni okornega gledališča ob navadnih opernih cenah. — Kazali-tni list, Zagreb rod. T, broj 6. prinaša polei: slik In fotogrnfij fledcče članke in poročila: O kar Wil-de. (Pred reprizu Lepeze l*dv Windor-merove.) — Tri slavne haleteze. (Milan Becovič.) — Na^a anketa o gradnji novog kazališta. (J. Dry°k.) — Sa Jugoslaven, kazališta. — Koncertna aed-mioa. — Bilješke. — Sadržaj opere >Zrinjskic, »Mlgnon« i >Bntterflvc Posamezne številke bil eden glavnih krivcev vojaške vstaje in ki je s par tovariši vlomil takrat s krampom v blaeajno topni- I carske vojašnice in bolnice ter vzel j iz nje 99.780 K. katere je deloma raz- i delil med 40 upornikov, večji del pa obdržal zase. Kasneje je pobegnil v I Gradec, a so ga tamkaj prijeli in prepeljali v Ljubljano, kjer pa je iz bolnice ušel. Prijeli so ga znova in ie 15 mesecev sedel v preiskovalnem zaporu. Tudi v vojaških zaporih je skušal organizirati vstajo. Pred porotnim sodiščem je priznal krivdo in prosil za milostno sodbo. Obsojen je bil še na 18 mesecev težke JeCe. — Uradni dan »Trgovske In obrtne zbornice« v Mariboru se vrši v sredo dne 16. t. m. v Jurčičevi ulici štev. 8L — Nakupljen tobak. Uprava državnih monopolov je naročila v Hoiandiji za 30 milijonov dinarjev tobaka za Boo tke. Ves ta tobak se izroči tobačni tovarni v Ljubljani in Zagrebu xa fabrlkacijo cigar. — Stanovanjska tragedija. Tz Maribora poročajo: Danes so dz\ož\-rali Nemko Ano Poskuschil. vdovo po bivšem avstrij. častniku. To je vdovo tako užalostilo, da se je med deloŽiranjem ustrelila v prsa. V težko ranjenem stanju so jo prepeljali v ' bolnica — Tatvina denarja. Ka Rimski ce- l sti št. 2TI. je neznan tat Iz zaprteza stanovanja in omare ukradel 440 K in j s'cer v bankovcih po 400 K in 40 K. ! Tatvine osumljena je neka delavka to- j bačne tovarne, kateri je bilo dobro I znano, kje Ima okradena Detela sprav- j Ijen de^ar. — Požar. Snoč! okoli 10. je nastal v Derendovi hiš na Emonski re*ti po- katere«ra pa eo takoj pogasili. Škoda v* neznatna. — Pasji kon^nm-je. Ž%r*di neri^ga kontnmaca Je bilo pri polieri do sedaj M oseb ovadenih večinoma ker lastniki ne vodijo psov na vrvici. — Mariborsko ra^odno slovcn ko glvlaliSeV rprirori danes, v torek, 15. t m. prvič V. ParmovI enodejan«ki operi >K s e n 1 j ac in >S t a r a pe- sem«, k! fu dirigira kapelnik A. Vo«z-rič. — V letošnji sezni so v Mariboru vprizorili opereto >Plrs v operi«, o;' ri-čine ^maconke«, opereto »JoscriFki manever« in IVodkovo enodejanako opi io >V vodnfakuc. — Ilustriran Ust »Plamen«. Izšla je 5. Številka teira će(lćfj;e bolj priljubljene ra il isrriraneffa iis*a z /uni-mivo vsebino: I. Zorcc: Zmote in konec gospodi ne Pavle diLC'ai eva-nje). Narodni sli1 ar D, Inkiostri: Kapital in de'o v zvezi z novim jugoslo-venskim slogom v arhitekturi in dekorativni letncsti, r ra/»r.^« trz.*.-devniml slikami. Cvetko r-jlar: Pekle v rdečih tulpah (pesem) L Su-chy: Crtice iz francoske revolucije. —a: Nekoliko o modi. Nadalle rx*^do Murnik: ženini naše Koprnele (drrri Ženin). Ta humoreska, ki č:tutp!ie »Plamena« zelo zabava. *e bogato ilustrirana. Nadalje Ivan Albreht. Na peronu. Pod črto podlistek* Pasti in zanike (nadaljevanje) n slednjič politična kronika zadnji M dni. Cn-nek o ljudskem štetju leta IV1U in 1921 in članek o pokojnem Nikoli, I. kralju črnogorskem, — Zanimive so v tej številki razne sl'^e o pre-V7.etju iugoslovenske uprave V logaškem okraiu ter o prihodu prvega iuvroslovers^eea vlaka v svobodni Logatec in Rakek. — »Plamen« se naroča v nora vi. Kongresni trjr 19. Celoletna naročnina znaša 140, polletna 72 kron. Novi naročniki dobe lahko še vse že itlšle številke. Priporočamo ta list v obrlno naročbo. Pozor. Cenjene naroč^;ke na-*e?ra lista ulfndno oo^zarjar-o na d-* 5. marca t. L priložene položnice in orosimo, da se iih pravočasno nosT--žilo. da sem jim list ne ustavi. Ta mesec se bode zamudnikom doooši-Ijanje ostavilo dne 24. marca t. L Kultar*;. Repertolr Narodnega glcdališea Ljubljani. Drama• Torek, 15. marca: Zaprto. Sreda, 16 marca: Golzota. Red A. Četrtek, 17. marca: Rarva'ina Življenja. Ob znižanih cerrah. Izven. Petek. 18. marca: Bajka o volku. Red A. Sobota, 19. marca.: Mrakovi. Izwn. N«v*elia. 20 marca: Bajka o volku. Tzv. Ponedeljek. 21. marca: Razvalina žlv- lienja Red B T«irek. 22. m^rea: Zanrto. Sr**da, 23. marca: Mrakovi. Red R '"'»rrtek 24. mar^a- Zaorto. P^t«k, 25. mar^a: Zarito. Sobota, 26. marca: Zaprto. Nedelja, 27. mar^a: Grols^^ta. Tzvca\ Ponedeljek, 2?. marca: Razvalina tlv- ljen;a. Izven, Torek. 29. marca. Zaprto. Opera: Torek, 15. marca: Tosca. Red A. Sreda, 16. marca: Zanrta četrtek. 17. marca: Zlato^-o*. Red C Petek. IS. marca: Tbaia. Red D. Sobota. 19 marca: Fra Diavolo. Izven. Nedella 20. marer.: Zlatorog. Izven, Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. Tor«»k. 22. marea- Koncert grdčne. Ame- Iije de Bartfeldove. Izven. Si^da 23. marca- ThaU. Red B. Oetrtek. 24. marca: Zaprto. Petek, 25. marca: Zaprto. Pobota. \y>. marca: Zanrto. rTedelJa, 27. marca: Zlatorof. Izven. Ponedeljek. 28. marca: Tosca. Izven. lorekj 29. aaarca: Zadrto* SnJA USTAVOTVORNE SKUPŠČINE. —d Beograd, 14. marca, Sejo usta-j votvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar. Začetkom seje je tajnik , Janjič precital prošnje, pritožbe in in-terpelacje. Na tri vprašanja ie odgovoril vojni minister, k* ;e prosil posian-j ce, ki so stavila dotična vprašanja, naj • mu predlože konkretne podatke in dokaze. Nato je dr. Rioar odgovoril na vprašanje zemljoradnika Mask ovij evi-j ća, da je sam Cital v nekem beo>craj-\ sktm dnevnika Članek k. Cičvariča, v : katerem se o mnogih poslancih zanič-ljivo jzoveri. Predsednik dr. R:bar je ! izjavil, da kot predsednik skupščine ni j napravil korakov proti listr. Pozivlje j poslance, ki se čutijo raz žal.'ene, nai pis~a nazn3ni;o sodišču. Nato je predsednik odgovoril na vprašanje poslanca Copića, kaj je s tisfm pismom, katero ; mu ie poslal s slugo, ki pa so ga zanle-nili orožniki. Predsed^'k prav', da le bilo pismo praviino oddano naslovilen-cu In da se bodo krivci zasledoval. Nato ie posl. dr. Korun čital poročilo veriflkaci;^kega odseka, ki se Je vzelo na znanie. Predsednik zemtforadulč-keza kbiba Lazi! pravi, da je ie a-nuarja L L stavi vprašanje glede invalidov svojega okrožja pravosodnemu ministru, na katero pa še danes ni dobil odgovora. Ugotavlja, da Je pravosodni minister krši poslovnik, in pr,si predsednika, naj nastopi za to. da g. minister ne bo več zapostavljal poslov-n:'^a. Dr. S;ma Marković zahteva besedo za si:č*en primer. Predsednik mu odgovori, da je b;la interpelacija glede obznane že 1. januarja sprejeta in tiskana in da se na eni prvih prihodnjih se razdeli poslancem ter se bo o vprašanju razpravljalo. Poslancu Pavloviču odgovorf predsednik, da te z njegovo interpelacijo ravnotako. N?t~> St čita por'>či!o in predlog ustavnega odseka, ki zahteva podaljšanje roka. da bi mu bh mogoče dokončati delo. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato se je scia zak!' '*i'a. Prihodn?a se^a bo 5. aprila. IZ SEJE VERIFIKACUSKEGA OD30RA. —d Beograd, 14. marca. Danes dopoldne Je imel verifikac'ski odbor sejo, na kateri .e odsek sklenil predlagati ustavotvorni ckjpičlni, naj bi se upo-I rab.la naredha čl. 15. volilnega zakona DP. VOSN.IAKOVA IZJAVA V ZEMLJORAĐNICKEM KLUBU. — d Deotrrad, 14. marca. Hnncs ponoldne je bil nr^d selo konstituante sestanek zemljoradničkesra kluba. V Tasebnem oorrovoru ie iziavil dr. Vosniak. da %o vesti, ki se širijo o njem. češ da misli kot nosTan3C oditi v Inozemstvo ali se odcepfti od kluba in pristopiti v demokratski klub, vseskozi neresnične in tendenciozne, Ostal bo v zemlioradničkem klubu, čeprav ima svoje posebne nazore, ker noče, da se mora vladi pomagati nri izdclovanlu ustave. K^r je konsekventno zastopal to stališče, je glasoval v ustavnem odseku na korist vlndi. Na podlagi te izjave dr. Vo5-maka or^dsednik ni botel, da se stavi to vprašanje ra dnevni red klubove sr'ie m tako se o tom niti govorilo nI. Z err U oradnlč k i Vlub v celoti stoli na stališča, da vlada nima prw, ko muslimanom toliko poptfšca. Če bi vlada še rtaprei taVo r-^ouščala, bi b'lo po mišljenju kluba Izključeno, da bi zemljoradnik! vstoofll v vlado. PRISEGA NA^TTT ODVETNIKOV V SPLITU. —d Rplit, 14. marra. Vc>raj po n»»fti odvetnikiv Splita vel prisegli. Pet italijanskih odvetnikov pa ni priseglo in so poklali pl^mo. v k^t^rem iziavljajo, da jim ^e ranall-ka pogodba dnje pra*-vire općile za eno loto. V istem pismu fav1|ajo, d« je Italijanska vl^da prote-atirala v Beocradu radi i«*o «tv^rl Tudi komandant >Putrlie< j<» v IsteiB zmicIa interveniraj pri spliu-ki pokrajinski vladi. NEMŠKE PPITO^BP OLFOr! NAŠIH ODŠKODNINSKIH ZAHTEV. — d Beograd. 14. marca. Nemci so se v Parbu pritožili glede Basih odškodninskih zahtev radi razd*'anfh že* hzmških objeT*t^v v ?rb:ij. Radi tega ie poslala kraljeva vlada v Beograd generaVega ravnatelja državn'h železnic g. Bukovica, ki mu Je dala potrebne instrukciie. IZPvEDNO ZASEOATfTB AHERI^KR-OA KOVOPF>SA. —d Wa^hi'ngtf>n, 14. marca. Sena- tor T/odge je naznanil, da je kongrea i za vse one, ki so bili kot državni urad- I eklf^nn za 11. aprila k izrednemu za-I niki Izvoljeni za narodne poslance ta- sedanju. kj. da rn^rao položiti ali mandat ali oa il :žbo. Izjemo tvorbo s^mo ministri in profesorji pravmh faku'te*. Odsek je nato vze1 ra znanje poročilo o smrti poslanca M:'ana Savčiča lz Beograda in Sretna Ko)i*a iz kragujevaškega okraja ter A;b-ra ffiščevlća, ki ie zastopal banjaluški okraj. Mesto pokojnega Savči.a bo rzvan v konstituanto prvi za njim. g. Života Lazarevič, krojač v Beogradu. Za kra^ureva5ki okraj bo doz van predle J-^;k občine v 2jrov-I nic! g Milodrag Miluflnovlč. Za banja-luški okraj pa dr. Hamdi?a Karameb-n.cdovič, zdravnik v Saralevn. P leg ttga sta bili spre'eti demisiji dr. Ves-nfca In poslanca Stuoareviča. Mesto dr. Vesniča pride v ustavotvuino sT-":p?^-no prota Matifa Popovlć ?z Tnz'e. n-me^to Slmnuevlca oa Milan NedlČ, urednik »Radničkega lista« v Novem Sadn. SEJA USTAVNEGA ODBOPA. —d Beograd, 14. marca. 31. selo ustavnega odbo^ je orvoril ob IO.I0 predsednik dr. Nm*lć\ Soreiel se je predlog, da se zahteva od kcnst?tnni!-te, naj se podaljša rok ustavnemu odseku do 5 aprila, da N> moeel V^*,r"i svoje de!o. Pazpravb'-2«;e o ry? lelkih III. In VT. «e rf Hadagevalft ice- r'' cdb^'- 5e ni dosegel s^o^-azmra gle^e te!? dveh oddeHrar. Prfhodnfa s^;a ustavnega od.*jeka bo l^tri, v torek, dne 15. t ni, ob 10. dopoldne. OPE^rsi SINFAJVOVn. —d Dnblin. 14. marra. D*neq dopoldne je bilo ob*»5°nib 5Aet «infamov-eev, ki *o bili obaoj^ni •mrt. Ob tej priliki *e je zbralo v bližini nporov približno KkOOD osek. V znak žalosti j« 1 i'o vsako delo do 11. dopoldne u-.tavljono. DOGODKI NA RUSKEM. *—d Kodanj. 14. marca. >BerlIng6ke Tid*mde< javb'ajo iz Helaingfor«a: V ii*»del!o zjutraj pe je zon^t orićel irti-berij'-kl boj med Petrorrra-iotn in Krcn-i»t&dtom. Vojačkl položaj 'e neiznreme- nfem Za reeti. ki Jih razMrfe sovjetpka vlada, da Je položaj za boliš'vi&ke f*^te ugodno izpremenil. nI podlage. Did«»3 dospeli boljševički liflti priob-^ujejo govor, ki ga je Ljenin Imel na s* d njem boljievv-k^m krncrrem v Mo-ekvi. V tem govoru je Lj^nin izjavil da ovira gospodarski polom vbido, uveljaviti po svojih feljah kVnmnistič-na na^'e'a, in da se po vsej Pu*iji pojavlja gibanie proti diktaturi boljševizma. Končno je izjavil. d% j*» ruski voj*k polagoma izguMl voljo do delv in da je r*>**al bandit —d nflciretor^. 14 marca. V no"i od 12. do 13. t. m. «o na obali postavljene boljih »Ifta baterije na Kron-st^dt Ob treh ajotrai so v Kronstadtu odgovorili s tor-ovskirn ognjem Boljie-yiki še dalje zbiraio svo^e čete na ju^u In Jugornpndn od PetrogTfldav Glavno mefto jc obkoljeno od dvojnega kordoni cet. Na dnini Ptranl so sntiboljie* viski oddc'ki kapetana Osleva, ki opo-rirnjo v krirfkm gorovju, dne 5. ni; r* ca napad i Ito kjer Sv» Ui-ti«iia vcii« ko število hljsk!h delavnih moči, nai so obrnejo ustno tVj pismeno na eno izmed podružnic Državne posredovalnice za deio, k1 se nahajajo v Ljubljani, Mariboru in v Ptuju* — g Generalna direkcija drž:iv. nfh dolgov lavlja, da i- ! nančnejja ministrstva št. !v32 f*S 27. ! februarja 1921 prost izvo/ kuponov zastavnih pisem Avstro-okrrske banke in kuponov drugih državnih in privatnih vrednostnih papirjev bivia avstro-ogrske monarhiie. — g Prodaja let a iz državnTM ro-zdov. Nasa država ima na Jelovici še jako lepe, ohranjene gozdove. Kakor vsako leto, se bo i letos oddalo običajnim ponudbenim potom sk( ro do SMO pim porabnega lesa na tanju. Natančnejše pogoje in p jasnda daje gozd. oddelek v Ljubljani In gozdno eskrbniltvo v Bohinjski lBistrici, pri katerem se morajo vlomiti ponudbe in vndij rnjkasneje do vštetega 21. marca 1921. — g Italijanski Izvoz Iz našo državo. »Ccrricre della Sera« pri občuj a statistične podatke o trgovini med Italijo in Jugoslavijo. Iz naie države SC Jo izvozi'o od I. janunrja <":o 3>J. novembra 1C20 za 16>X)2.Q10 lit lesa. za 0,71 LISO lir prašičev In manjše količine drugih stvari. Italijanski Izvoz iS Ju£os!avi e znaša 39 milijonov lir. Italt* jansik uvoz v Jugoslaviji pa 121 milijo.-iov lir. —g Crcmif 1-povc^v v T^nblJ^nl Ja imol v nc^leljo v il^tnnm domu svoj r^dni občni z*x>r, katerema je pred— do val načelnik g. K o p t e v e, 1'rcdr silnik je pozdravil znptopr.ika Trpov-?ke in obrtniške zl»ornir-n ga zbora. Tajnik p. Svetlin io j oda! dVtajIirano poročilo o delovanju trgovskega gremija v preteklem letu. Gre« mij je dosltidno zastopal In KI tli tr?ov-eko Interne O raznih prro.;ih go-r>o-darakih vprakoiijih Je pkli-al ank'te, da po se na ta. način rasi Irtrila razna ne'nsna ali tr»*«vna vrro^nj.T. Al'o Je bilo potreba, da po v Interesu knkrAn'V gakoli r^Hna posreduj r>ri c\>\- i\, |e to gremij rr.de voMe storil ter s tvojo In-lerveueljo ponajvei dosegel, k^r jc n,v meravsL Gremij Jn l"*ii otvoril rudi ?o-lo za trgovske vajence kat^o no^'6a 02 vaj^-nrev in 68 vsjeuk. Članov Ja •^.t^l grr-mii v ovetekleoi l°tn 1211. Tajnikove poročilo «e )s odo'.n^l« v7^io na mftni«1. Mato »e Je ogla^ II k besedi g. La vtar, ki ?e Jo v ir-onu malih trgovcev In branjevcev pritoževal, ds ni*o 7nj>t^>nanl v gT^mliu. Blagajniška poročilo izkazuj« 144 276 K dohodkov1 In iJ3.9°-5 K stroškov, torej 898 K prebitka. Društvena Imovina je snosalsj lir>20S K. GrfTiilfalni prorefun r.-% leto 1021 izk»ruje 101570 K primaDjklJa|ak Pri slučajnostih [e T -11 pročitan do'is »DruS^v- tn^o-1'-.--»"^pklb dobrovolfi cev«, ki Izražalo želV>, n°.J trgovci 'o-elp^dno dopisufejo v slovenskem sB ^r* b^hrvaf-k«m jezflru. G. Čud OB |e za*-ht«vnl pojasnil rnur' >Trfn^:ki I^!-t< n«* Iskais kr,t d^»vr»ik. Urednik tega 11-pfa g. Kaetelle Jo pojasnil ss za seds« ridl tevr!^rlh ov!r in vr]ikih stroškov 6e nI m">!70^e >Trro'Bki Liste izdaja*: kol luevuuC, da na se n'f!r'% da bodo ^o konos l^*a odc*' aj ^e v§^ ovir«, da ;iO list lallko I '^jim la>» tom jc! ajatl ',"<^' no r 'r' " t» ramrarljil o alrektoj *°!p7n'i':i fvesl x Rekr>. O t^m vpra^anfu J* poročal pristav Tr70v«ke In o' rfre z^mlce g. Nf o h o r i i% ki Je iz-.iv i 1. da |s n*y kr*fi* z^Vml^ki svem preko Fo'^v-Je na ^f^ravJr". Ta nroiza jr* b'.d! 5« trasirana in npSt'l't'i Re J*?, da ctk bo nrl-/•lo z rrrar!'o le v n*'kr'*-oro ^rgr>v»k"^n dn^r*^i >,'orkur< v Ljubljani M |00Q do 2000 K. Borze. —d Z*»fir-rb. 14. m-r^a. PH?« Bo-rclln 2St—Tt^Hja MOftO—5404 I^ndon KovJ Jork U2—\4\ Tariz 104'—10!^. Praga 101 —1>2. fivl-^a 5J5^— 2r0O, DuniJ V) r/>— 21.0V Hu-dfmnešta tt VslutO: dolaril 141 r-0—141.75. av-tr. krone 21 SO ^o 22JSO, '•an'ki mbbi r/V—r/, trene, fr-.nkl iwpV0. napoteondor 40O—400. r^rr'kt marke 224-227 rom. leji 199 lta> lij^n^ke lire 53^-930, bole. levi IGO, Češkcslor^5kf» kron« 177—: " —d Trrib 14. m«rra. T'^vlze: Bo-rolin 9 47J4. Holandlja 20350, >"ovl Jcik &0UG, London 23.03, Paria 41.70, 4. stran. .SLOVENSKI NAROD-, dne 16 marca 1931. 61. ste*. Jfilan 21.77H, Bruselj 43.60, KodanJ 101.50. Stockholm 133.50. Kriutijanija 96, Madrid S2. Buenos Alres 210, Praga 7.82K, Varšava 0.65, Zagreb 4, Budimpešta 1.47K, Bukarešta 8.05, Dunaj avptr. krona 0.85. •—d Dunaj. 14. marca. Devize: Za-S?ra* 463—472, Beroliu 1032—1093, Budimpešta 161.50—103.50. Bukar©*ia ^7.50—907.50, London 2665—2r>85. Mi-*an 2500—2520, Pari« 4SS0—4920, Pia-X» 915—921, Sofija 820—830. Varšava «0.50—82.50, Curih 11.475—11.525, Nori Jork 680—6St Amsterdam 23.350 do 58.450. Vabite: dolarji 676—680, bolft. IcTi 810—520. nemške marke 1090.M) do 1096.50. an*l. funti 2655—2675. fr?no. Iranki 4870—49i0, Ital. lira 2500 do $520, dinarji tisočaki 1S:>0~ 1870, poljake marke 77—89 carski rublji 237. V «* 297.5(1 ftvic. franki 11.425—11.475, češkoslovaško krone 907—913, mad- torske krone 161—163. holandpki gol-inarji 23.350—23.5m —d Praara, 14. marca. Deviza. Amsterdam 2633.50. Beosrad 208.50. Berolin 121.75. Bukarešta 102.75, 8ofiia $3.50, Curih 1283.50, Milan 280, Pari« 549.50, London 800, Novi Jork 75.25, DuW 10.75, Zagreb 51.75, Var&ava 8.87, Budimpešta 17.87. Valuta: dinarji 199.50, nemške marke 121.75, romunski leji 10275, bolg. levi 93.50, svlo. franki 1283.50. italij. lire 277, frano, fran-546.50, angl. fuuti 298, dolarji 73 35, avstrijska krone 10 75, poljska marke 7.87, holandaki goldinarji 2628.50. Sokol srno. — Lfnbljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da se bodo savosne legitimacijo in znaki izdajali, pričensi s sredo 16. marca od 5. do 7. ure svecer v odborovi sobi v Narodnem domu. Po legitimacijo mora priti vsak ošabne in mora prinesti ? seboj tudi svojo sliko, format 6X9. Bre» slik se legitimacij ne bode izdajalo. — Obenenn se tudi lahko placg članarino. Opozarja se da imajo pravic« do legitimacij le op*, ki so le tri meioci dlani, oziroma članice drofctva. k — Celjski Sokol je ob priliki Misi cevega dne, prirejenega 27. februarja 1P21 v veliki dvorani Narodnega doma, vpisal pokojnega vojvodo v Jugoslovansko sokolsko matico in Ji plaća v ta namen 2000 kron. — Namesto venca na grob nmrlaga staroste Saveza dr. Oralna pa je podaril >Jugo*lovetiaki sokolski matici< 500 kron. Turist tka In sport. — Sestanek a*gom*rne eekeije Ilirije se vrši v lorek 17. t. m. ob 20. uri pri Petami. Udeležba obveeno, za vse nogometaš« Ilirije. — Otvoritev nogometne sezone Na prostoru SK. Ilirije pred državnim kolodvorom se vrsi na praznik 19. t. m. kot prva tekma letošnje sezona tekma Ilirija : Rapid, Maribor. V nedeljo 20. t m. Igra nadalje Ilirija rez. proti Hermesu, Ljubljana ln Ilirija I. revanšno-iero proti Rapidu. BrnStoesri oesfl Isa prlredltfu2e — Drufcvo stanovanjskih a njem- nlkov «a Slovenijo naznanja vsem interesentom, da Je pričelo poslovati in da na podla«! od vlade uoiijenih pravil zastopa vse interese svojih članov najemnikov in brczsianoval-cev. člane sprejema po sklepih va. Odbor. Polzoedbe* Najden denar. Nekdo Je našel manjSo svoto denarja na Dunajski cesti. Denar se dobi pri Šalamunu, Ulica na grad št. 4. Glavni urednik: Rasto Pusloslenišek. Odgovorni urednik: Božidar Vodcb. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vas> mišice in Živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Plza-fluid! Boclcte se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina pusebej. A!i trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprti'?? Proti temu pomagajo prave Pellericve Flza-kroslice! 6 škatlic IS K. Prava želodec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina posebei. a najceneje. Evzen V. FeNer, Stupca donia. Elzatnr št. 238, Hrvatska. A. i Ni Tri**kl c. 5 v baraki so proda fin tivalnl kiolaskl stroi za 2.6)0 K. Ogledi -n poi/kud Gya» IfAiz »triailctj fs^tllricar, tf. 1875 Mmt urese za kopJoe sik Prodam kočijo, enovptf žno aii dvovpfctno. d >bro ohra-meno, zapravlflveek na pertaih ti 2 lepa ćletna kon a tn tek ii -to Cena no d govoru levre Bobisc, Lesce 30 Oerealake. 1S3o Tovarna v Liubliani s* pradt. Je to vera\ n *tvo sratoite (rajielie v Ometa. Jegaslavlja. 1SS1 Dobavna pravica £ wL*P rer za tri osebe, kateri dospe meseca maja t. L Jz tovarne. ssl rod .Voni trfevec 1521* Marf-ssr i. postao leiece. Mesarska obrt . se Ha v maksio v mestu na ć»*V' ob želernid s !. aorMom 192!. Same* fraa^o prednott. Naslov pove upravnif.*v*> S'ov. Naroda. TW ZUBltVstEtV, IfSBSilSS PSAI. ^an^flirsoska^ife Is Mtoga Sotota. Ts***4a> d s »t-i.-o s a izvozatloo. Vsllka sfilofs. L«9)i«iltl BIo« * Cd* 0eaj. ss b. SS. Vt*-a TI. A«o«nabrOt»aiRaajo>s«s S. j»oe aa vae atrail sveta, tri.: Leabkaca. V smislu nsredienia Gospod ina Ministra Voinor* I Mornarice A. R. Br. 820 od 27. februarja 1°21 cod. prodaće se sredu 18. t**. iBsa. 12. za vofničku si »fha nes^^sobi^h konja is tsaleža konjskog depo'.a javnom licitaci:om. Liotadja vršiče se po« menutog dana u 9. časova prepodne preJ logorom Tivoli (bi\^e kolesarsko dirkališče) pt! koiodkrcru v Metliki, na mesto, pri sf«vnem »- ve a ko obrt, V'.ta-scj.e:- v gostila! Sffskss* t Bfe-tllk J. 1838 Ceno prodam! iin^vTS tetj, zagrinjalo, postelja priprosta, kuhinjska oniava, kred»nra, 2 klopi, m za Lepa barfunasta oble-a. Polzve se: Sodna ulica št 6, L desno, popoldne. Rrošnoltfofa trgovina v trgu Sloven Js se tako) radi bolezni odda v zakup. Prozo zt-novanie ta-'koj. Železniška postaja In sodnlja v bs«- Naslov v sprav. Slovenskega Na-foda. Moderne nove In že nošene dsmske toalete, plašči- obleke, btea. čevlii, klobuki itd. se cono prodajajo. gaja, laifaioriBi tre 7JH leto. Ženitna ponudbal hiteligenten mladenič azomadetevane preteklosti, izobraZen r gospodarstvu in trgovsko, z večjim premoŽenjem, Seli znanja v svrho ž*nltve s primerno gospodično. Resne ponudbe s* prosijo as slzvno poštno kleče Maribor pod tt 30. »894 Štedilnik dobre ohranjen srednje veliKSStl, primeren za g">sti!n!§ko obrt aH ro^ie privatno podjetje, se p* ugodni e^n oroda. Vprašati: hotel Triglav, Scnka es Savi 1182 Sprejme se natakarski usionor * dob'lml a rićevatr ter VaJCllcC poštenih star*ev za kolodvorsko refavracijo as Jesenice'". Isto-tam se sprejme ittenks za trgovino z t elanlm blagom. Hrana ln stanovanj v Hiši Ponvice aa E. Oarvald. rs-stosrrs'sr, Jossoios. 3796 Nova hiia, davka prosta z vrtom se zaradi preselitve takoj ugodno proda. Istotaaa ** nrodajo tufll različni predmet1. Hs»sn-b št 17 tri Drafalafe. : - VoUka soikosiovaika tvornlos aataa ( r.oi.-J In tsas^l b Isgosi (slsti) H£e %m Juaoslauilo pruoorslnsiia prodajalca. Ponudbe a natančnejšimi navedbami tod , SctirUg 0223" na Ana. 'ta ■ Amdoil š««ss«f Vis« L, a*-i ar ,mu i. 1884 Bled z tfr.o-a 13, v" "921 otrosioai. PrTomeslum koblnju, bolfia »-.če Is *o^a p#s