I Parlamentarci na obisku fl >1 IX Murska Sobota, 17. junija 1993 • Leto XLV • Št. 24 • Cena 80 SIT \ Pomuqu - O lokalni samoupravi in položaju gospodarstva. Kaj pomenijo začete napetosti med oblastjo in javnim sektorjem ! (stavka učiteljev) ter kmeti (zapora mejnih prehodov) je sicer težko : predvideti- Nedvomno pa dokazujejo, da se vlada ne zaveda ali pa podcenjuje socialne razmere, ki izhajajo iz gospodarske krize. Že sedanji podatki, ki so znani, dokazujejo, da smo daleč od vladne obljube o .minimalnem padcu gospodarske rasti. Skratka, sedanji stresi so verjetno komaj začetek in ne konec socialnih napetosti. - -J -J...-- vi-rM liri J . . Ne glede na predpostavke si podrobneje oglejmo vzroke za sedanji kmečki punt. Problemi, na katere opozarjajo kmetje, niso od včeraj, res je le, da jih je do konca zaostrila liberalna politika . sedanje vlade. Zgodovinsko gledano je bila to panoga, ki je bila ves povojni čas v depresiji, čeprav je bila nekako v ciklih desetih let deležna intenzivnejših vlaganj. Hes je sicer, da ji je bil v teh obdobjih oživljanja zmeraj vrnjen del odvzete akumulacije. Da je v tem trenutku dejansko na psu, potrjuje dejstvo, da tovrstnega »interventnega« posega ni bila deležna že poldrugo desetletje. Ne samo to, ostala je še brez, tistega, kar je imela v preteklosti - poceni posojila iz primarne emisije. Ce smo bili v preteklosti priča pretoku akumulacije od kmeta v industrijo in vračanju le-te po kapljicah, je danes veliko huje. Takratna oblast je vsaj uspela zaščititi nekatere vitalne dele kmetijstva, čeprav jih materialno ni dovolj podprla. Spomnimo se samo, kako je bilo, ko je v preteklosti primanjkovalo teletine. Takrat je bilo možno zaklati te teleta, kt niso bila za nadaljnjo rejo. Zaostreno kmečko vprašanje Danes je ravno obratno, v kmečkih hlevih ostanejo za rejo slaba in bolna teleta, medtem ko dobra pokupijo prekupčevalci in zasebni mesarji. Ob tem je zanimivo, da ta nered nemo opazuje državna j strokovna služba in podpirajo zadruge. Vse to dokazuje anemičnost I države in kratkoročno pridobimiško naravnanost kmetijskih zadrug kot tistih gospodarskih subjektov, ki naj bt ščitili kmetov gospodarski interes. Zato sla sprejeta strategija razvoja kmetijslva in zakon o prelev-manski zaščiti slaba, bolje rečeno nikakršna uteha za kmeta v tem trenutku. To pa toliko bolj, ker deluje vlada na področju gospodar--ske politike izrazito kratkoročno in nekonsistentno. Ob tem je sklicevanje predstavnikov ministrstva in vlade na neugodno posestno sestavo našega kmetijstva premalo tehten argument za slabo produktivnost v kmetijstvu in nastati položaj. Kajti dejstvo je, da tudi produktivnost ni vprašljiva, če je podprta z ustrezno politiko (vendar je to že druga zgodba). Po izračunih nekaterih gospodarstvenikov v preteklosti bi država morala zagotoviti najmanj 1! , odstotkov družbenega bruto proizvoda za oživitev in normalno I delovanje kmetijstva. Žal ponuja država kmetijstvu le drag in neučinkovit strokovni aparat, ki s svojimi zmožnostmi pristaja zgolj pri prikazu delovanja te alt one sejalnice ati namakalnega sistema in pile programe za predale Ob tem ne kaže zaobiti le enega problema, kt se pojavlja na I državni ravni. Slepo pristajanje na vse zahteve vlade bi bil namreč svojevrsten paradoks, kajti potem v bistvu ludi kmet kot tržni I proizvajalec, za kakršnega se sedaj razglaša, ne bi prevzet nase nobenega rizika. Upam si namreč trditi, da izhaja velik del problemov, ki jih sedaj omenjajo kmetje v zvezi s svojim gospodarskim položajem, tudi iz njihove nesposobnosti in nedoslednosti Oglejmo st samo njihovo organiziranost in delovanje zadrug, ki kljub lastništvu in ustanoviteljstvu kmetov ne delujejo v interesu kmeta, ampak I v nasprotju z njegovimi interesi. Očitno pa žetijo kmetje v tem trenutku preveč, s tem ko hočejo udobno zlesti v naročje države. Je pa res, da mora tudi vlada enkrat jasno povedati, koliko zmore in kaj kmetje lahko pričakujejo pd nje. J. VOTEK i J smo pisali ta prispevek, so pomurski Čakati na madžarski strani meje, so namreč postali nestrpni. Odnos banka - politika, • 1 • vztrajali pri svojih protestnih shodih na Madžarski carinski organi so se odločili, da čez mejo spustijo več kot deset tovornjakov - živino, češ da gre za povsem slovensko zadevo. Ker pa jih stavkajoči kmetje na naši strani niso hoteli pustiti dalje, so tovornjaki z živino obtičali v blokadi r[)|u^'iq fckfci |ji I ovujiii pi Utekli rn I □HuuiH । icz ''asi * * bližini mednarodnih mejnih prehodov %h'' Radgoni in na Hodošu. S traktorji so soserH ® blokirali ves cestni promet na ■■ikmMadžarsko in Avstrijo. S tem skušata puMJHuaijcv m m divina jc iai\u ''sir^^*^'iško ^^®2a in zadružna zveza Slovenije vplivati morala čakati na razplet dogajanja, medtem pa je nekaj !uai^®jših 2ax-. ’ ^^aj bi prisluhnila zahtevam za uvedbo < ' ' ““ ' ' prikoličarjev in vlačilcev. Žejna in izčrpana živina je tako “h ZaS’" “ priBiurifiiia zarnevari, za uveuuu kmetijskih pridelkov. Prišlo pa je Drritao+r^; rt.crt Kili r\rlim/liaKL govedi celo poginilo. Kljub vsemu pa so kmetje neomajni v svojih zahtevah In bodo protestirali tako dolgo, dokler vlada I ti2v' Protestni shodi kmetov niso bili prijavljeni ne bo pokazala večjega zanimanja za njihovo problematiko, nEkJataiJ? policija. Tako so skušali s policijskimi " ' " . P napore na obeh glavnih vpadnicah v Gor- Zvedeli smo, da v soboškem štabu stavkovnega odbora ne . |, p' —'»H'-”« na ooen giavnin vpaonican v uior- nameravajo popustiti in bodo stavkali do dosege ciljev, četudi ti; ^Ognili v ^®oec in Apač, vendar so se jim kmetje bo treba zapreti vse slovenske mejne prehode. Madžarski irai je ubrala kar po makadamu, kolovo- mejni organi pa so se odločili,da vozila, ki so bila namenjena V-' ■ ...............■ ' Ej: ’^Jnil| -ir rri npdu, veiiudi &u at? jun isriivije obrala kar po makadamu, kolovo-fi""h in se prebila do končnega cilja. Kljub proti mejnemu prehodu Hodoš, preusmerjajo na mejne pre-PoHcijskih avtomobilov na ulici, ki pelje do .............................“ L ki' d la hode s Hrvaško in Avstrijo, , ■ so kmetje z mehanizacijo »zavzeli« s čimer so onemogočili promet med drža- Po najnovejšem dogajanju lahko sklepamo, da so stavka- ^l^voz’^1^ na mednarodnem mejnem prehodu ’ki tovornjakov z živino, ki so morali dolgo joči kmetje doaegli vsaj medresorsko dogovarjanje tn usklajevanje, včeraj pa je delegacijo kmetov sprejel tudi minister dr. Davorin Kračun. MILAN JERŠE J Kci aM.O4 f>oxi5rvA MLi^ VELIKA IZBIRA POHIŠTVA gUON POHIŠTVA, MARIBOR tkitKE J K " PRDD/^A Odia-26.6.’93^p^ Hržaška 65, VEGROS SHOPPING CENTER MLON KUHINJ, IHARIBHI r: Ruška 104^, (062) 102 61S ali zakaj je propadla Mesna industrija! Kako se bo razpletla zgodba o radgonskem gradu, ki se je zapletla v radgonski vladi? L L? fi Mr H Ormož podobo na i ogled postavi - v da- S našnji številki Vestnika boste izvedeli, kakšne turistične načrte imajo v Ormožu, ŠPAGETIsoog 65. 00 sit i ^rP0L2Kl5oog65. ^INTES Maribor ir 00 sit I r v Prodajalnah "i I POL JOOP8KRBA trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 • Visokotlačne stiskal- nice za baliranje sena in slame iz uvoza in rezervne dele dobite takoj pri POLJOOSKRBI • V zalogi rezervni deli za traktorje URSUS /1 f 4 ■i V- VREME Ob koncu tedna sončno in topleje bo Vestnikov koledar 17. junij, četrtek, Gregor 18. junij, petek, Marcel 19, junij, sobota, Romuald 20. junij, nedelja, Silverij 21, junij, ponedeljek, Alojz 22. junij, torek, Tomaž 23, junij, sreda, Jožet Pregovor Ob kresi (21. junij) se dan obesi U luE stran 3 aktualno doma Parlamentarci v Pomurju ' pretirano ^'tOrTilvg ip en rmHiMitio ■ Izvtšni svet SO Gornja Radgona ' zahteva od Milana Hercoga dosledno 1 li t I pretirano centralizacijo » i^folnjevanje določil pogodbe Država je podjetje, občine so podjetja.. •« J-.... .................................................................... . . . *^l®inel' ** spraviti na čimbolj trdne demokra- zbora skrbijo za razvojno politiko slovenskega gospodarstva. 2novim L . odločanje, čim manj časa pa V ponedeljek, 14 junija, so sedeli v Radencih nasproti pomur- '‘"»UDravp bi porabili za strokovne m <*«'reklorjem, ki so se v zares velikem številu odzvali vabilu na V bistvu druge priprave srečanje, težko pa bi zapisali, da so bili z odgovori povsem stališče parlamentarne komisije za lokalno samou- Herman Rigelnik, Jože Protner, Feri Horvat in Izidor Rejc so notranje odnose na tem področju evropeizi- prav gotovo najpomembnejše osebnosti, ki v okviru državnega Levstik grozi ’ ” ■^i e. - ™ bistvu ’ ’ lei razprave i '^tHoČno proti centrali- f P Oj P''®*' centrali-P'‘e>i''ana ■ ^Itodljiva iadev I' 1 V- ’ S' . trenutku je glavna sprejem zakona I 1 Mni 5^ zakona o do l^onca s ; P ' *lZvni zakona '^ili in sistemom ?j‘činic^;jj’eo£c.pričako-• ■ predstav- Posb? ■ 'n držav' '^•‘tski območja ™®d drugim komisije N o ^^moupravo, ko je o lo- le- pa mora biti delovanja ici s lega območja ^^^‘•videnih ir^l v „ “'''oenm spre-državnega k' '^'bičič ie vz,r povedal, da ihi^pTičakn občinske Sih^^dnjega ,i^o že spomladi - pri 6*5 ^mosiprave bi dali iju-za razprave lo- u novega V razpravi so opozorili na vse glasnejše pomisleke o tem, da obstaja velika nevarnost za nadaljnjo centralizacijo države in da bosta avtonomnost in samostojnost občinskih organov oblasti omejeni v simbolične okvire. Taka nevarnost vseka- zadovoljni. Predsednik državnega zbora dor Rejc je priporoča! direk- Z Ljubljano Herman Rigelnik je takoj v začetku opozoril, da ne želi posegati na področje pristojnosti torjem, naj sodelujejo z revi- vlade, prav tako pa si ne želi zor ji in naj se že končno polovijo od upanja na nekdanji jugoslovanski trg. »Svet prekle- kor obstaja, sta jim pritrdila dročja gospodarstva, sporni “■ ■ ■ - - - 29,člen zakona o lastninjenju. nasprotnega. Predstavil je pred mansko dobro ve. kaj mi poč-kratkim sprejete zakone s po- nemo in da nismo preveč po- mag, Rigelnik in dr. Ribičič, toda to le v okolju, kjer se občine ne bi hotele povezati v pokrajino, na katero bodo prenesene nove pristojnosti. Ravno obstoj pokrajin je po mnenju strokovniakov bistvenega pomena. Če namreč ne bomo plačah (kjer manjka tretji po- šteni in zanesljivi.. .potrebno se je zavedati, da je država podjetje, občina je podjetje in po- gajalec - lastnik), relativno djetje je podjetje.je pouda- uravnoteženem proračunu in nujnosti nove organiziranosti lokalne samouprave in državne uprave za boljše gospodarjenje. Rigelnik je dejal: »...V državnem zboru pričakujemo jasno postavili funkcije pokra- . jine v našem sistemu, se bodo odločnejšo politiko države pri urejanju infrastrukture. Republika Slovenija bi že zmogla 200 do 300 milijonov posojil za zgraditev cestne infrastrukture, železnic in predvsem tele- okrepile tiste silnice, ki bi želele ohraniti sedanje velike občine, s Čimer pa se bodo na neki način odmaknile od osnovnih interesov občanov, je . . bilo slišati opozorilo. Glasna so komunikacij.« Po njegovem opozorila pripadnikov mnenju bo država morala več sredstev nameniti promociji, komunikacij.« tudi madžarske narodnosti, ki slutijo v mreži majhnih občin nevarnost asimilacije. Podobni glasovi na narodnostno mešanem ozemlju prihajajo tudi iz ust Slovencev, torej večinskega prebivalstva. Večina razprav-Ijalcev pa se je zavzela, da bi o trenutnih aferah pa je dejal, da sta tačas prav gotovo pomembnejši suša in toča. Tudi Feri Horvat je poudaril nujnost dobre infrastrukture, zavzema se za decentralizacijo delovanja sklada za razvoj drobnega novim malim občinam name- gospodarstva ter drugačno obravnavanje skladnejšega re-zagotovili lastne dohodke, ' gionalnega razvoja in evrope-MILAN JERŠE iziranje razvojne politike, Iii- nili čim več pristojnosti in jim ril Rejc. Ludvik Bratuša, predsednik ljutomerske vlade, je opozoril na probleme mest ob meji s Hrvaško, ki bodo postajala tudi gospodarsko vedno bolj nezanimiva, če vlada ne bo kaj ukrenila. Najbolj konkretna vprašanja je gostom iz Ljubljane postavil direktor Mure Božo Kuharič. Poslance jc spomnil, da se ekonomska politika oblikuje v parlamentu, zato naj nikar ne bežijo od svojih odgovornosti. Po njegovem mnenju se parlament vse preveč posveča aferam kot pa resnim gospodarskim vprašanjem; sa.iio sprejetje zakonov ni dovolj, poskrbeti morajo tudi za njihovo izvajanje. »Kaj nameravate v parlamentu narediti, ker je klima v podjetjih katastrofalna, kajti danes vsi napačno razmišljajo, da je privatizacija kraja. Ali danes sloven- ski parlamentarci vedo, kakšne parlament za občinski priznanji Mariki Kardinar so gospodarske razmere v Slo- Geriesu - Kritično o gospothirskih gibanjih ne sme »zgoreti«! "^“spešnem poskusu, ko zaradi nes- skem'gospodarstvu. Njen di’ četrtek dopoldne vendarle rektor Miloš Ošlaj je ob tej na Skupščine občine Lendava, priložnosti opozoril, da mate** leto sprejeli predlog o podelitvi občinskih rialnih tokov v bistvu ni. ker le Kumkija za odlikovanja in občinska so bili pretežno vezani na I^EljaŠlt " plaketo za vrhunske športne nekdanje jugo.slovansko tr- Dobrovnika Marika Kardi- žiSče. Izjema je le rafinerijska hajnsnt:^drugim zapisali, daje po letu proizvodnja, ki si surovine Je kegljavkami sveta, saj je na svetov- zagotavlja na Hrvaškem. lani 2 medalj, posebno uspešna Zelo neugodni pa so finančni .**•**; Bvatislavi za.sedla prvo mesto med tokovi, saj so imeli lani sto «**■’*'■ '^•‘atislavi zasedla prvo mesto med tokovi, saj so imeli lani sto P’’’''"’ mestom v kombinaciji pa je postala milijonov tolarjev izgube, do “1^“ lega svetovnega prvenstva. Za iz- konca letošnjega junija pa se ,* ^rtni F bila v minulem letu izbrana za bo ta znesek povzpel na 633 milijonov, kar je toliko, kot I * Športu. Pisno priznanje pa bo prejel znaša celotni občinski prora- I. IK,. M h*,- POUllfl 3-n V ___________1,21. »;»_____TZ . 1 . . ■___1___ I I l. l , l*i*žrtv(iv Lendavskih goric Ferenc Geries, in li,... klili... a. n o pjj ohranjanju in razvoju narod- čun. Kot glavni vzrok za tako l^aiti,,,^ Y“‘no delo pri ohranjanju in razvoju narod- neugodno stanje omenja ce-v.^ttanske kulturne ustvaijalnosti v len- novna nesorazmerja, kar “uli likovnega pouka na I. Dvojezični onemogoča normalno poslo- '^vršnega sveta Pomurske mad-■ ®lt**pnosti, veliko pa je pripomogel tudi Xi likf^ "*7*'*^*'™' pomagal pri delu tradicionalne "Zbudilo S gib,- da se 'Z prete- h G (ii vimjs'. Klie je znano oiMJ da giba- 'dots. Ni Ibdi li Zb Jugo. Ptoiz- doma- ■^ih K: V se ne ']mi le- '^bni. m po bre^L^P^da- 5™fc'‘.'a3 8'°‘"=’i'o Odstntb™ koi ^Stotk; :a •"mulcga Nadaljnja razprava je potrdila, da lendavsko gospodarstvo pestijo številne težave. Že prvi razpravljalec Anton Balažek iz DPZ-ja je opozoril, da je bilo premalo storjeno za odpiranje trgov in zaposlovanje. Po njegovem ne sledijo preustroju gospodarstva in pospeševanju zasebnega sektorja v Sloveniji, kjer bi lahko zaposlili več ljudi. Lipa pa, da se bo to s privatizacijo izboljšalo, zlasti glede izvoza, malega gospodarstva in zaposlovanja. Po besedah predsednika DPZ-ja Stanislava Geriča je nesmiselno, da imajo v občini že okrog 1800 brezposelnih, ko hkrati iščejo nove kadre. Vsak, ki dobiva nadomestilo, noče pa sprejeti ponujenega dela, bi moral po njegovem čutiti posledice, Predsednik občinske vlade Alojz Jerebic je omenil, da so pred kratkim obiskali 7 podjetij v lendavski občini in se na kraju samem seznanili s konkretnimi razmerami, Eno od teh podjetij je bila tudi Nafta, ki ima zelo pomembno vlogo v lendav- uspelt s svLijifi i zahtevkom po ?i-(Kbiynic[ii zvišanju drob- nopTodajinh In rafinerijskih cen. Poleg tega so cene naft- nih derivatov v sosednjih državah vsaj za 30 odstotkov višje kot pri nas. Gospod Ošlaj je tudi potožil, da je vsa zadeva Še toliko bolj »zasoljena«. ker v Sloveniji Se vedno nimamo dolgoročne energetske politike. Zato je negotova usoda rafinerijske proizvodnje in delovnih imi- grantov iz sosednje HrVaSke, saj marsikdo med njimi ne bo dobil več delovne vize. Podatek. da je od skupnega števila 1040 zaposlenih v Nafti kar 40 odstotkov odvečnih delav- vzbuja posebno skrb. Poslanec iz ZZD-ja Vendel Ostric pa je opozoril na vedno večjo centralizacijo, s čimer je lendavska rafinerija postavljena ob rob. Poslanci so spregovorili tudi o nujnosti spremembe strukture cen naftnih derivatov in o pritiskih na vladne resorje za čimprejšnjo gradnjo nove rafinerije v Lendavi, kajti ključno podjetje Nafta ne sme »zgoreti«, sicer bo »zgorelo« celotno lendavsko gospo dar- stvo. MILAN JERSE veniji in svetu. Mislim, da se 80 odstotkov parlamentarcev ne zaveda, kakšna je svetovna gospodarska politika. Recesija je ogromna,« je opozoril Kuharič. Tudi Mura se srečuje z vse večjo konkurenco Češke in Poljske, plače so preveč obremenjene, posledice nove zakonodaje pa so, da se je v zadnjih petih mesecih Število bolniških povečalo za 20 odstotkov. Zaradi sprostitve uvoza grozi Sloveniji nevarnost, da bo postala »evropsko smetišče tekstila«. Herman Rigelnik in predsedniki parlamentarnih komisij bodo o vprašanjih direktorja največje pomurske tovarne nnorali zelo resno razmisliti. BERNARDA B. PEČEK MATERINSKI Boa PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Nekoliko neobičajno je bilo četrtkovo srečanje med člani Izvršnega sveta SO Gornja Radgona, ki mu je predsedoval Miha Vodenik, in predstavnikom firme Decolores Jožetom Levstikom. Po dolgotrajnih in brezuspešnih prizadevanjih, da bi prišli v stik z najemnikom radgonskega gradu Milanom Hercogom, so se odločili, da na sejo povabijo odgovornega človeka, ki skrbi za potek obnove gradu. Po določilih pogodbe bi moral namreč Hercog predložiti vladi natančen časovni načrt poteka del in redno poročati o opravljenem delu. To so povedali tudi predstavniku Levstiku, vendar je ta zahteve izvršnega sveta razumel kot nagajanje oziroma že kar napad na njegovega polbrata in je sejo zapustil z grožnjo; »Vidim, da bo prišlo do spora in da se bom moral obrniti na Ljubljano!« Da je celotno dogajanje glede obnove gradu in izpolnjevanja pogodbe zares skrivnost, dokazuje tudi dejstvo, da večina navzočih (predvsem pa ne novinarji) v občinski sejni sobi ni poznala Jožeta Levstika, dokler ga predsednik vlade ni predstavil, Vodenik je povedal, da mora firma Decolores do Ljulija izvršnemu svetu posredovati natančen Časovni plan obnove, pred začetkom kakršnih koli posegov pridobiti vsa soglasja, predvsem pa vse delati v soglasju s pisnim strokovnim mnenjem Zavrha za varstvo naravne tn kulturne dediščine ter skrbeti tudi za hortikulturno ureditev okolice gradu. Izvršni svet je imenoval za nadzorno osebo obnove radgonskega gradu mariborsko podjetje Espri, predvsem pa mora firma Decolores o vsem sproti obveščati Izvršni svet SO Gornja Radgona. V nadaljevanju razprave, ki je postaja .vedno bolj vroča, je še dejal, da bo moral g, Hercog sodelovati tudi pri obnovi in gradnji cestne, vodovodne in kanalizacijske infrastrukture na grajskem hribu, obnoviti celotni grad, prav vsa nadstropja (kot je prikazal na panojih), ne pa le nekaj prostorov za potrebe gostinskega lokala. Jože Levstik je jx)vedal, da je polbrat ta hip na poslovnem potovanju v Rusiji, da pa se vsak dan pogovarjata po telefonu. Do sedaj so uspeli obnoviti že 2000 kvadratnih metrov zahtevne fasade, dobro pa sodelujejo s spomeniškim varstvom; sedaj čakajo, da jim določijo ustrezen material, ki naj bi ga uporabljali pri obnovi dvorišča; gradnja dimnika jih bo stala kar 20 tisoč DEM. medtem ko je predračun za strešno konstrukcijo 12 tisoč DEM. V grajske prostore so že trikrat vlomiti, ena košnja trave okrog gradu pa stane 80 tisoč tolarjev; ne nasprotuje prireditvam na grajskem hribu, vendar bi pri pripravah in Čiščenju prizorišča morali sodelovati tudi drugi. Računovodja mu še ni pripravil natančnih obračunov opravljenega dela, je pa dejstvo, da je Hercog izvozil za 150 tisoč DEM vrednosti penečega se vina iz Radgonskih goric ter uvozil veliko opreme za biroje in stroje. Ni pozabil očitati, da sta Rakuša in Černjavič Se vedno v grajskih prostorih in da je on le izvajalec tistega, kar mu naloži polbrat. Levstik je zbranim tudi povedal, kako bo najverjetneje reagiral Milan Hercog na zahtevo, da mora za vsa gradbena dela pridobiti ustrezna soglasja: »Hercog bo povedal: jaz sem pripravljen to obnoviti, zakaj bi potem moral zdaj Se iskati vsa soglasja, To je njegov odgovor.« BERNARDA B. PEČEK Vitrina v vitrini Ljutomersko podjetje Vitrina je bilo žc nekaj Časa v hudi krizi, kljub »majhnosti« in, kot so ves čas trdili, zanimivemu proizvodnemu programu se mu nikakor ni uspelo izvleči iz krize, in to kljub različnim »lepotnim operacijam«. Podjetje je končno pristalo v naročju Republiškega sklada za razvoj, ki je minuli mesec končal njegovo agonijo in ga prodal podjetju Moneta iz Maribora, katerega lastniki so bratje Lovrenčič. Po besedah direktorja podjetja Moneta g. Lovrenčiča je bila pogodba o nakupu Vitrine podpisana 7. maja. Podjetje je odkupilo Vitrino z vsemi obveznostmi, tako da jc bila kupoprodajna pogodba sklenjena v paketu bruto za neto, tega, za kakšna sredstva gre, pa nam direktor ni povedal. Novi lastnik je prevzel 10 zaposlenih iz nekdanje Vitrine, Delna lastnika podjetja sta še sklad, in sicer v višini vrednosti, ki je rezervirana za lastninski delež sedaj in prej zajjoslenih, ter sedanji in prejšnji direktor Vitrine g, Klemenčič, Poleg izdelovanja vitrin namerava novi lastnik odpreti Se dve diskontni trgovini. Kot so povedali, posodobitev proizvodnje že poteka. Edini odprti problem so odnosi z LTH-jem, ki Vitrino sicer toži za odškodnino od industrijske lastnine, toda novi lastniki upajo, da bodo tudi ta problem rešili z dogovorom. jy Vsem občanom občine Lendava Čestitamo ob 22. juniju, prazniku občine Lendava in 25. juniju, dnevu državnosti. Skupščina občine Lendava in Izvršni svet SO Lendava stran 2 vestnik, 17. junijaj^ ii aktualno okoli nas PO SLOVENUl LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr, Janez Drnovšek je sprejel guvernerja ameriške zvezne države Maryland, Williama Donalda Schaeferja, ki se je mudil z osemčlansko poslovno delegacijo na nekajdnevnem obisku v Sloveniji, Schaefer, prvi ameriški guverner, ki je maja lani po priznanju slovenske neodvisnosti obiskal našo državo, se je sestal tudi z Milanom Kučanom in Lojzetom Peterletom. ■ LJUBLJANA - Slovenijo sta obiskala generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dr, HiroSi Naka-jime in območni direktor WHO za Evropo dr. J, E, Asvala, Med drugim sta se udeležila odprtja urada WHO v Republiki Sloveniji in obiskala Zavod za transfuzijo in center WHO za humano reprodukcijo, ■ LJLIBLJANA - Predsednik slovenske vlade je sprejel vodjo delegacije Evropske skupnosti za Slovenijo Marca Janssensa. Veleposlanik ES v Sloveniji je premieru Drnovšku izrazil podporo skupnosti pri prizadevanjih slovenske vlade za uspešno stabilizacijsko politiko in vključevanje v evropske integracijske procese. V I Balkan v vrtincu neodločnosti Zgodovina pozna nekaj primerov, ko so vplivni svetovni politiki ocenjevali pomen Balkana za evropsko politiko, hkrati pa opozarja, da se enkrat sprejeto stališče, po katerem se vojaško ni vredno angažirati za ta del sveta, ponavlja. To je povsem na dlani tudi sedaj, čeprav javno in na glas o tem ne govorijo. Zadosten dokaz za tako trditev je že atensko zasedanje zveze Nato, namenjeno predvsem krizi na obmoqu nekdanje Jugoslavije in prizadevanjem, da nobena iskra tega požara ne bi preskočila globlje v Evropo. Čeprav je sekretar zveze Manfred VVoemer opozaijal, daje Nato še vedno nujno potreben za varnost v Evropi, je res, da je imela tudi ta organizacija veliko Škodo zaradi neodločnosti Zahoda, ko je bilo treba odločati o akciji v BiH, kokrat preveč vrote r s' 'V T”’"------------—’ muslimanske in sf® Sluzi. To misel je možno pove- sile spopadajo zlasti - Gorazdu, v ima vsak narod takšno vlado, kakršno v danih razmerah za- zati z marsikaterim dogaja- mSVETU ■ LUXEMBOURG - Vance-Ownov mirovni načrt ostaja še naprej temeljna opora za strategijo Evropske skupnosti na tem področju. To so med drugim znova potrdili zunanji ministri članic ES, ko so v okviru priprav na srečanje evropskega sveta razpravljali tudi o vedno zahtevnejšem položaju v BiH. ■ CETINJE - Nekaj deset tisoč ljudi je demonstriralo proti »fašizmu v Srbiji« in zahtevalo odcepitev Črne gore od Srbije. Demonstracije pod geslom Ustavite fašizem je pripravila Liberalna zveza Črne gore. ■ BEOGRAD - Mednarodna javnost od predsednika Slobodana Miloševiča vse odločneje zahteva, naj izpusti iz zapora voditelja opozicije Vuka Draškoviča. Najprej je to od Miloševiča zahteval grški premier Micotakis, potem francoski predsednik Mitterrand, sledilo pa je pismo helsinškega odbora Miloševiču, v katerem je rečeno, da mora srbski predsednik odgovarjati za grobo obnašanje policije med beograjskimi demonstracijami. ■ TEL AVIV - Avstijski kancler dr. Franz Vranitzky je kot prvi avstrijski predsednik vlade obiskal Izrael, V okviru tridnevnega obiska se je sestal z izraelskim predsednikom vlade Jicakom Rabinom in zunanjim ministrom Simonom Peresom. ■ BALTSKO MORJE - Na tem območju so bile obsežne pomorske vojaške vaje, v katerih je sodelovalo več deset ladij iz 11 držav. Šlo je za nekakšne zgodovinske vaje, saj so v njih poleg držav članic zveze Nato sodelovale tudi nekdanje članice Varšavske zveze in nevtralne države. ■ HAITI - Sporni haitijski premier Marc Bazin, ki je svojo funkcijo začel opravljati pred letom dni, je zaradi hudih pritiskov odstopil. Zato napoveduje prvi demokratično izvoljeni predsednik Aristide svojo vrnitev. ■ SARAJEVO - Predsedstvo BiH je zamenjalo poveljnika armade Haliloviča in na njegovo mesto imenovalo dosedanjega poveljnika oddelka za strateško načrtovanje Deliča. Halilovič bo vodil generalni Štab armade BiH. ■ MADRID - Španska socialistična delavska stranka premiera Gonsalesa je zmagala na parlamentarnih volitvah. Dobila je nekaj manj kot 39 odstotkov glasov, na drugem mestu pa je opozicijska ljudska stranka s 35 odstotki glasov. ■ ATENE - Tu je potekalo zasedanje zunanjih ministrov držav članic zveze Nato. Sklenili so, da bo zveza ponudila mirovnim silam v BiH letalsko zaščito. Poleg tega so ZDA pripravljene napotiti v Makedonijo približno 300 vojakov. ■ ZAGREB - Predsednik BiH Alija Izetbegovič je nepričakovano dopotoval na Hrvaško. Pogovarjal se je s hrvaškim * predsednikom Franjem Tudmanom, ki seje zaradi spopadov v BiH predčasno vrnil s Kitajske. Izetbegovoč je odpotoval Se v Italijo in Francijo, kjer se je srečal s papežem in Mitterrandom, ■ MOSKVA - V Kremlju je potekalo drugo plenarno zasedanje ustavodajne skupščine, ki jo je sklical predsednik Jelcin, Taje sicer nekoliko popustil, saj je poslancem predlagal, naj obravnavajo tudi predlog nove ustave, ki ga je pripravila parlamentarna ustavodajna komisija predsednika Hasbulatova, ki je zbolel, ■ BONN - Nemške pravosodne oblasti so prepovedale že peto neonacistično stranko. Bavarska policija Je vdrla na sedež stranke ter zaplenila večje količine propagandnega gradiva, pa tudi nekaj strelnega in hladnega orožja, ■ VITEZ - Po incidentu, v katerem so britanski vojaki odgovorili na napade na humanitarni konvoj in pri tem ubili dva pripadnika hrvaškega obrambnega sveta, je britanski zunanji minister Douglas Hurd izjavil, da London ne namerava umakniti svojih enot iz BiH, ■ MOG ADIŠ - Enote OZN so silovito napadle oporišča somal-skega uporniškega voditelja Aidida, ki naj bi bil odgovoren za smrt 23 pakistanskih pripadnikov modrih čelad, ki so jih njegovi privrženci pobili. Akcijo so vodile močne ameriške letalske in pomorske sile ob pomoči pehote, sodelovali pa so tudi pripadniki modrih čelad iz Italije in Francije. TEHERAN - Iranski predsednik-Rafsandžani je dobil na 6, predsedniških volitvah 63 odstotkov glasov in dokaj prepričljivo premagal tekmece. Analiza sklepov iz Aten kaže, da je Franciji in Veliki Britaniji uspelo zlomiti odpor drugih članic do znanega was-hingtonskega načrta, s katerim bi bil praktično suspendiran Vance-Ovirnov načrt za mir v BiH. Turčija in Nemčija, ki sta bili konec maja v Bruslju najzaslužnejši pri kritiziranju ameriškega načrta peterice, sta se tačas umaknili. V takih okoliščinah, ko so se molče sporazumeli o zaščitni mreži okrog kriznega žarišča, je Grčija izkoristila priložnost in začela pravo ofenzivo proti prizadevanjem makedonske vlade, da bi se zavarovala s tesnejšo povezavo z zahodno vojaško organizacijo. Še odločneje, kot je bila nekdaj proti imenu Makedonija za samostojno republiko nekdanje Jugoslavije, seje Grčija uprla misli za sprejem Makedonije v Nato, čeprav le kot pridružene Članice. Prizanesljivi do svoje politično bojevite članice so politiki in poveljniki organizacije znali dopovedati prežečim sosedom Makedonije, da so še druga pota, po katerih je mogoče speljati akcijo, ki bo nekoliko le popravila načet ugled obrambne organizacije Nata. Znotraj kriznega območja, iz katerega ne bodo izpustili nikogar, kt bi lahko škodoval sprejeti politiki, se razpleta tragedija neslotenih razsežnosti. Nekateri razumniki pravijo, da njem, tudi s krizo na Balkanu. Težko pa bi v tej zvezi verjeli, da je tragedija etničnih spopadov, vsestranska pomoč Beograda eni sami strani v BiH in očitna ravnodušnost mednarodnih sil le splet okoliščin, ki si jih ljudstvo v BiH zasluži. Morda se bo poslej le kaj spremenilo? Zgodilo se je, da so britanski pripadniki mirovnih sil udarili po tistih, ki so streljali na človekoljubni konvoj pod njihovo stražo. Združeni narodi so se odločneje zganili tudi v Somaliji, čeprav so morali tam zastavo OZN spet dvigniti Američani. Vojaški poseg je bil še vsa- jo Bosni pa potekajo med Muslimani i® v teh spopadih ni Namesto nobe- lovca za mir Dalaj Lame smt) povabili generala Mladiča, on pa je žal zaseden. Konferenca o Človekovih pravicah! k Ho* niti pripadnikom modnii ki so se znašli J ognju. Seveda pa tudi medsebojmh in poskusov, da bi nrrt:amP7np incidente incidente posamezne inciaemt j-- ,. drugi strani. Medtem šata predsednika mirovni' ference o razpadli Gwen in Stoltenbct$ vse, ki so vključeni v krizo v BiH. Bo poslej ^ka kriza bolj pereča za Evropo »n ploh? MILAN I ! j 1 1 ! Obletnica^Delomit^e repobB® , . u,tnvpal>^ ' «*.: *• -i . .X .« w .,1^ Klin < * * . I t C^ien^ EioloBfnt^ rqrublilEfi je n, r(F ________>«: „ _t___________.i- T\.fcl.nrtllCir® I vero Gradcu v^iko ^udsko zborovanje, MifeAf iiacmnifdienaL ie fešta t^to rekoč na oragn LJ Ka hlifca, usfanorijena jebiia tako rekoč ns tsila svobotteo ozemlje vse od junija 1942 do april® teta ot«m>čju, velikem 32 kvadratnih ktlometro^^ približna 18 tis<>č ljudi. Od julija 1942 do iaa> deloval Dolomitski {^ižanski odred, vmes ' tičttos in vejočo vodstvo Sloveriije. To se Je tafe noB^ j^os3ovan$kega vrhovnega vod^a. d® v' partizanske enote odšle iz Slovenije v ses»‘ tiws skupine enot vrhovnega štaba. I '1 VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan CIgut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Ceder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredniitvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balaiic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec. Stefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica) Naslov uredništva in uprava: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403. telefaks 22-419, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1993 je 980.00 SIT, celoletna naročnina 3,800 SIT. za naročnike v tujini 100 OEM letno Teko6 račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-S049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenje Ministrstva za .informiranje št. 16/IB z dne 30, 1,1992 se šteje tednik Vestnik rned proizvode , informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje .‘petodstotni davek od prometa proizvodov. u ■ I S Iz Monoštra piše Stranka v krizi« Vlada v krizi? Nov berlinski zid? »Ali lahko povzroči kriza posamezne jjg splošno krizo v kaki državi?« je povprašal - j,,...". »Ter mo ter« goste v studiu in predstavnike strank. Zakaj se je prav zdaj pojavilo to vprašanj h”^i «55» r'ii Sporočilo o tem, da italijanske oblasti nameravajo poostriti nadzor ob meji s Slovenijo, je povzročilo številne razprave. V ospredju so zlasti domneve, da je napovedan ukrep predvsem posledica dvomov o učinkovitosti slovenskih organov za notranje zadeve pri zatiranju trgovanja z oroi^em in mamili ter zadrževanju begunskega vala z vzhoda in juga. NajveČji pesimisti pa govorijo celo o začetku posta vnanja novega berlinskega zidu. Poteza italijanskega obrambnega ministra Fabbria ima najbrž več razsežnosti. Pri vsej zadevi je še najmanj sporno varovanje meje. Stanje na mejnih prehodih z Italijo naj bi ostalo nespremenjeno. skladno z napovedmi pa italijanski policisti opravljajo poostren nadzor na prometnih in drugih vozliščih v notranjosti Furlanije- Julijske krajine. Pri t.i. globinskem in tudi fizičnem varovanju zelene meje naj bi se jim kmalu pridružili še vojaki. Ta ukrep Italijani uradno razlagajo s povečano trgovino z orožjem in mamili, dodatno pa še z bojaznijo pred zaostritvijo razmer na Balkanu. Kljub vsem okoliščinam pa to početje lahko označimo tudi kot stopnjevanje pritiska velike na majhno sosedo. Pred Časom smo bili z it ali- janske strani deležni groženj z vetom na slovensko vključevanje v evropske združevalne procese. Hkrati so številni državni funkcionarji kar tekmovali z dvoumnimi izjavami o dediščini Osima. Zato predlog o poostrenem nadzoru meje lahko pomeni tudi to, da se italijanski krogi, za katere meja s Slovenijo Se ni dokončna. krepijo. Že doslej so bili v delu italijanskega državnega aparata posamezni politiki, ki od vsega začetka niso bili naklonjeni slovenskim osamosvojitvenim procesom. Ali je vse to nova gonja proti naši državi, ki si je hitro pridobila veliko naklonjenost svetovne javnosti? MILAN JERŠE Bolje in lepše v Vidoncih Razmčre v zliimem centru za begunce v Vkloneih, ki so ga uredili v nekdanji soli, so se te dni precej izbokle. Obnovili sil namreč ce- ’ je zaenkrat prispeval le 12 lotno poslopje in dogradili milijonov lolaijev, zagoto-še okrog tisoč kvadratnih vil pa je, da bo nakazal Je metrov novih prostorov, 1 v katerih so kuhinja, spalnice, sanitarije idr. Poleg tega so uredili tudi okolje. Občina Murska Sobota je v ta namen zagotovila 32,5 nuljjona tolu^ev in še dodatnih 14,2 miljjona tolarjev posojila iz občinskega proračuna. Državni urad zu razseljene osebe in bc^oiee , IB murnov tolaijev. Vsekakor je treba omeniti tudi delež partnerskega mesta Ingolstadt. ki znaša v mate-ri^u in denarju okrog 6 mi-Kjunov tolaijev. V centru je tačas okrog 250 beguncev, lahko pa jih sprejmejo še približno en-ti^at toliko. ii- 1 strank. Zakaj se je prav zdaj pojavilo to vpraa« j ipt^i J' ki se loteva aktualnih in velikokrat ob^ntlj”' f m JV ivivTO orstuoii jiii ut v v jicvvrsj v*-’-- * madžarske družbe, V zadnjem tednu, dveh javnost namreč z zanimanjem spremljala dogaj® poslanskega kluba Madžarskega demokratsk^^^,, J je vodilna stranka v vladni koaliciji. Pred . Štirni dnevi so iz poslanskega kluba izključili n k i Štirje so skrajno/desno usmerjeni. Med njit®' ■ (j »J; poslanka Izabella Kiršly B., ki je za skinhedo'’^pt-^ pojavili lani 23. oktobra ob madžarskem niku s fašističnimi simboli in z žvižganjem i® . niso pustili do besede predsednika države fantje niso skrajneži, le »mladeniči z globokim -čutenjem«. . Poslanec, ki je sprožil plaz dogajanj. P® tvšn Csurka. dramatik in bivši nodoredseii Istvan Csurka, dramatik in bivši podpredseo i skega demokratskega foruma. Zgodba seje začela pravzaprav dosti Takrat je namreč izšla v časopisu Madžar® glasna Študija Istvdna Csurke. Časopis je ^jcja Cir vila vi ari a .ra cfranira rclr#- in lactnp naiUene, vila vlada za strankarske in lastne namene- a gospod Csurka, ki je lani objavil svojo dolgb'i^^j vom Madžarska pot. Opozicija ter domači ti ocenili za nacionalistično, antldemokratic’^(iiiuk/f antisemitizma in fašistične ideologije, Le predsednik se nista dovolj odločno nmep" —' ideologije gospoda Csurka. Vse to oomc^ftJi^ Jezno 7^ pnotnos- da bi po vsej sili ohranili vsaj navidezni , jp - laškega demokratskega foruma. Za enotnos-^jj^n^i pripravljeni narediti še več. Da ne bi bilo ral^^ Csurko, podpredsednika stranke, odpoklicaI« “ menili statut in Demokratski forum ima d® sedstvo in nič več podpredsednikov. U5LVV IIJ JILV VtV JJkJUpiC^Ua&ULHIViLJT - To je bilo verjetno olje na ogenj. pcf F ustanovil najprej sklad z imenom »Madžars^ pa Se gibanje z enakim imenom. PiJto Ljii fSrT ............................................. Piko na ' J P njegovi najnovejSi članki z naslovom v katerih je iz tedna v teden napadal predsednika. Vse kaže, da se je predsednik «1 E ) 1 1 I i I g t J E S It * I I Vse kaže, da se je predsednikuj od”” D ' in tako je prišlo do izkljuČd | i nje opozicije in tako je prišlo do izKijuv-predstavnikov Madžarske poti iz poslanskega. kratskega foruma, (V postopku je stranke). S tem pa se spostavlja vrsta vprašanj. bo gospod Csurka »potegnil za sabo« iz P* Madžarskega demokratskega foruma? Ah P Č®”' vladna koalicija znašla v manjšini? • Til*.- - ■' ' cev več kot opozicija in neodvisni.) Al’^ stranke). ’A -T vladna koalicija znašla v manjšini? > J' ustanovil lastno stranko pod imenom ». j »Madžarska resnica«? . Na nekatera vprašanja bomo dobih I! I 1 l t t t 1 i t ( kajti v teh dneh se v skupščini razp''^^ E j, državnem proračunu. Pri glasovanju se *’'j| Im^., * J za in kdo je proti. Ali ima vladna ko® porof’ ' pf^ i dogodkom) Se večino ali je nima, kar • ■. L bile na Madžarskem predčasne volitve- stran 4 - gospodarstvo Slovenska jedrska koprofilija Oblast v tej državi ravna s svojim teritorijem tako kot povprečni lastnik slovenskega dvorišča. Gre seveda spet za slovenski sindrom, ki se pojavlja v toliko hujši- obliki. kolikor bolj se zavedamo, da je slovenska država majhna. Stopimo malce v čase najbolj živahne zasebne gradnje, nekaj let nazaj. Brž ko je kje kaka dvoriščna oziroma hišna skupnost dosegla ptičjo perspektivo, se je odločila za širitev i gospodarskih in stanovanjskih objektov, To se je lahko zgodilo samo iz tovrstne ptičje projekcije, iz projekcije imaginarnega dviga, ki ga opazovalcu omogoči sposobnost, da svoje vsakdanje okolje uzre kot na arhitektovi oziroma urbanistovi risalni deski. Neposredno čutno doživljanje prostora namreč človeka nikakor ne more navesti na misel, da bi se na že tako ali tako majhnem dvorišču smelo prizidati še kaj. Toda kaj je tisto, kar sili oziroma kar je sililo slovenskega hišnega gospodarja in njegovo družino, da se spravi k urejanju in prezidavanju, ki najpogosteje sploh ni bilo potrebno? Kaj ga dvigne v pozicijo tistega, ki hoče z »zidinami« zasititi svoj bivalni prostor? Po eni strani ga dvignejo tako imenovane »večje materialne možnosti«. Pod drugo krilo, na katerem lebdi ob tem dvigu, pa mu piha veter od tistega doživljanja družbene stvarnosti, ki lastnike hiš in dvorišč sili h gradnji betonskih ograj. Zavarovati in razmejiti svoj svet. Ker se zdi hišni skupnosti ta svet obvladljiv samo na svojem teritoriju, ga ogradi, naposled pa še dogradi, po možnosti do zadnje pedi. Zunaj tega zaplotnega sveta nima kaj iskati. Tam vedno vladajo drugi. Svoj kos krivde imajo pri vsem tem seveda tudi načrtovalci naselij in hiš. vendar je tole tukaj zdajle manj po-mebno- Izhajajmo namreč od tega, da je na svojem vendarle vsak sam svoj gospodar. Svojo pravico do gosptodarje- ! nja potrjuješ prav s tem, da se odločaš za posege v prostor. || Še toliko bolj potrjuješ to pravico, če posegaš v podedovani i in v tem oziru sveti prostor, ki se je oblikoval skozi generacije. To je dvoriščni prostor, kjer so se stvari po nepisanem pravilu smele spremeniti šele pod velikim pritiskom odgovornosti. Ko je torej tak »osvobojen« gospodar z očmi Urbanističnega načrtovalca uzrl svoje dvorišče iz ptičje perspektive in videl, da bi lahko na njem stala Se kakšna hiša ali vsaj kak prizidek ali letna kuhinja ali drvarnica ali kaj podobnega, si je naročil opeko in načrte. Ptičja perspektiva je za Človeka lebdeča in nestvarna. Ko človek zasnavlja svoje bivališče iz te perspektive, se na čvrstih tleh ne počuti dobro, človek pri urejanju svojega življenjskega okolja potrebuje zemeljsko izhodišče. Dandanes mnoge hiše sploh nimajo več dvorišč. Kar pa dela hišo trdno ni trdnost in Številnost »zidin«. marveč dvorišče. Beseda dvorišče prihaja od besede dvor, dvor pa je seveda predstava trdnosti. Pravi se na tem ali onem (kraljevskem) dvoru in se s tem misli na lokaliteto, na kateri se je odločalo in samostojno ter neodvisno živelo. Ta skušnjava, ki ima, če bi pogledali po njej tudi s psiho-analitskega stališča, na sebi tudi nekaj koprofilnega (kopro-filija dobesedno pomeni: ljubezen do lastnih iztrebkov), je popadla slovenski jedrski lobi in naposled tudi slovensko oblast, ki hoče po vsej sili jedrske odpadke shranjevati na domačem dvorišču. Tako kot odraščajoči otrok v neki fazi razvoja kaže posebno ljubezen do svojih izločkov, se tudi država noče ločiti od jedrskih odpadkov in jih izvoziti, da bi jih uskladiščili drugje, Tam, kjer je državni teritorij dovolj velik, da se pelješ vsaj nekaj sto kilometrov, ne da bi naletel na bivališča. Kolikor poznamo zgodbo, ki je enega do svojih vrhuncev pred kratkim doživela v Halozah, kjer so se prebivalci uprli, da bi v njihovem okolju uredili odlagališče jedrskih odpadkov, se je vsa stvar začela z neumnim moralističnim popadkom. Na vprašanje, ali naj Slovenija skladišči jedrske odpadke doma ali pa naj jih izvozi, so govoreči predstavniki javnosti, tako civilnodružbene kot strokovne, odgovorili, da bomo morali za svoje odpadke že sami poskrbeti! Takšno sklepanje je seveda hinavsko. Tako kot je hinavska želja, da bi se z betonsko ograjo in popolno zabetonirano postopno infrastrukturo ustvaril občutek prostornosti, neodvisnosti ter varnosti. Vsakdo Človeško bitje, ki je po definiciji družbeno bitje, se zaveda, da to ni mogoče. Tako kakor z enakimi sredstvi ni mogoče potešiti koprofilne želje. Noben beton ne more preprečiti, da ne bi stranski učinki človekovega žitja pridrli v javnost. To sprevrženo doživljanje prostora in prostorske globine je mogoče pove- zati z občutkom majhnosti in nepomembnosti. Slovenija je preprosto premajhna, da bi lahko jedrske odpadke skladiščili na svojem ozemlju. Ali ne bi bilo veliko moralneje, če bi jih prodali na primer Rusom, ki jim tako ali pHmanjliujvaiiajo že od 1975,, intenzivneje pa zadnja štiri druga težava, tako da je tisti Il^I . *-d’ v skuoni mešani komični m prt tremi mrliči ra mi vmpcni nrntmr nvira Vpt ča. (najcenejšo in najkrajšo) progo proti h ^^"“štru, so danes ponovno na začetku. Madžarska se o želez- proge od Monoštra do državne meje pri Martinju je 36,7, od RStota do državne meje pri Hodošu 30 in proga v smeri Lenart Avgusta Zavernika pomotoma objavili portret ■ -! skupni mešani komisiji med tremi različicami .JV iiu LHbe* ^onibotelu se-kjer t f r r f f 'f t ( 'ini, kjer nove trase. ' t'’*® . --D**'' M *v 1 u '« Sobota-HodoS- ■0i 'reiicnlpčicr- In rt, S- Hndoš-jJajšn- Vse L,*'^«ntpčter-Zala-j® trenutno 4 Murske So- m je tista prva J jL.ift ifr- I Sobota in t ielez- i spomladi ■ “ - ni prir i zagotoviti, da I doslej le tn -i končali ieleznico skozi S'’’"™ "■1 sta doslej le I li7“ /diij hS’ ^sovS na-uskladi- 'išf k„| zahodne di- kik''9 Ih*' — Sl S^neralni direktor so*!. zagotovila, da la madžarski L "lini-'n se sedaj še nekako «tipajo». Osnovni pro- na nekakšne fitopatološke zah- drugačen kot prej, naveza mi- blem je namreč, da je naravna teve. Vzrok pa je, ker nimajo nistrstva in upravnega odbora luka Madžarske Reka, poleg nobenega interesa. O tem sem je dokaj pozitivna. Do Madžar- tega pa imajo Madžari že tri se pogovarjal že s Hanželjem in ske bo v prihodnje agresivnejši železniške prehode proti za- ........................................... ' ' ... na nekakšne fitopatološke zah- teve. Vzrok pa je, ker nimajo se pogovarjal že s Hanželjem in hodi Evropi, zato jim Četrti ne ustreza preveč. Čim dlje časa vozijo po železnici na svojem terenu, toliko več zaslužijo! Hrvati nastopajo po drugi strani z dampinSkimi cenami, njihov osnovni cilj pa je, da preživijo. Če bi mi uspeli z neposredno povezavo, bi bila do Slovaške krajša železniška po- vezava prek madžarskega ozemlja in bi torej manj zaslužili. Jaz sem jih sicer prepričeval, da je ta proga izrednega pomena tudi zaradi izvoza Madžarske v Slovenijo...« Slovenija Je veliko bolj zainteresirana za to železniško povezavo’ »Mi smo bistveno bolj. Drugi problem pa je, da je denarja zanjo premalo. Poleg tega oni to gradnjo povezujejo z ustanovitvijo nekakšnega konzorcija, kateremu bi vse to dali v upravljanje. Z naše predstavil svoje videnje: druge pristop kot v preteklosti.« Kako bo vse skupaj potekalo, Je precej odvisno o dr- Marjan Rekar, generalni di- Žavne prometne politike - vemo, da Je bila v preteklosti bolj naklonjena cestam! «Mislim. da je bila krivda nekoliko tudi na naši strani. Postati moramo agresivnejši pri oblikovanju strategije prometa, kajti konec koncev je infrastruktura tudi pogoj za kre- iranje stretegije razvoja družbe. Tu smo si bili preveč samozadostni... V preteklosti je bila družba manj naklonjena železnicam, poleg tega pa je močan cestni lobi. Dejstvo pa je, da ima železnica številne prednosti zaradi varnosti, za- rektor Slovenskih Železnic, je nesljivosti, ekologije, V drugih začel delati na novem delov- državah je to steber razvojne nem mestu 3,maja letos. Prej je politike in tudi pri nas moramo bil direktor d.d. Trata, vendar priti do tega spoznanja. Mi mo- so bili železničarji že njegovi praded. ded in oče. strani je to malce drugače. . Druga različica je, da Slovenija reeSitve ni, kol da gremo v fi- ponudi ugodno posojilo alj pa da zgradi tudi njihov del proge - v tem primeru bi pod določenimi pogopji lahko pobirali del dobička. Naslednji problem je, da oni ves čas prikazujejo (na- nanciranje ali pa nekakšen po- sojilni odnos. Cena naložbe na našem območju od Murske Sobote do Martinja in državne meje je čez 90 milijonov dolarjev, od Murske Sobote do Hodoša s predorom Čez 86 in brez sprotno kot mi), da ta proga ne . bi bila rentabilna. Oni imajo predora čez 83 milijonov dolar- ramo tudi sami nekaj narediti, da bo ta družba spet imela v nas zaupanje. Ključ uspeha je sodobna infrastruktura, sicer nas bodo sodobni prometni tokovi zaobšli. Najprej želimo odpraviti vse počasne vožnje na železniškem križu Jesenice--Doboj in Šent)lj-Koper.» Kakšna bo vloga države pri razvoju Slovenskih železnic? «Zakon o javnih službah je pač svoje Študije. Mi pa vidimo jev.» sklepni etapi in infrastruk- ‘ ' Nerazumljivo Je, da je sedaj tura bo ločena od prometa, kar ■ ■■ - - - ■ pomeni, da bo z neko kooce- ■ ■ 1 infrastruktura dana v priložnost, da z agresivno stra- _ .... . tegijo vzpostavimo najkrajšo različica od Murske Sobote do povezavo med morjem, S1ova- Martinja najdražja, medtem Sko, Češko in Poljsko. Zdajle ko Je bilo prej nasprotno? lahko vidite pri tem oprtnem «MisIim, da je problem vlaku med Ljubljano in Budimpešto. da vozi na po! prazen -dn^e velikokrat uvožene in nekako- v prihodnje najprej opozoriti fc.' Ve(]g,. Jte opreme pojavljajo motnje v ptt-o- 'ri jim ne bodo takoj prekinili enotnih standardov za naročniškega ta zmerja, kot je »a republiški ravni odločili, da ob predvideno v zakonu s. i ■ninie*—,... . . ’ . ,H. r-tcirltiiGK crk !'■ ZB promet in zveze ter ekonomske o ptt-storitvah. Odločili so se, da akcijo izpeljejo v treh postopnih etapah. V prvi bodo obveščali javnost, torej 'a Nzviii IB promet in zveze ter ekonomske ^I|?^^ obv potrošnikov Slovenije organi- k L•‘“peev o atestiranih telefonih, tele- S posebno Bkcljo A w * Iten,.1,1.7$ P^odajnlre čimbolj seznaniti z izdelki, --r—’ -..-r - . . ^Io''eniji ateste. Čeprav imamo pri nas munikacijska oprema je pn-‘“'H'’ ‘O področje, pa so le ----------------------------.»K-n ^^0, ^‘."^^^anjeni z njihovo vsebino. Za primer- ’el, SJff'* J*’ ”»1 edina oe'"''' kupce, o tem, katera teleko- merna in ima potreben atest. 'Be o. da ■majo taki izdelki v Avstriji in Nemčiji V drugi etapi pa bodo poostrili nadzor pri prodaji teh izdelkov. Tako se bodo v tr- ‘ jC ^^čkomuni- li 75 le po- tele- in iz- ate- hiajhna legalno teleko- v ura-1 višje. elek- dodatne ‘U sestavlje. '«*efoni in govinah s temi napravami drugi izdelki s tega področja večkrat pojavljali tržni in- namreč povzročajo največ si- špektorji. V sklepni tretji vih las ptt-delavcem, saj je etapi pa bodo v skrajnem pri- zaradi njih največ motenj meru celo izklapljali telefone. v tclekomunikacijskem omrežju. Seveda pa kršiteljev MILAN JERŠE 4.A NN04 R U 1 s I Q DA BODO KUPCI POZORNEJŠI - Prvi znak z leve je atest za kakovost izdelka, drugi pomeni atest, ki ga posamez nemu izdelovalcu izda Republiška uprava za telekomunikacije, tretji znak pa atest za varnost. BAMKA UBK univerzalna banka cld ^ubJjjnd Poslovna enota M. Sobota, Slomškova 25 tel. 069 32801,31 810 ZA VAS OPRAVLJA VSE VRSTE BANČNIH POSLOV OBJAVLJAMO OBRESTNE MERE ZA DEPOZITE I. Tolarsko varčevanje - nad 1 mesec - nad 3 mesece do 50.000,OOSIT do 100,000,OOSIT nad 100,000,00 SIT - nad 6 mesecev nad 100,000,00 SIT II. Devizno varčevanje - nad 1 mesec - nad 3 mesece - nad 6 mesecev DEM 6,20% 6.40% 6.60% - nad 12 mesecev 7,00% R* 8% R+ 8,5% R* 9,5% R+ 10,5% R* 13,5% ATS 6,20% 6,40% 6,60% 7,00% CHF 4,20% 4,55% 4,85% 5,00% USD 1,85% 2,10% 2,35% 2,55% DELOVNI ČAS Vsak dan od 8.30 do 11,30 in od 14. do 17, ure, ob sobotah zaprto. stran 6 vestnik^17_Juny^^^ 1 nasveti/arhitektura Dogajanja na Ljubljanski borzi Tokrat tedensko poročanje zajema čas od 8, 6. do 14. 6. 1993. V tem tednu, natančneje 10. 6,, zapadejo junijski dvodelni blagajniški zapisi BS. Imetniki imamo sicer čas vnovčiti te zapise v roku treh let, vendar ta sredstva po zapadlosti niso več obrestovana, tolarskemu delu pa se le do 20. 6. 1993 prišteje revalorizacija, zato je smiselno, da se le ti pravočasno vnovčijo. Tolarski del bodo fizične odstotni točki), ko je bilo za 188 lotov prometa so obveznico, na na 73,4 pri 101 lotu prometa. Na istem nivoju je ostal tudi v ponede- istem nivoju pa se je zadržal tudi JJek, prometa pa je bilo za 230 lo-V četnek pri 32 lotih prometa in v petek (2 lota). Z obveznico Me- sto Ljubljana z davčno olajšavo je bil po treh tednih sklenjen aplika- tov. Dokaj stabilen tečaj pa je v tem tednu imela obveznica PTT Celje. NAJ... KMETU A 93 I Ta teden smo začeii z oce-vf; njevanji prijavljenih kmetij na .==ž 1' s < 93 J razpis akcije Naj... kmetija 93. Prejeli smo Številne prijave iz Prekmurja, Murskega polja in Slovenskih goric, zapisati pa moramo, da smo največ prijav prejeli prav iz lenarške in ljutomerske občine, odpraviti pa se bomo morali tudi v ormoško občino. Če so bili v minulih letih prijavljalci predvsem strokovni delava’ s področja kmetijstva in turizma, pa smo ietos večino prijav zbrali s pomočjo naših bralcev - mnogi med njimi so nam poslali poleg prijavnice Se prav prijazno pismo s pojasnilom, zakaj so kmetijo prijavili. Strokovna komisija bo s pomočjo kriterijev ocenila I J, Njen enotni tečaj je 8. 6. neznatno cijsici posel s 13 loti po tečaju 85.0 padel iz 97,1 na 97,0, ko je bilo za (-0,3 odstotne točke). 110 lotov prometa s to obveznico, se naslednji dan zadržal na istem nivoju pri 11 lotih prometa, v četrtek pa se je njen tečaj ponovno vrnil na 97,1 (40 lotov prometa). Po enakem tečaju so bili sklenjeni aplikacijski posli s 15 loti tudi v ponedeljek. Nihal pa je v tem tednu tečaj obveznice PTT Nova Gorica. 8, 6. so bili sicer sklenjeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju 87,8 s 85 loti te obveznice, vendar je naslednjega dne njen tečaj padel na 87,2, ko je bilo za 480 Uvrščena kotacija II - delnice Enotni tečaj delnice Salus je 8. č. osebe lahko vnovčile v gotovini ali porasel iz 5150 na 5200. prometa pa bodo zahtevale nakazilo na tekoči račun ali na hranilno knjižico. pa je bilo le za tri lote. Naslednjega dne so bili s to delnico prijavljeni ■it li.l' J*-' .ss-***:. pravnim osebam pa se bo nakazal aplikacijski posli s 3 loti, njen tečaj na žiro račun. Devizni del se bo fizičnim osebam izplačal v DEM gotovinsko ali na željo imetnika nakazal na devizni račun (devizno knjižico), pravne osebe pa ■ bodo lahko z deviznim delom razpolagale kakor z ostalimi deviznimi pri- pa je ostal na nivoju prejšnjega dne, V četrtek je njen tečaj porasel na 5250. ko je bilo za 6 lotov prometa z njo. v petek pa je bil po enakem tečaju sklenjen aplikacijski posel s 3 loti. V ponedeljek je bil s to delnico sklenjen aplikacijski livi, torej ga bodo lahko uporabile posel s 3 loti po tečaju 5300. lotov prometa. četrtek poskočil <1 r i.' 7: h" 'tr- H.r-..,. B. VeiTJIl vsako posamezno kmetije; fL hove ocene bodo tako da bo vsak JafiSo««^ veril, kje so prednosti manjfcljivosii. V prihodn)’’’^ Vestnika boste lahko prebirali zap«”^ vtikah znakom nje in ugotovitve kov s terena. sttolK’'^ f za plačilo uvoza, za nakup blagajniških zapisov BS ali bodo enostavno prodale deviw in prejele tolarsko nakazilo na ŽR. 15. 6. zapadejo tudi zakladne menice RS, z vnovčen je m teh dveh vrst republiških kratkoročnih vrednostnih papirjev se bodo tako sprostila - večja likvidna sredstva, ki bodo iskala nove oblike investiranja. s povečanim povpraševanjem po določenih vrednostnih papirjih pa je pričakovati tudi porast tečajev le teh. Uvrščena kotacija I - obveznice 8, 6. je za 0,4 odstotne točke porasel enotni tečaj obveznice RSL 1 (118,3), prometa pa je bilo za 14081 lotov, naslednjega dne je tečaj padel na 118,1. ko je bilo za 218W lotov prometa, vendar je že v četrtek porasel na 118,4 (19488 lotov). V petek je njen tečaj nekoliko padel na 118.2 pri 9101 lotu prometa in nato v ponedeljek ostal na istem nivoju pri 11836 lotih prometa. Obveznica RSL 1 z davčno olaj- Rahlo je porasel 8. 6. tudi tečaj delnice LEK in sicer iz 12800 na 12850, ko Je bilo za 100 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 12863 pri 115 lotih prometa, vendar se Je v četrtek vrnil na 12850 (199 lotov prometa), v petek pa neznatno porasel na 12853 pri 120 lotih prometa. V ponedeljek Je njen tečaj porasel na 12860, prometa pe je bilo za 309 lotov. Prosti trg - obveznice Za kar 0,8 odstotne točke je 8. 6. porasel enotni tečaj obveznice Gorenje in sicer na 96,9, ko Je bilo za kar 1278 krtov prometa s to obveznico. vendar so bili naslednja dva dni prijavljeni le aplikacijski posli po tečaju 96.3, skupni promet obeh dni pa znaša 251 lotov. V petek je njen tečaj ostat nespremenjen, prometa pa Je bilo za 127 lotov. V ponedeljek so bili s to obveznico ponovno prijavljeni aplikacijski posti po enakem tečaju (67 lotov). Z obveznico LEK 1 sc ni trgovalo Že štiri tedne (12. 5. po tečaju 95,0), enotni tečaj obveznice LEK 2 pa Je 8. 6. neznatno padel iz 98,4 , • o , J . .-.I-- 98,3, prometa pa je bilo za 80 Šavo je 8. 6. dosegla enotni tečaj lotov. 113.5 pri prometu 100 lotov, ven- , - , . . Po obveznici Lesnina se Je 8. 6. dar je njen tečaj naslednjega dne povpraševalo po tečaju 1,0, vendar zdrsnil na 112,9 (98 lotov prometa) jo jo bili imetniki pripravljeni pro-in se na tem nivoju zadržal tudi dari pn r^Zjiju 15.0^ raVo j** vač icot v četrtek, ko je bilo za 22 lotov -- ............ • ■ prometa. V ponedeljek je njen te- očitno, da do sklenitve posla ni .... moglo priti. H. 6. je bil s to obvez-čaj ponovno zdrsnil, tokrat na ni(^ prijavljen aplikacijski posel 112.5. prometa pa Je bilo za 23 z 10 loti po tečaju 1,0. lotov. 9. 6. Je za 0.6 odstotne točke Enotni le^J obveznice RSL 2 Je padel tečaj Metalne in sicer iz 53,6 8. 6. poskoči! za 0.3 odstotne točke na 53,0, ko je bilo za 12 lotov apli-na 90,0, ko je bilo za 6458 lotov kacijskih poslov, vendar Je njen te-prometa, naslednjega dne ponovno naslednjega dne porasel na 54,0 rahlo porasel, tokrat na 90,1 pri pri 50 lotih prometa, po enakem prometu 1741 lotov, vendar se Je tečaju pa so bili sklenjeni tudi apli-V Četrtek ponovno vrnil na 90,0 kacijski posli v petek in v ponede-(1208 lotov prometa). Na istem ni- jj^k (skupno 19 lotov), voju je nato ostal tudi v petek, ko - . - . - Enotni tečaj obveznice občine je bilo za 333 lotov prometa. V po- Laško j« g. 6. padel iz 75,5 na 75,1, nedeljek je njen tečaj neznatno po- - - -- -- - rasel na M.l. prometa pa je bilo za 802 lota. Uvrščena kotacija II - obveznice 8. 6. je padel enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana na 87.1 (-0.2 ko je bilo za lotov prometa s to obveznico, naslednjega dne neznatno porasel na 75,2 pri 310 lotih prometa, v četrtek porasel za kar 1,1 odstotno točko na 76,3 (97 lotov prometa), v petek pa se je povzpel na 77,1 pri 52 lotih prometa. V ponedeljek je njen tečaj zdrsnil na 76.8, prometa pa je bilo za 316 lotov. Rahlo je v tem tednu l i o n k n o. MtJk <*i CHta prvMi toren *. Mia ««M uoeou saeas. etoom aeae posuvAuua uueLMU StovMkB S< MM »Ml Bses. ■Ktotate oa unaz ——uujuSriri—BW l>toUUMfea ctol« l-a. OOM UMtar «CR tlMkto. OK DMV nihal enotni tečaj obveznice občine Šmarje pri Jelšah. Tako Je 9. 6. padel iz 81,8 na 81,7, ko Je bilo za 40 lotov prometa, naslednjega dne pa je njen tečaj poskočil na 81.9 pri prometu prav tako 40 lotov in se tudi v ponedeljek zadržal na istem nivoju (5 lotov prometa). Za kar 2,4 odstotne točke je 8. 6. padel tečaj obveznice občine Zagorje in sicer iz 75,3 na 72,9, ko je bilo s to obveznico za 368 lotov prometa. Naslednjega dne Je njen tečaj rahlo poskočil na 73,2 pri 450 lotih prometa, v četrtek na 73,6 (190 lotov prometa), vendar je v petek padel Creditanstatt - Nova banka d.d. z nami do uspeha Vpis hranilnih pisem Hranilno pismo Creditanstalt-Nove banke, d. d., je vrednostni papir, denominitan v OEM, vplačljiv in izplačljiv v tolatjih po odkupnem menjalniškem tečaju Cr^itanstalt-Nove banke, d. d., in z zapadlostjo po vaši izbiri od 90 do 360 dni. Poleg lega, da sami določite njegovo zapadlost, lahko sami pogubno izberete tudi znesek, ki pa mora biti večji od 500 DEM v razponih po 50 DEM. Za rok vezave velja nespremenljiva obrestna meta do zapadlosti, in sicer 7,25% letno za zapadlosl do 180 dni in 8% letno za zapadlost od 180 do 360 dni. Ob zapadlosti hr^Unega pisma se lahko odtočite za podaljša-r^e oziroma izplačilo glavnice in obresti. Prednost) nakupa hranilnih pisem so podobne kot pri blagajniških zapisih: - vama naložba z visokim realnim donosom - možnost izbire zneska in datuma zapadlosti - možnost predčasnega vnovčenja - možnost pridobitve lombardnega posojila Pridite In se pogovorite z natimi delavci ter se prepričajte o ponudbi v naši enod v M. SoboO, Lendavsica 11. na 87,5 pri 220 lotih prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek, ko Je bilo za 13 lotov aplikacijskih ^slov. Po neznatnem padcu enotnega tečaja obveznice PTT Ljubljana 8. 6. iz 103,7 na 103,6 je ta obveznica zadržala stabilen tečaj tri dni, skupnega prometa v teh treh dneh pa Je bilo za 212 lotov. V petek Je njen tečaj ponovno neznantno padel na 103.5, ko je bilo za 137 lotov prometa s to obveznico, na tem nivoju pa se je zadržal tudi v ponedeljek pri 122 lotih prometa. V tem tednu se očitno Se vedno oblikuje pokuponski tečaj obveznice Rogaška 1, katere tečaj je 8- 6. padel za nadaljnjih 2,3 odstotne točke in sicei iz 78,3 na 70,0, prometa pa je bilo za 166 lotov, naslednjega dne se je njen tečaj povzpel na 77,0 pri 126 lotih prometa, vendar je v četrtek ponovno padel, tokrat na 75,0 (22 lotov prometa) in se na tem nivoju zadržal tudi v petek pri 10 lotih prometa. Z obveznico Rogaška 2 se tudi v tem tednu ni trgovalo, tako da ta obveznica Se vedno nima izoblikovanega pokuponskega tečaja Prosti trg - delnice 8. 6. je tečaj delnice Dadas porasel iz 105077 na 108000, prometa pa je bilo za 10 lotov, naslednjega dne na 108220 pri 5 lotih prometa, v četnek na 108784 (41 lotov prometa), v petek na 108812 (41 lotov prometa), v ponedeljek pa na 109260 pri 101 lotu prometa. Po 28. 5. se Je ponovno trgovalo z delnico Grad 8. 6., njen tečaj pa je padel za dovoljenih 10 odstotkov in sicer iz 1750 na 1575, prometa pa Je bilo za 60 lotov. Delnica MK Založbe Je 8. 6- sicer še porasla, in sicer iz 2780 na 2900 (420 lotov prometa), vendar je naslednjega dne padla na 2865 pri 306 lotih prometa, v četrtek na 2827, ko je bilo za 428 lotov prometa, da bi se v ponedeljek vrnila na 2900 (160 lotov prometa). 8. 6. je rahlo porasel enotni tečaj delnice NIKA in sicer iz 45718 na 45837, ko je bilo za 224 lotov prometa z njo, naslednjega dne je njen tečaj poskočil na 47110 pri 9 lotih prometa, v četrtek pa nekoliko padel na 46778 (134 lotov prometa), V petek je tečaj te delnice ponovno rahlo porasel na 46975, prometa pa Je bilo za 54 lotov, v ponedeljek pa ponovno rahlo padel na 46949, ko Je bilo za 100 lotov promete s to delnico. V tem tednu se Je nadaljeval trend porasta delnice Probanke Tako je njen enotni tečaj 8. 6. porasel iž 21049 na 21388, prometa pa je bilo za 6793 lotov, naslednjega dne na 21478 pri 14109 lotih prometa. v četrtek na 23176 (7656 lotov prometa), v petek pa na 23739 pri 11397 lotih prometa. Rahlo je njen tečaj porasel tudi v ponedeljek in sicer na 23791, prometa pa Je bilo za 3123 lotov. Neznatno je 8. 6. porasel enotni tečaj prednostne delnice Rogaške in sicer iz 1550 na 1567, prometa pa je bilo za 240 lotov. V četrtek Je njen tečaj porasel za kar 10 odstotkov (1724), ko je bilo za 300 lotov prometa s to delnico in v petek (1896) pri 160 lotih prometa. V ponedeljek pa je njen tečaj porasel za nekaj več kot 8 odstotkov na 2050 (60 lotov). Padajoč trend beleži v tem tednu redna delnica SKB, Njen enotni tečaj Je tako 8. 6. padel iz 13000 na 12971. ko je bilo za 310 lotov prometa z njo, naslednjega dne na 12900 pti 105 lotih prometa, v četrtek pa se je njen tečaj zadržal na istem nivoju (20 lotov prometa). 8. 6. je porasel enotni tečaj prednostne delnice SKB, in sicer iz 13878 na 14011. ko je bilo za 808 lotov prometa z njo, naslednjega dne na 14124 pri 1339 lotih prometa, v četrtek pa rahlo padel na 14102 (545 lotov prometa). Tončka BoŽinovič . NIKA d.d, Poslovalnica Maribor • tltf Iz OGZ Ljutomer Vode je dovolj, a ne povsod - Eni bi samo servisirali in ,basirali’ Ko smo te dni povprašali, ali je prihajalo v ljutomerski občini zaradi sušnega obdobja do poman^aja pitne vode in ali so bili potrebni kakšni ukrepi, smo pri Občinski gasilski zvezi Ljutomer dobili informacijo, da je bilo vode v ,občinskem’ vodovodu dovolj, tako da so jo lahko vozili tudi vsem tistim domačijam, ki so jo nujno potrebovale. Gre predvsem za hribovite predele v KS Stan Cesta, Radoslave!, Mala Nedelja in Stročja vas. Zaradi nekaterih pripomb v lanskem letu pa so sprejeli določena pravila, in sicer v za prevoz vode določenih gasilskih društvih Ljutomer, Gre- sovšdak. Mekotnjak-Stara Cesta, Radoslavci, Mala Nedelja, Vogričevci, Lukavci in Stročja vas. O vsakem črpanju vode (odvzem) na odjemnih mestih v Branoslavcih, pri križišču Ljutomer-To-maž-Branoslavci in v Ljutomeru pa je potrebno voditi natančno evidenco in jo naročnikom (strankam) zaračunati po ceniku Stanovanjsko- komunalnega podjetja Ljutomer, obenem pa dodati še 5-odstotni prometni davek in ga odvesti Službi družbenega knjigovodstva. Tako stane enkraten prevoz z avtomobilom TAM 190 (do 10 km) 3.000,00 tolaijev. Občinska gasilka zveza Ljutomer pa si prizadeva tudi za enotno servisno dejavnost za ročne in prevozne gasilske aparate. V ta namen so namreč pred leti poskrbeli za ustrezno opremo (čez milijon tolarjev) in usposobiti 2 delavca, ki sta redno zaposlena l v tej dejavnosti. pa 5" preventivna dejaviiosii vanje, nakup oprem-'Jcj ževanje in čiičcrje v gasil+r - visne delavnice p” ter dežurstvo društvu. Letno okrog 4.500 tit* niči, v podjetjih P 2.100 aparatov. Ker se v zadnjem Ker se v zaunjv-- |Wj^ zaščito ter reSeviRK rebitnem požaru i" nesrečah. .. IC r nesrečah. -r,, je. Njihovo opozoril umest^o^^^ tem takem Bodo občani KS Videm in Spodnji Ivanjci sprejeli izbrati^^ lokacijo za komunalno deponijo občine Gornja Radgoni’ V Kamenščak pri Grabono^^J, Te dni je v prostorih krajevnih skupnosti Videni ob Ščavnici in Spodnji Ivanjci razgrnjen ureditveni načrt novega občinskega odlagališča komunalnih odpadkov. Krajani bodo imeli 30 dni časa, da oddajo utemljene pisne pripombe na načrtovano gradnjo. Vsekakor gre za načrt, ki je bil že dolgo pričakovan in tudi dolgo prikrivan, kljub temu pa so se informacije razŠiiile po krajevnih skupnostih pred uradno predstavitvijo na izvršnem svetu, tako da so bila vprašanja že na prejšnjem skupščinskem zasedanju. »To ne bo regionalno odla- petinski les 1, Kupe tinski les 2, gališče. razen če bo republika Krčovje 1, Krčovje 2, GoŠe, odločila, da bo; vrednost na- Kamenščak, Halužnica 1. Ha-ložbe bo okrog 4 milijone lužmca 2. Halužnica 3. Grabe. DEM. Najprej moramo dobiti primemo lokacijo, nato pa bomo iskali sredstva,« je ob predstavitvi načrtov med drugim povedal predsednik izvršnega sveta Miha Vodenik. Ivo Vuk ga je dopolnil, čeS da bo končna številka verjetno precej višja (po njegovem mnenju okrog 12 milijonov DEM), saj bo potrebno hkrati zgraditi vso potrebno infrastrukturo, električno omrežje in podobno. K temu bi lahko dodali le. da so načrtovalci pozabili tudi na čistilno napravo za izcedne vode in za načrtovanje sistema izrabe plina. Ker pa bo o načrtovanem odlagališču izrečenih še veliko besed, naj ga tokrat le na kratko predstavimo. Projekte sta pripravila Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota in Vodnogospodarski biro Maribor. Celotno območje so razdelili najprej na celice 500 x 500 metrov in jih proučili po naslednjih kriterijih: geološka podlaga, podtalnica in vodni viri, namenska izraba prostora, naravna in kulturna dediščina, vodotoki, prometnice in predvideni ali izvedeni agroposegi. Dobili so 11'lokacij: Hrastje-Mota, Ku- Vse naštete lokacije so nato ovrednotili še po sociopsiholo- ško-ekoloških in tehnično- ekonomskih kriterijih. Najprimernejši sta dve lokaciji: Kr-čovje 1 v bližini naselja Drago-tinci in Kamenščak ob nasejju GraboBoš. Po končnih geoloških raziskavah so ugotovili, da je najprimernejša lokacija pri GrabonoSu, obe izbrani loka-dji pa imata sicer dokaj debele gjinaste plasti, ki so za odlagališče komunalnih odpadkov najnujnejše, vendar se na lokaciji Kičovje predvideva precejanje izvirnih vod, na lokaciji Grabonoš pa ne. Izbrana lokacija Kamenščak je sredi mešanega gozda, najbližje naselje je oddaljeno 1 kilometer. Do lokacije pelje gozdna pot, odvodnjo zaledja zagotavlja Grabonoški potok z manjšimi pritoki. Lokacija je \ zasebni lasti, za odlagališče pa bi potrebovali od 3 do Berite ivl 4 hektarjev 1 etapi bodo ] slednje pcK*^'- crr^n.f .. cije, izkope: piastno tesiteK^ L PEHO^oliia). za izcedne vode n pdplinjevalni I - - elektronko ten. teme transportne f*^1 iti prekrivni ntembno je določi«' j upravljalca odlaga« podjetje?) - kompostart^j^,.*/' jekt z elektroiis teme občina. novo štor za pa m Iii iti za Komr- je v y airtets tidl ' mtnalncga r Po eni nuditi občiiisl^.jUfl.. Območno strani pa P"?;? Ijuienih ij rano vsaj f j Po eni urcjcd" val cev in ? S rano vsaJ ,‘"^113''^ip Gornja Ra<^6^Lc. J tisoč ovanjc L. nami „ ... sme trebno najti njevanje m se ne sinc f željciK 6no tie še Sanje je ■- I ■1 it- Vestd 'J* 5’ i I 3 i junija 1993 Stran 1 r sociala, šolstvo, zdravstvo ^^canje pomurskih diabetikov v Ljutomeru I*redraga dietna prehrana sladkorni bolezni Ljutomer je organiziralo SrPranif* cIuHLikmih lu kini Lik v in “lig ki fcn * “ povezali z mesecem boja proti tej bolezni sodob-ki je v svetu vedno boli razširiena. hkrati oa SO sc srečanje sladkornih bolnikov in zdravstvenega so sc v razpravi zavzeli za nižjo Sloveniji in tujini, več pozorno-stopnjo prometnega davka za sti bo veljalo izobraževanju F v svetu vedno bolj razširjena, hkrati pa so sc ' '^tnri' '» slovenskega dneva sladkornih bolnikov. ( f Bilo je na Kort^kan v Avstriji Medkulturna I »*• *** -jaar v vil uaiVVH .Uttumri iiin uvaaaanv t • Jeruzalem v Ljutomeru so bili skoraj povsem so se srečanja udeležili predstavniki društev iz vseh <*Čin, navzoči pa so bili tudi strokovnjaki s lega ^tr ' , *renvc je najprej pozdravil predsednik slovenskih pj l"'Olt sladkorni bolezni Štefan Temlin, nato pa še 'k ljutomerskega izvršnega sveta Ludvik Bratuša. dietne izdelke oziroma celo za njegovo oprostitev. Precej kritičnih besed so izrekli tudi na račun nove zdravstvene zakonodaje. po kateri naj bi izgubili nekatere ugodnosti, ki so jih težko pridobili. Še najbolj pa članstva, zlasti seznanjanju .Sledila jd, Številna predava-''."'kov in medicinskih Dr. Nataša J^^pregovo- Mil ip z, UIJ.UII- tii;predaval dr. Rudi Mi- SL ■ O l.-._x. .| nogi, o novej-^dravljenja z insuH- (samo v soboški občini jih je registriranih okrog 1500) zelo nizke osebne dohodke, s katerimi težko kupujejo dietno hrano, ki je za okrog 50 odstotkov dražja od navadne. Zato jih pesti pomanjkanje denarja, saj so dotacije zelo nizke, izrazili pa so tudi bojazen, da bodo med tehnološkimi presežki v podjetjih večinoma znašli sladkorni bolniki. mladih s to boleznijo sodobnega časa, pripravljajo pa tudi spremembe pravil društev sladkornih bolnikov. V svoje vrste naj bi pritegnili čim več novih članov. Se naprej pa bodo sodelovali z internim oddelkom soboške bolnišnice, zdravstvenimi domovi. Zavodom za socialno medicino in higieno in Rdečim križem. Ob koncu sre- Čanja so predstavili tudi apa-V prihodnje nameravajo rate za samokontrolo krvnega vzpostaviti Se več stikov s so- sladkorja, ki jih izdelujejo rodnimi društvi v Republiki v podjetju Salus v Ljubljani, ter 51r^ Sistemu krožnikov dietno prehrano ptujske Perut- I I I ji lita P® fo „ *Zdenka i’ vzgoja v vrtcih v Škofičab na avstrijskem Koroškem je bil delovni posvet o medkuJhimi vzgoji v vrtcih v prostoru Alpe-Jadran, obenem pa so pripravili (tamkaj) kulturno prireditev, na kateri so se poleg članov domačega društva Edinost predstavili tudi otroci iz dvojezčnih vrtcev treh dežel - Avstrije (Škofiče), Italije (Špeter) in Lendave (Slovenija). Kot je povedala JANA KOLARIČ, pedagoška svetovalka Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije - Organizacijska enota Murska Sobota, so udeleženci iz Avstrije in Italije z zanimanjem prisluhnili, kakšna so zakonska določila v Sloveniji, ki opredlujujejo in omogočajo dvojezično vzgojno-izbraževalno delo, ob tem pa Še posebej, kakšne so izkušnje dvojezičnih slovensko- madžarskih vrtcev v Prekmurju. Bolj kot merjenju in preštevanju besed pripisujejo pomembnost vzgoji za sožitje, tako da otroke s pestro in zanimivo motivacijo pritegnejo k dejavnostim v drugem jeziku. Tesno sodelujejo tudi s starši, in to je preraslo celo v skupno načrtovanje ter tudi delno izvajanje vzgojnih dejavnosti dvojezičnih vrtcev. Pri tem pa sodelujejo tako slovensko kot madžarsko govoreči starši, ki posredujejo otrokom narodno tradicijo in kulturno dediščino v najbolj izvirni obliki. Vrtec pa sicer ne more biti edini, ki bi otroke ,učil’ maternega jezik, kajti svoj delež morajo opraviti doma njihovi starši. Ob koncu dvodnevnega srečanja so sprejeli veČ sklepov. Tako so opozorili avstrijske vladne organe in šolske oblasti na problematiko dvojezičnih vrtcev in šol ter neprimerno zakonodajo. Dogovorili so se za strokovno izpopolnjevanje dvojezičnih vzgojiteljic iz Avstrije v Sloveniji in da bo naslednje leto takšno srečanje v Lendavi, nanj pa bodo povabili tudi porabske Slovence. nine in ljubljanskega Žita. MILAN JERŠE Vsak četrtek Tratnjek, vprašanjih ' se H. i' so pred sta-in ‘.'“'erimi se sreču-kar ^'adkornih bolnikov k 'I in Vestnik ^omu štipendije ^bčinske blagajne? !^’**‘** najboljša naložba, saj gre za spodbujanje rezultati na verificiranih tek-briti, poglobiti znanje, z njim pa potem lahko movanjih in z dosežki pri ak- Dl gospodarskemu in vsestranskemu razvoju tivnostih zunaj pouka. 4*^11 .J®'spoznanje je prevladalo tudi na zadnji seji Zbrani so tudi podatki obravnavali predlog Pravilnika o ka- o starostni sestavi zaposlenih uptapotrebe družbenih dejavnosti in v javnih zavodih družbenih v v občini Ljutomer. dejavnosti. Ugotovili so, da bo . ■ ■ . - predlogu dejavno-Šolsko leto IZ Tudi naši zmagujejo Na območnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije na Ptuju je sodelovalo tudi 15 di- jakov Gimnazije M. Sobota । gosprdaTskemn in vsestranskemu razvoju tivnostih zunaj pouka. Ijico. Za potrebe državne Zbrani so tudi podatki ima 47 delavcev manj kot 10 let do upokojitve. Med njimi Mi,7 podelili za 2 ksiie SM ,^eoie. ■ pouka potrebe Štipendiji za pouka ter 2a študij te naatematike-fi-^atematike-tehniČ- tn za vzgojite- pal(t uprave pa nameravajo razpi- jih kar 20 učiteljev razred-sati po 1 štipendijo za diplo- ''ega pouka, 5 učiteljev mate miranega pravnika in diplo- matike-fizike, tehničnega po-miranega ekonomista. Med uka, po 4 varuhinje, vzgojile-prijavljenimi kandidati bodo b'ec in učitelji telesne vzgoje . Kdor je pred odločitvijo imeli prednost tisti, ki se bodo izkazali z boljšim učnim uspehom (splošni in specifični glede na smer študija). o nadaljnjem Študiju, so mu ti podatki vsekakor koristni. J, GRAJ z 12 raziskovalnimi nalogami iz različnih znanstvenih disciplin. Raziskave soboških gimnazijcev so dobile precej visoke ocene, saj se jih kar 8 uvrstilo na 17. državno srečanje. V dokaj hudi konkurenci je dijakinja RENATA KOS zasedla 1. mesto, in sicer s področja geografije. Skupaj z mentorico VIDO PUKLAVEC, profesorico geografije, se je lotila razmeroma težke raziskave o poljski razdelitvi v Prekmurju, Na primeru zemljiškega kompleksa je ugotovila, kako se je zemlja drobila v preteklosti, kaj je na to vplivalo in kakšne so posledice razdrobljenosti danes. Nakazala je tudi, kako bi ta problem lahko reševali. Kritično je analizirala tudi komasacijo v Lipi. Ni kaj; takšni uspehi naših dijakov (in njihovih mentorjev) so hvalevredni! J. G, v Ko bo šolski zvonec zadnjič pozvonil • • • prepihu V »a prepihu ■ socialni te mir, sindikatom ^ezaupanje članstva osnutek socialnega pat tu. čepnv mi ga * svobodnih sindikatov Slovenije, dclav- SocialniD**™ s® zavedajo, da bi takšen pakt **'*r, sindikatom pa nezaupanje članstva, pakta ss • Uer i: ein7. ''lad n • pa so ^„P^dstavniki H, <1: arov ■a v odborov ■ ki delu- sprejetja 'hBcid; hi privedlo volili, da bi se armada brezposelnih povečevala v nedogled, saj bi sc potem lahko uresničila najbolj črna napoved o širjenju socialnih nemirov in drugih oblikah protesta. Pri tem dvomijo tudi o pravilnosti izplačevanja plač po kolektivnih pogodbah. ki se v mnogočem opi- rajo na statistične podatke, ki jih je pač možno prirejati, delavec pa na lastni koži najbolj občuti, kako živi. Nesprejemljivo je tudi, da takšen socialni pakt napoveduje Se zmanjšanje cene dela, ne pa tudi obremenitev, ki zvišujejo strošek dela, smo lahko večkrat slišali opozorilo iz sindikalnih vrst. Ti tudi pričakujejo. da bodo v privatizacijskih postopkih upoštevali večjo participacijo delavcev in pravi C- nejše razdeljevanje premoženja, Navsezadnje pa naj bi bolj upoštevali tudi dokumente Mednarodne organizacije dela in lastne dokumente v posameznih podjetjih. In ker velja zakon o plačah le do konca letošnjega junija, pri kolektivnih pogodbah pa je prava anarhija, sindikati pričakujejo večjo zavzetost odgovornih vladnih resorjev, sicer lahko dobi stavkovni val nesluiene razsežnosti. Tega pa si nihče ne želi! MILAN JERŠE 'Stva in ;■ Hftfz članstva P’kt' SiSiS-'- Oz, P«" mnogo denarja vrgli * za razne enaga vijs** proi'«’' in dru^'^ S ■' .4! i— I Stanko Žličar pred novim ribnikom, kjer bodo lahko ribarili tudi invalidi na vozi3tih. Ormoža, Lovni turizem bi moral po njegovem postati po- Seveda pa se s turizmom v prihodnje ne morejo več uk- membna gospodarska dejav- vaqati zgolj na ljubiteljski na- nost občine in v ta projekt bi se morala vključiti vsa vlada, V Ormožu so igrišča za tenis, bazeni, dobra vina,,, toda vse je premalo izkoriščeno. In kako si Žličar zamišlja turistično ponudbo Ormoža? »Menim, da bi morali vinu, vinogradništvu in sadjarstvu vrniti sloves, ki so ga imeli v preteklosti. Tu je tudi dobra kuli- Čin, ampak morajo v ta namen zaposliti poklicnega turistič- 'I I dije, programe i„v sicer vemo, kaj bi m « ker nismo povezam, Jemo nekam drug^';' mi najbolj vemo, kaj) _• najbolje. Vse drugim, ker mislimo, pametnejši od nas, ju za gospodarske zad® drugega. Nihče nesel pameti, mi sa« vemo, kakšne ra^«^ Kdo, ki je pri kfhia^.- j okoristi s temi lostno je, da od ti nam oni ristnega za kraj. okoristi s temi lostno je, nam oni K* ristnega za Kraj. ujj' imamo vseh teh n icu r ' t lil toliko, kot je bilo upravnih sporazun*® Ker je turistična otmoSkem obm^ju, neJSa kot drugem, ' Čim prej povezati kraji - predvsem J . ,*l rom, saj sta obe močju Ljutomefs^rf goric, v severovzh^ nijo pa spadata ‘ jjtrs-" MsoUHin^nJi^j I I 1 [ l MursKa ouuvi** ( oblikovanju tunsticn ^-t loStevaU.^J je potrebno J ristiti različno n’®"iuanc!''L ristiti raz ično jban<’*^ r govonco ljndi./^= pestrost pokrajin® Slovenije in osrčju J- tev Osrednja, I rr Ur-. V finhOdflJ* J fl e bo v prihodnje 1 p ti k I i j I t o s*- ^'1 E L k I ji H { >1 pl**' Mestna vrata, eden od arhitekturnih j . Moškona, ki prav tako kol Žličar skrbi za punnttu nega delavca v urejeni turistični pisarni, ki bi tudi v soboto in nedeljo lahko dajal in- t tl h 4 H !( St s n »I sko rapnK ./7' Martina; vsem mestu tudi zanimii^® estu in I isi" jlfU-' formacije, predvsem pa skrbel za privabljanje turistov v Or-* ditev- ^.arPA mož, BERNA I fw H Obnovtjeni grad je v okras Ormoža; med slovensko vojno je bil stolp močno poškodovan. termalni in mineralni vodi ter dobrih vinih. Čeprav zahaja v to zanimivo pokrajino veliko tujih lovcev, pa je lovni turizem premalo uveljavljen kot del turistične ponudbe. Z njim se organizirano ukvarjata gojitveni lovišči v Beltincih in Gornjih Petrovcih, lovske družine v Zvezi lovskih družin Prekmurja, Prlekije in Ptuja (kamor spada tudi Ormož) pa spreje- narika, predvsem bi lahko ponudili tudi divjačino, ribe in drugo. V novem delu Ormoia smo pred kratkim uredili ribnik, kamor bi lahko prihajali turisti invalidi, saj je mogoče priti do ribnika in ribiti sede v vozičku. Drugo, kar bi morali uresničiti, je nujnost povezave z drugimi občinami. K nam naj ne bi prihajali samo lovci s puškami, ampak druii- Splošna kmetijska zadruga ČrenšovcI, z.u-f-Kmetijska zadruga Dobrovnik, z.o.o. Kmetijska zadruga Hotiza-Polana, z.o.o. Kmetijska zadruga Lendava, z.o.o. Kmetijska zadruga Turnišče, z.o.o. skladno s sklepi svojih upravnih odborov JAVNO DRAŽBO za prodajo trisobnega stanovanja v Lendavi, -Stanovanje je v enonadstropni poslovno-^’ Jft* 3'; v prvem nadstropju. Velikost stanovanja je 68,30 m’ Izklicna cena je 3.708.490,00 SIT, Javna dražba bo 2. 7. 1993 v prostorih Lendava, Partizanska 5, ob 10. uri. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne začetka vplačajo varščino v višini 10% izklicn® Kmetijske zadruge Lendava št. 51920-60'* , -vplačilo varščine«, .[/ I Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina । drugim udeležencem bo vrnjena v 7 dneh bre* Udeleženec mora pred začetkom koniis'1' . o državljanstvu RS. če je pravna oseba, pa -5%^ | oziroma pooblastilo. X . V, S kupcem bomo sklenili ustrezno kupno Kupec mora kupnino poravnati v 8 dneh pu 'j. Stanovanje bo na ogled v času trajanja c"’ sprejemajo. Davek na promet z nepremičninami in vsa. nakupa plačajo kupci. dr«0® 4 1'^ dogovoru po telefonu št. 75040, dopoldne. «„1* Poznejših reklamacij glede kupljene nepreu’ 1 stran 9 I t ti o t f It r 4. t i t it' f D K t f t P P f t * t Ir ) 4 i t K I Š D kmetijska panorama Siiša ^slej najbolj prizadela Pomurje ^ed naravno katastrofo? P*9ti mr" ki pravijo, da se sušno območje vse bolj Širi '1"«**! petem nam bo pomanjkanje padavin * *«like težav, P« podatkih meteorološke službe seje **^Z9 Že v letu 1991, ko je količina padavin že ** dolgoletnim povprečjem, nadaljevalo pa seje ****» * Sloveniji sušo nizgla.sili cel« ui naravno “•tela v r''*^ hujša, saj se je tokrat ptej Lnt htii. Škode, ki je že nastala, pa ne bo 8 kažeifl deževje. Posledice suše iz prejšnjih let '•Z''' P**^*®!’*'*^'? ki se je od lani d« letos znižala za j ’ pa je že začelo primanjkovati tudi pitne vode. tudi v živinoreji, saj je ponekod lanskega, pa že začelo primanjkovati krme. % ttti^ ”'enutku najbolj ču- Rejci so namreč že lani porabili Prideloval« sladkorne pse Pridelovajce stedkorae pese o!>veSčaroo, so se oa sekateelb jX)se«KjS pese Za«e ocfeteo im esofflid Sstne uS. »•čtto 'litsi oa ču- kromna. Ker je suša najbolj očitna prav v Pomurju, se morajo odgovorni v republiki različno lotiti saniranja na posameznih območjih, saj se je lani zgodilo, da so dobili v soboški občini, kjer je bila Škoda največja, neustrezen delež pomoči glede na nastalo Škodo, Predlagajo tudi, da se kmetom odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, ki je v primerjavi kovno oceno. svetovalna se im esessd' @e se aši | pcriafv^o as mests pSea^ pčaštoptn li eaiia od : *ktetaria^,^ zaloge prejšnjih let. in če jim ^i •^etijstvo v SO' ne (jo uspelo zagotoviti nado-P" j^^rnenu iz- mestne krme, bo zmanjšanje JS mod 50 in 61) staleža v živinoreji neizbežno, P"- ”' ' ’ ' kmalu ne bo Ih* b J Dddsilrin k* . V lanskem letu smo z nekate- fiinr ukrepi položaj vsaj delno ■"vjsiti d . ----------nebo uspeli obvladovati, s konkret-'^tudj bo takšen ntmi akcijami pa tudi letos ne , saj je bila bi smeli odlašati. V soboškem P’so tem proble-> ^nies^ času, ko mom že namenili posebno po-j^''ejše potrebuje, zornost in na republiško vlado 'u ■>.!. koruze 'vG ft^r -»la VmjotiicfsFj-k mom že namenili posebno po- z lani močno obremenilo kmečka gospodarstva, zaradi slabe akumulaiivnosti v kmetijstvu pa mnogi že prekinjajo zavarovanje. Ker je ocena Škode zgolj pavšalna, je potrebno ta- koj mobilizirati ustrezne službe, ki bodo pripravile stro- služba pa naj pripravi strokovne ukrepe za njeno ublažitev. Na nekaterih območjih je tudi kritična oskrba s pitno vodo, v akcijo za zagotavljanje pa so se vključili občinski štab za civilno zaščito in nekatera gasilska društva. Do srede prejšnjega tedna so z vozili civilne zaščite zagotovili že blizu 900 kubičnih metrov vode, do konca maja pa so opravili več kot 12 tisoč kilometrov prevozov. Tedensko zdaj dostavljajo najbolj ogroženim območjem od 150 do 200 tisoč litrov vode, kar je več kot avgusta lani, ko je bila suša na vrhuncu, LUDVIK KOVAČ ins£ikf»®»Sc»f’ Meiasistos 1 im, t-lJS Wa tffi vam, da pEOti. uiš^ 4~Skgm Sč^maca. %v^a sl^koi^ Oitnt^ Sutovinsad sektta- 'rdz ^'ve koruze so Se ter ministrstvo za kmetijstvo JV OV- VVl LIJJ1LI.JM ,>1 W Z.a IVlLI^dJdlVV kazale, naslovili tudi- konkretne žab- i^oruza zaostaja v ra- teve in predloge za reševanje pa je tudi pri nastalega položaja, V njih ivj' Jk K*' MtaJVMIVg« |.rviV4,ajčl < v IIJIJI j Polišfl k predlagajo, da je treba takoj rš bil Pridelek sa- nadaljevati subvencioniranje Posleri' P® nakupa živinske krme, v akcijo lansir^^ očitnejše, pa je treba vključili tudi sred-'"SniSa republiškega sklada za od- Li^ Iretjino, ker pravo posledic naravnih rl^^^li sklad se je namreč L -b ijnej v lanskem letu v akcijo vključil je Ustna stvH republiškega sklada za od- ne- Posl ff----- prepozno in tudi sredstva, ki ggtcc suše očitne jih je namenil, so bila pres- i kakovost * J| Priporočljive skladiščne kapacitete Silosi Namenjeni so za skladiščenje silaže. Poznamo več vrst silosov (stolpni, koritasti, satasti). Silos je potrebno locirati čim bližje hlevu, da bo čimkrajSa pot od silosa do krmilne mize. Odvisno od vrste silosa je potrebno upoštevati dostop za mehanizacijo, s katero dovažamo silirni material in odvažamo silažo. Vsak silirni material mora biti dobro stlačen, silos pa neprepustno zaprt. Na našem območju je še vedno najbolj razšiijena pridelava koruze za silažo. V osnovni obrok se Se premalo vključuje travna silaža, čeprav se za krave bolj priporoča od koruzne. Potrebne silosne kapacitete za 10 krav pri različnih tehnologijah prehrane; a) Celoletni dnevni osnovni obrok iz silaže in sena; Za 10 krav je potreben silos kapacitete ISOmL računamo 15 m’ silosa/ kravo letno. Dnevna konzutnacija je 25kg silaže s 30% suSine. b) Zimski dnevni osnovni obrok iz silaže in sena, poleti izključno zelena krma. Za 10 krav računamo silos kapacitete 75le za zimo, poleti pa je osnovni obrok izključno iz zelene krme (paša ali zelena krma v hlev), c) Zimski dnevni osnovni obrok iz silaže in sena, poleti 1/2 osnovnega obroka v obliki koruzne silaže (energija) in sena, 1/2 osnovnega obroka zelena krma. Za 10 krav je potreben silos IlOm’ (ca. Um’ silosa na kravo letno). Letni osnovni obrok je sestavljen iz zelene krme ali paše in dodatno lOkg koruzne silaže zaradi energije. Potrebne silosne kapacitete za goveje pitance: Za goveje pitance računamo 7 m’ silosne kapacitete letno. Tako potrebujemo npr. za 30 govejih pitancev 210m’ silosnih kapacitet letno. Silosi niso nikoli 100% polni, največ 80%, zato je potrebno izračunati nekoliko večje kapacitete. Poleg tega so med kravami velike razlike glede konzumacije silaže, odvisno od teže živali in kakovosti silaže. Pri siliranju trave in koruze za silažo imamo možnost, da isti silos letno 2-krat izkoristimo. Gnojišča in jame za gnojnico Gnojišča so namenjena za skladiščenje gnoja, v gnojnične jame pa se stekala seč iz hleva, odpadna tehnološka voda in odceja voda z gnojišča. Količina gnoja in gnojnice je odvisna od kategorije govedi in količine nastilja. Znotraj posamezne kategorije so odstopanja glede teže (vzdrževalne potrebe) in proizvodnosti (produkcijske potrebe). Krava, ki daje več mleka, zaužije večje količine krme, zato več blati in urinira. Potrebne skladiščne kapacitete gnojišč in gnojničnih jam za 10 krav: gnojišče 60-72m’skladiščnih kapacitet gnojnična jama 30-40m’ skladiščnih kapacitet Potrebne skladiščne kapacitete gnojišč in gnojničnih jam za 10 GVŽ Postopek pridobivanja dokumentacije 1. Najprej se opravi ogled potencialne lokacije za gradnjo kmetijskega objekta (govejega hleva, svinjskega hleva, silosa, lop za kmetijsko mehanizacijo, garaž.,.), Oceni se primernost lokacije za gradnjo objekta in iz kataloga izbere ustrezen projekt. Izdela se predlog lokacijski komisiji z vrisano situacijo dvorišča in dimenzionirano predvideno novogradnjo kmetijskega objekta. Sestavi se ekološko poročilo z izračunom obremenitve GVŽ/ha in porabo organskih gnojil v m’/ha obdelovalnih površin. Investitor si mpra priskrbeti posestni list, iz katerega je razvidna velikost obdelovalnih površin, s katerimi razpolaga. 2. Investitor dvigne zemljiškoknjižni izpisek parcele (na kateri namerava graditi) in s predlogom lokacijski komisiji ter ekološkim poročilom naroči ogled lokacijske komisije, 3. Ogled lokacijske komisije opravi pooblaščena urbanistična organizacija (v Pomurju ZELI - Zavod za ekonomiko in urbanizem s sedežem v M. Soboti) z občinskim predstavnikom sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. 4. Sledi izdelava lokacijske dokumentacije. To je strokovno-tehnični akt, kjer so opredeljene dimenzije objekta, odmiki, višina objekta, naklon strehe, priključki, materiali, ureditev okolice itd. Če si investitor pravočasno priskrbi predlog lokacijski komisiji z lociranim in dimenzioniranim objektom, urbanist laže uskladi podatke s splošnimi pogoji v lokacijski dokumentaciji. !2yensldh vin ............................................. . .................................................. ,2% Lj* bil tudi letnik 1990, vendar vseeno nekolik« veterinarske inšpekcije. 19841 P* skoraj *»*h deset zadnjih letnikov (z 6. Izdelava projektov: % tla so bili nud večletnim povprečjem. Tak« Z izdelano lokacijsko dokumentacijo in izdano lokacijsko odločbo se ®**'*oin * z®*^*"* ravodu v Mariboru, kjer potekajo ocenje- naroči izdelava projektov (1 izvod LD). Projekte lahko izdelajo samo I '*’'skefis letnik* neprekinjeno že 23 let, rezultate registrirana projektantska organizacija ali samostojni projektanti. Pro- pa »o predstavili sredi prejšnjega tedna jekti morajo biti usklajeni s pogoji iz lokacijske dokumentacije in Ščavnici, kjer s« se zbrali vinaijl In lokacijske odločbe. Projekti se izdelajo v treh izvodih. Inhlui rdbq ie zanesljiv« reCem«, , , , da je bil eden 5. Lokacijsko odločbo izda občina v skiadu z izdelano lokacijsko doku- letih in se lahko primeija z odličnint vinskim _ . . . . ■ - - - men taci jo. Potrebna so soglasja; sosedov, protipožarne, sanitarne in veterinarske inšpekcije. preasiaviii sreai prejšnjega feana Ščavnici, kjer s« se zbrali vinaijl In __________......____________ vi»^ ^^vkovtijaki iz vseh treh slovenskih vinorodnih 7. Gradbeno dovoljenje: ’^iiSi '‘•jveč J*?*’*’*'*'Ško-¥inaiskeni posvet« so ob predstavitvi Na osnovi vseh omenji * l*ib«.,“ - ........................... ...................................... “»i™««. 'Si ''‘bodai natnenili vinski zakonodaji, .saj je prav zdaj nos Ttaitj Na osnovi vseh omenjenih dokumentov rn s protipožarnim, sanitarnim in veterinarskim soglasjem k projektu lahko izda sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora pri SO gradbeno dovoljenje. 'jn - imajo dolgoletno na P**! vinski kScn.:'''^Ah vnj’®' *= evtOTVtV,. ^tOpsko so VI n- pridelka vina odpadeta na namizna vina, pri nas takšen delež predstavljajo kakovostna vina in z doseženim je treba nadaljevati. Nov vinski zakon bo zato namenjal posebno pozornost zaščiti domače vinske pridelave in ohranjanju kakovosti, zato bo odpravil tudi nered pri prometu z grozdjem. Klet, ki bo namreč dokupovala grozdje z drugih območij, ne bo imela pravice do naziva pridelovalna klet, prav tako pa svojih vin tudi ne bo Priglasitev gradnje oz. del: Se dobi za adaptacijo objektov ati manjše gradnje. Med 4 pomurskimi občinami se nekoliko razlikuje največja dovoljena prostornina oz. površina za novogradnje kjer zadostuje priglasitev del, in sicer: Občina M. Sobota silosi: koritasti do 50m’ stolpni do 30m’ lope (zidane ali lesene) do 30m^ tlorisne velikosti novogradnje hlevov (podzidave, dozidave, prizidave. sprememba namembnosti objekta) do 6m' tlorisne velikosti. SS"' gospodarske skujmostt so skupne viaograd--^‘5"' 422 milijona hektarjev že znižali na 3,7 o pa nq bi imeli te Še 3 milijone h^lj sai ' kšno manjševanje rinogradniških povt-*’‘‘tajti namim vina, želijo pa, da bi N. ''It. Zato krčijo predvsem tiste vin«' manj kždtovostna vina. "* pozneje f s asa*9*?«. 'h| riftnrib: la zave- ! .■SSS-sS^S temina d 1'fli 'Uim [U- Ijtki drla. ^‘kupnega mogla označevati z geografskim poreklom. Slovenski vinski zakon bo tudi po vsej verjetnosti odpravil sedanje vinorodne rajone (podravski, posavski in priinorskij. V zahodnoevropskih državah namreč namesto rajonov označujejo vina z deželnimi vini in tudi v Sloveniji naj bi poslej rajone nadomestila poimenovanja po deželnih vinih; prekmursko, štajersko, obsotelj-sko, dolenjsko, belokranjsko in primorsko. LUDVIK KOVAČ pitancev; gnojišče; gnoj nična jama: 54 m^ skladiščnih kapacitet 33 skladiščnih kapacitet Skladiščne kapacitete računamo za 6 mesecev, to je pri nas predvsem zimski čas - čas mirovanja vegetacije. Jame za gnojevko Količina gnojevke je odvisna od večih fakloijev: a) vrste in kategorije živali b) proizvodnje živali c) količina dodane vode (% suhe snovi v gnojevki) d) prehrane živali Ada)Različne vrste in kategorije živali proizvajajo različne količine gnojevke. Tabela 1: Količina proizvedene gnojevke z 10% SS od različnih vrst in kategorij živali; Občina Lendava silosi: koritasti do 50 m> stolpni do 30 m’ lope za stroje ali spravilo krme (zidane ali lesene) do 40 m- tlorisne velikosti novogradnje hlevov (podzidave, dozidave, prizidki v napušču, sprememba namembnosti objekta) do 6m’ tlorisne velikosti. Občina Gornja Radgona silosi (koritasti in stolpni); do 180m- lope (zidane ali lesene); do 30m2 tlorisne velikosti hlevi (podzidave, pr izida ve v napušču, dozidave, sprememba namembnosti objekta) do 30 m’ tlorisne velikosti. Občina Ljutomer silosi; koritasti do 50m' stolpni do 30 m’ lope (zidane ali lesene) do SOm^ tlorisne velikosti hlevi (prizidave, podzidave, sprememba namembnosti objekta, dozidave) do lOm^ tlorisne velikosti. Pri vseh omenjenih zgornjih mejah so mišljene površine skupno z zidovi. Za adaptacijo objekta se dobi priglasitev del samo v primeru, da ostane v objektu ista proizvodnja, kot je bila prej. Vendar pa prvotno gradbeno dovoljenje za ta objekt mora obstajati. Janez Lebar, dipl. inž. agr. I lPA vrsta in kategonja Šivati krave in visoko breje telice telice, siare 5-15 mesecev telice, stare 16-26 mesecev biki pitanci, i30-350kg teleta do 4. meseca teleta do 4. tedna plemenske svinje plemenska svinja z 19 pujski na teto prašiči pitanci pujski mViSival idVGVŽ mesečno na 6 mesecev mesečno 1,80 0,72 1,35 0,72 0,36 0,18 0,22 0,40 0.15 0,06 10,80 4,32 8.10 4,32 2,16 1,06 1,35 1,50 1.20 1,35 1,35 1,20 0.60 0.65 na 6 mesecev šioo 7,20 8,10 8,10 7,20 3.60 3,90 2,40 0,90 0,40 0,85 1.28 1.50 5.10 7,70 0.00 Iz tabele so razvidna velika odstopanja pri proizvodnji gnojevke med posameznimi vrstami in kategorijami živali. Pri načrtovanju ustreznih jam za gnojevko moramo to upoštevati, sicer se hitro zgod), da naredimo majhne jame. Proizvodnja živali Čim višja je proizvodnja živali, tem večje količine krme zaužije in izloča večje količine blata in urina. letna proizvodnja krave 30001 mleka 40001 mleka 50001 mleka potrebne skladiščne kapacitete za 1 mesec 1,50 1,60 1,68 za 1Z2 leta 9,60 10,10 adejKoličina dodane vode (% SS v gnojevki) Dodana tehnološka voda in dodana voda, potrebna pri razredčevanju in homogeniziranju gnojevke, lahko precej (do 50%) povečata potrebno prostornino za skladiščenje gnojevke. Potrebne skladiščne kapacitete za 500 kg težko kravo pri različni vseb-. nosti SS v gnojevki: vrsta gnojevke gosta tekoča redko tekoča SS v gnojevki (%) 10 7,5 5,0 količina gnojevke letno 18 m' 24 m’ 36 m' Prevelika količina dodatne vode v gnojevki ni racionalna; ampak je bolje voziti gnojevko na obdelovalne površine v deževnem vremenu, kjer .se razredči. ' '■ '> Janez Lebar, dipl, inž. agr. stran 10 vestniK 17. junija odsevi mladosti SOS za našo vas V naši vasi živijo dobri ljudje, vendar so nekateri zelo malo-rnarni. Nedaleč je mlaka, ki ji pravimo Sipčna mlaka. Babica mi je povedala, da je tam dedek nekoč lovil ribe in rake. Sedaj pa ne živijo v njej niti žabe. Ta mlaka je polna smeti. Ljudje so vanjo odvrgli razne predmete in zdravju škodljive stvari. Največ je raznih steklenic in posod od škropiv. Delavci komunalnega podjetja so večkrat postavili tablo z napisom PREPOVEDANO ODLAGANJE SMETI, vendar ljudje tega ne upoštevajo. Tablo so celo večkrat odstranili, odpadke pa vozili Še naprej tja. Potem so sprejeli odlok o obveznem odvozu smeti. Od takrat je veČ reda, Jamo so že skoraj zasipali z zemljo, vendar bodo smeti ostale v njej in škodovale pitni vodi. MARKO FAJDIGA. 6. c OS I. Cankarja Ljutomer Košnja Sredi maja se začne košnja trave. To delamo takrat, ko je lepo vreme. Nekoč so kosili vse ročno, sedaj pa brnijo na travnikih kosilnice. Ko se trava spari, jo obrnemo z obračalnikom. Kosimo trikrat letno,, seno, otavo in otavič. MARKO KREFT, 3. b OŠ Videm ob Ščavnici Ihr ptMlE' ',Sb5 DBJ 10 oni VOJNE 211 sorsiAo Bila sem na travniku Zlomil sem si roko Bil je lep sončen teljev pa od nikoder se sam igre pa je bilo hitro kon«j^ spodrsnilo mi je in P betonu. Roka me j zabolela, zato sem P mamo. Ona ini jo Do večera mi je rak« [jj). zatekla in še bolj me J Mamica mi ie dala ta _ i po Mamica mi je , bolečinam. ZjuMj P očka odpeljal k zdra bil sem mavec m s® časa poslovil od igef " mpStO n® .... Zdaj je moje mesto -igrišča, od koder o -dam prijatelje, ki ves STOJISA’ ■llid J.i’ Kaj bom postal Vsak človek nekoč odraste. Nekaj mora početi, da preživi sebe in svoje potomce. Želim postati novinar. Ne vem, če mi bo to uspelo, ker sem slišal, da je to težak poklic, toda poskusil bom. Najprej se bom naučil tuje jezike, končal ustrezno šolo, potem pa skušal dobiti službo. Tako bom seznanjal ljudi z dogodki po svetu. Upam, da bom zadovoljen s svojim življenjem in da bom lahko Včeraj sem bila na travniku. Nabirala sem cvetice za vazo. Opazovala sem tudi živali. Videla sem pisane metulje, mravlje in enega črička. Od nekje se je slišalo tudi ptičje petje, Nato sem opazila moža, ki je kosil travo. Nekoliko dalje pa sta ženi grabljah že pokošeno travo. Čebelice so obletavale s cveta na cvet in nabirale sladki med. Stopila sem dalje. Pred mano je skakala kobilica. Končno sem jo ujela. Čez čas sem jo spustila. Odskakala je naprej, jaz pa sem zakorakala proti domu. LAURA SEČKAR, 2. a OŠ Beltinci Bradati politiki? Kot ste že gotovo vsi opazili, je večina naših rvoi ste ze gotovo vsi opazili, je večina nasm politikov bradatih, V naši mladi državi se želimo ______i_ _ J mi 1- . w . ■ .. .. po zahodu. Toda ali ste že videli politike z zahoti® bri te? pomagal tudi družini. BOŠTJAN RITUPER. 4, r. OŠ Sveti Jurij Ali veste? Najbolj všeč mi je bil Cufek v sredo je bilo na naši šoli podelitev bralnih značk. Prišla sta Feri Lainšček in Miki Roš, S seboj sta prinesla tudi psa Cufka, ki sem ga že videl v Cicibanu. Govorila sta tudi smešnice. Bilo mi je zelo všeč. Najbolj sem se smejal, ker sta Cufku rekla »cucek«. Če bi' bil na dopisnici, ki nam jo je poslal D. B. iz NorSinec pri Ljutomeru, tudi kupon, bi bila nagrada tokrat njegova, tako pa smo morali žrebati Se enkrat in tedaj se je sreča nasmehnila Jožetu Kuzmi z Ropoče. Čestitamo! Pravilen odgovor pa je bil: AVIZO. Ta beseda se uporablja predvsem v radijskem oziroma novinarskem žargonu, drugače pa je lepše reči (stalno) sporočilo, obvestilo... Naj vam naštejem nekaj slovenskih »bradačev«: Igor Bavčar, Lojze, Naš Lojzek Peterle, DiniiPij Jelko Kacin, Tomšič, Vitomir Gross, Znia^ j® »Ribič*,,. Kako mu je že ime? Ja, seveda Ribiči^-^ on je nekaj posebnega, njemu je zmanjkalo barve Če hočete slišati moje mnenje, potem poslušajte■ vodilnim možem moramo kupiti kremo za britje Prosimo, da se akcije udeležite v čim večjem ira''' .^j pol OŠ KUPON ŠL 42 Vsak četrtek I GAŠPER GOMBOC. 2, a OŠ Cankova Ali veste, katera država ima naj višje glavno mesto na svetu? Odgovore (s kuponi!) pošljite na naš naslov, in to najkasneje do 23. junija. Vestnik gorenje kne za zaupanje UH, igak psiiM v B Gvmja I praini sjroj | PS606 49,500 SITI proini stroj | H PS 604 Rim 5 LET GARANCIJE ZA OHIŠJE IN KAD Kvpili boite nojteMii! {mlai stroj v Sloveniji^ pralni stroj, s kateriin porejo gospodinje tvdi po vsej Evropi. bd Ohiije iz IdiiroiK, pocinkane plccevine Majhna porobo vede in električne ertergije Vofčevolni pragronv Vrhifiule jtoritve in cngirnifne rezervre dele žo^okjvijD Gorenje Servis Obiščife; ffiG0WN0 OUELiE MURSKI 30B0Ti, CVETKOM 17, felefon; 06S/32095 SGP POMGRAD ABl. d.o.o, SGP POMGRAD - ABl Lipovci, d.o o. TRGOVINA tel. 42474, 42403 i Največja izbira betonske galanterije v Pomurju: be- J i Ionske cevi od 0 12,5 do 0 ISO, betonska opeka, r . goveje in svinjske rešetke... 1 J Ponujamo tudi raznobarvne betonske tlakovce ter termo- ; in hidroizolacijo. Posebno ugodne možnosti plačila. Mattžaraho-hrvfl^ko meinno podjetje G eedežem v BudImpeitI iiUd dobavk telja priznanih Izdelovelcev pribora za biljard In električni pikacfo (DARTS) za prodajo na Madtarekem In Hrvaikem. Ponudbe poftljlte na naelov: CHAMP, d.o.o.. P.O. BOX 138, 4Z300 Čakovsc BIOENERGIJA - ZDRAVJE, 10 let prakse in izkušenj - zagotova pomoč v 90 % primerov pri večjih telesnih in psihičnih problemih. Tel,: (042)844171, IGOR HUSADŽIČ, Mursko Središče, ODSTOPAM odlično vpeljan modni salon VALENTINO v hotelu AJDA v Moravskih Toplicah, Vse informacije po telefonu št. 042/812790, Avstrijsko podjetje išče sodelavce z aktivnim znanjem nemškega jezika. Prijave pošljite na naslov: Karl Rumpf, Neudorf 2a 8410 Wlldori. niimol 4______ - 'Kopališka ij. 4 Jel ; f06gJ 796 S91 7, KIDBIČEHlIi z DAJ DELO SVOJI DEŽELI! Kupuj VENSl^ e\ f t I I Specializirana trgovina z aluminijem in sestavljalnica aluminijastih elementov Ponuiamo »am: - aluminijaste polUdelke pločevino, uolacljako folijo, profite, cevi - a lu mini Jesti žični program: mreže, žice, varilne palice - aluminijasti strelni program: žlebovi, cevi, kljuke, obrabe Svetujemo, Izdelujemo, montiramo; - aluminijasta vrele, okna, pregradne stene, žimske vrtove - aluminijaste vrtne oztrame dvoriščne in drsne vrata - aluminijaste ograje: z aluminl|astimi stebri in mrežo, primerno za dva- riača, tgriiča.. sadovnjake, skladišča, I I StajciskaFivj*^^ Mjrilii.r 7 17, junija 1993 stran 11 kulturna obzoija ^^zej Radenske i Vonj po zdravju J e J 11 I f ( r i ) t /1 it i I I I 11 ' ■ 1993. Večerna razglednica iz radenskega zdraviliškega Gredice so nekam muzejske. Na njih štrlijo dlakave evet-posajene v oblik sre, lipovih listov ter imen slatinskih polnl-■-*i st« »radenska« in »miral«. Cvetje kot da se je navadilo na sklenilo preživeti v nekakšnem muzejskem kluhovanju. ntia ' 8® nihče ne zaliva. V večernem so m raku je videti kot B Mrf'* bodičevjem prav kot kaktusi v puščavi. Nikjer štren vode iz zahvalnih cevi nad porumenelo travo, začenja tudi med zdravilskimi vrtnarji širiti 'i^žavest, da je potrebno v sušnem času varčevati z vodo, zato brez vode tudi bazenček med gredicami. je pevsltj prav ta dan srebrno oblet-vR J ‘ zborovske dejav-, ^^denski,« pravi zboro- fct, •".len ''Osti štren vode k zalivalnih cevi nad porumenelo travo. t , Pjeirit Kuhar. Danes 44,7' odprtju Muzeja Ra-Bchek, drugi “'^eiii^r,, govori ftjeta, *^*e:iju. ki ozna-iinskeš; Sodelavci Pokra-Sobote so tdaik " razstavo, ki se ^»1 e rL-l ■-'Otsi Avtor; Ut. n '“Js in Janez Bala- N vblikuvui« hu iSf!?i" ao- a razstave je oblikovala 'ijt rekonstruk- ki naprav in tl Novice iz kulture =1= Beltinska banda je praznovala tretjo obletnico (znamenitega) nastanka in zmagovitega pohoda v svet. Ker se živost ljudske glasbe meri po tem, kako se kot etnomuziko-loški pojav širi po svetu, koliko vpliva na aktualno glasbeno produkcijo, je dejstvo, da doslej nihče za prekmursko ljudsko pesem ni naredil več kot Banda, 19. junija nastopajo na Donau Fest v MistelbacHu pri Dunaju, konec meseca letijo v Barcelono na dobrodelni koncert. Na fotografiji, od leve: Katica, Tonek, Vlado, Marica, Jouzek, Milan-Pubi, Janci. sebi. V eni od razstavnih sob se na televizijskem ekranu vrti reklamni film iz leta 1937. Kegljanje, sprehodi, malce nerodno korakajoči letoviščniki, zaradi takratne tehnike snemanja, ki se zazijavajo v kamero. Potem naprava za zbijanje debelosti. ki se kot nekak top sveder kotali po zaraščenem moškem trebuhu, potem posnetki delavcev, ki ročno polnijo steklenice. Ženske imajo na glavah bele rute. Ko gledaš razstavo, se spomniš romana Čarobna gora Tho- Stavo v Muzeju Radenske bo potrebno dopolniti s korespondenco, ki so jo pisali zdraviliški gostje, z njihovimi dnevniškimi zapiski, z zdraviliškimi dnevniki. Potem ho slika popolnejša. Razstave te vrste so tiste, za katere bi s Faucaultom rekli, da se izogibajo stereotipnemu sta Boris Orešnik in Albin Kovačič, knjižno gradivo je klasificiral Franc Kuzmič, fotografije pa so iz Muzejeve fotodir-kumentacije, Studia 5 iz Maribora in od Albina Kovačiča. Muzejski prostori. Da, ko je bila slatina Se v tehle steklenicah iz rjavega stekla, smo jo pili bolj za zdravilo. Po požirkih, zaradi zdravilnih snovi v vodi, ne zaradi ščegetanja ogljikovih mehurčkov po požiralniku. Eh, pa leseni zaboji pa slama za vmes. Neverjetno-, kako smo odraščali s to »kislo vodo«. Fotografije obiskovalk in obiskovalcev zdravilišča, one z dežniki, oni z belimi klobuki, To so že neke druge zgodbe, ta meščanski fluid, ta zastrti kult telesa, ki se zateče v zdravilišče, da bi se posvečalo samo masa Manna, Zdravilišča imajo neki poseben, skoraj las- diskurzu. Ne pripovedujejo civen vonj. Vonj po telesu in vonj po distanci. Zato ker so namenjena, ne, posvečena telesu - na neki drugačen način kot letovišča. Letovišča so za uradnih resnic, marveč govo- rijo o enkratnosti dogodkov. Kolikokrat pa je posameznik v svojem življenju v zdravi- lišču, kako pogosto si lahko privošči, da si na rejen trebuh kazanje neposredno, letoviS- . , . Carji se kažejo drug drugemu, nastavi masirni sveder za zbija- nje tolšče? Vse to so prej ali h fliratjo med seboj in se izzi- . ro*sce. vse to so prej ali vajo. Bivanje v zdraviliščih je ^hkratna doživetja. Nočejo nanjenjeno predvsem posred- o glavnem toku živije- nemu kazanju, kazanju prek marveč ga prikazujejo s ti-razglednic, ki jih pošiljamo ti- strani, s katere ga najmanj - poznamo m nam potemtakem * Od 14. do 15. junija je bil na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije seminar o varstvu narave. Priredili so ga Goethejev inštitut v Zagrebu. Zvezni zavod za raziskovanje varstva narave in ekologije v Bonnu in Zavod republike Slovenije za varstvo narave in kulturne dediščine. morda, vsaj kar se n*b ' —J «—1 iteuvede-bitkap «'*“ so opraT Jfcjp »oris Oreš- It P': ic ''ar^a. restavrirala t stim tam zunaj, doma. Zdravilišče je zase in za druge, ki so daleč. Kako si Mannov junak Hans Castorp odmerja ležanje, uživanje hrane in dihanje! Raz- pripoveduje največ novega. Skratka, TO RAZSTAVO JE POTREBNO VIDETI! ŠTEFAN SMEJ ^^''Ijenja in dela ZKO Habci na vaškem gnoju, ki sanjajo, da so petelini la L < stdem zvečer, sem sc spomnil na Svetlano smo na popoldanskem predavanju, ki se je ah na popoldanskem predavanju, ki se je vabilu na »tradicionalno vsakoletno (sbh H,;' ' tip, ^zasičenost, kar je tradicionalno, je ze tudi vsako-in zam predstavnikov kulturnih organizacij iz P'salo: »19.00 Večerja«. Zato sem se lotos tam nekje okrog slovenskega "a pisala, da kulturniška birokracija žre denar in . gostitve, ki sledijo po tako imenovanih kulturnih da kulturniška birokracija žre denar in V bd sc po pio- Itiega in vsa- moral ,Sti min kultur-srečanj S,,"nitia 7^ ^'ano. kjer ^'tradiei- 0, "“ro Jože Oster- ^"iti ki Li kaHui. C>'’?ako na bo njL^^^^ttrniki le s,.*« v a ni Sl.,t ne v So- * -jJ ns 1 kulturniki nih radijskih poročilih poročal o sobotnem programu srečanja, ko so bili udeleženci na obisku pri Purabcih. najmanj trikrat omenil nekaj v zvezi s telesnim počutjem kulturnikov, s pijačo, jedačo in temi rečmi. Saj on ni izključno novinar za kulturo. Avtor tega zapisa sicer tudi ne, ne izključno, nemara niti ne pretežno. Pa imam vendar razlog, da sem v petek, torej dan pred Dorinim poročanjem, pomislil na pikrosti glede žrtja kulturniške birokracije, ki ga Šiba Makarovičeva. Imam torej razlog, da o srečanju predstavnikov kulturnih organizacij poročam natančno in vsestransko. naj bi jo napeljal na pripovedovanje o odnosu kulturnikov do novinarjev. Seiplova je rekla, da v redakcijah za kulturo delajo novinarji, ki za politiko, gopodar-stvo. šport in trač niso dovolj dobri. Najslabši torej. Zdi se mi, da niti ni vprašala, a je pri nas tudi tako. Z obrazov večine navzočih kulturnikov je sijala aklamacija, zato jo je kar nosilo. Bradati kulturnik. Poč i boljta hkSi ? 'Jtlkla- I '®kimi 'trii A'*"!"'?,;';? '"S; if''!. ■ 'n st. V kulture. J piano! sob, 'otnih Večer- v petek je bilo ob 17. uri predavanje, ki se je moralo končati do 19. ure, ko je bila večerja. (Že spet.) Če ne bi bilo večerje, bi se mi petkov zgodnji večer med uradnimi kulturniki najbrž drugače iztekel. Tako pa sem ime! občutek, da se je kulturnikom nekam hudo mudilo, ne vsem sicer, vsekakor pa večini. Eden od njih mi je rekel, naj ne delam zgage. Umolknil sem. kaj hočem drugega. Nakar je bila večerja, brez mene seveda. Gospa Ruth Sel pel iz Avstrije je imela v petek ob 17. uri predavanje z naslovom Marketing, odnosi z javnostjo, propaganda. Kako prodajati kulturniške storitve, kako zaračunavati, kako dobiva visoka kultura več davkoplačevalsckga denarja kot, recimo, plebejska. Take reči. V nekem trenutku je potem, sledeč grafofolični shemi, prišla do zaznamka, ki menda se piše Vojko Stopar ali tako nekako, jo je solidno pospešil v nečimernem poletu skozi redakcije za kulturo, ko je rekel, daje pri nas tudi tako, da je še slabše. Seiplova je slovenskim državnim kulturnikom brž svetbvala, naj novinarjem članke kar napišejo, da je to še najbolje. Povabijo naj jih raje na kavo, ne na prireditve, ker se tam samo dolgočasijo. Ob kavi jim lahko narekujejo besedila o kulturni prireditvi. Veste, pa ni slabo, če jim date v roke že kar napisano besedilo, z dvovrstičnim razmikom, da bodo lahko kaj vmes tudi sami vpisali, Saj tako nerodni pa menda spet niso, da bi s tistimi vrivki uničili, kar ste jim napisali. Tega slednjega ni rekla, je pa tako rekla. Matjan Pungartnik iz Maribora je dejal, da je natančno tako. On je sam novinar, poleg tega, da je kulturnik, in ve, kakšni so njegovi kolegi. Pogosto jim kaj napiše. Gospa Ruth je z orgiastičnim sesuvanjem novinarjev za kulturo nadaljevala - z anekdotami. Neki avstrijski novinar za kulturo je bil celo tako nesposoben, da je katalog prireditev namesto komentiral stehtal. Pa Sc pri tem se je zmotil, natehtal je 2,4 kilograma, čeprav je tehtal 1,5 kilograma. Hihihi, hahaha! Tukaj siHo ua Slovenskem, govorite po slovensko! Popenil bom, ie bo ta ie tako nadaljeval. Ko sem se oglasil, da bi Seiplovi v njenem maternem jeziku povedal, kaj da se tukaj gredo, nekega nečimrnega in opuhlega onaniranja, so se državni kulturniki v obrambi slovenskega jezika seveda postavili na vse štiri. Kot najbolj gorečo obrambno držo opisuje pesnik, Župančič v pesmi Veš, poet svoj dolg. Z vso pravico, za to so plačani! Na mizah v Dianinem salonu •z lepim slovenskim imenom Pinky so pred poslušalci predavanja ležale nove, debele in krasno obrezane knjige z naslovom Izobraževanje odraslih v Sloveniji, program 1992/93. Izdal jo je Andragoški center republike Slovenije z letnico izida 1992. Kako, saj šolsko leto 1992/93 se pravkar izteka! Zakaj te nove knjige na mizah. So izšle šele sedaj? Nekaj najbližjih sosedov sem vprašal, če so te knjige že kdaj videli. Ne, niso jih. Toda te knjige, oni in državni proračun, iz katerega, kot skozinskoz pripovedujejo, oni premalo dobijo, so povezani. Vpijejo, da večina državnega denarja za kulturo ostaja v mestnih ustanovah za pro- , dukcijo velike in visoke kulture, za kultiviranje najširših množic pa da ga je premalo. Nekaj minut pred uro za večerjo sem stopil v hotelsko kuhinjo, Dunajske zrezke so pripravljali, pravkar so jih polagali v olje. (Take sile pa torej spet ni bilo!) Prijazni natakar je na kuhinjski tehtnici stehtal knjigo. Tehtala je natanko 1.69 kilograma. Ko sem skušal gospe Ruth vse to pojasniti, je bila večerja očitno že v zraku. Iz kuhinje sem prinesel vonj po njej. To bi lahko počakalo, je prijazno zasikal Pungartnik. Ne »delat« zgage, je rekel bradati kulturnik. Knjiga, ki jo je tehtal, je izšla v pravem času, je kričat neki tretji kulturnik. Četudi je izšla že prej, jo je nemajhno Število kulturnikov videlo Selc potem, ko si z njo nimajo več kaj začeti. ŠTEFAN SMEJ * Pisatelj Ivan Potrč je umrl, star osemdeset let. Naredil se je v Štukih pri Ptuju, po gimnaziji bil novinar pri mariborskem Večeru, kot komunist zaprt, med vojno je bil nekaj časa v Dachauu: od leta 1943 v partizanih. Po vojni spet novinar in pozneje urednik. Najbolj znana dela: Svet na Kajžarjih. Nesmilečno življenje, rCman Na kmetih. Prispevke za mlin na veter, ki ga gradi videmsko turi* stično društvo. 51910-679-93165, nakazujte na žiro račun; kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. are. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij, na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja. LENDAVA: V lendavski galeriji razstavlja akademski slikar Sandor Bed6 iz Madžarske. Razstava bo odprta do 26. junija. UUBUANA: V razstavnih krajinski muzej iz M. Sobote. Razstava akvarelov bo odprta od 18. 6, do 29. 8. PRIREDITVE LIPOVCI; Od 2f. do 29. junija bo v tej vasi slikarska kolonija. Pripravljata JO Izidor Hor-vat-Izak in Miriam Sraka-MirC Koncert na soboškem grajskem dvorišču v petek, 18. junija! Prirejata ga DGP in Front Rock iz Maribora ob izidu vega CD-ja no- »NOBORDER JAM«. Na promocijskem koncertu nastopajo: PURE LINE, ŽELEZOBETON, YELOW MLNUTE. CCD, HIC ET prostorih v Cekinovem gradu NUNC, SLEAZZV SNAILS, do 30. junija razstavlja rojak HELLO MIZERV, Marjan Gumilar. Razstavo je organizirala agencija Rembrandt. RADENCI: Minuli petek so v Radencih odprli muzej Radenske, uredil ga je Pokrajinski muzej iz M. Sobote. MURSKA SOBOTA; V ga. teriji razstavlja akademski kipar iz Madžarske Endre Torna)' * Andraš. Razstava bo odprta do 21. junija. Crenšovski zdravnik dr. Ha-gjmas Istvan razstavlja fotografije: od 18, 6. do 25. 7. v galeriji Garestin v Čakovcu. Razstava Skavti In gozdovniki na Slovenskem je bila namesto do 20. junija, odprta samo do 12. Junija. Zaprli so jo zaradi nujnih adaptacijskih del. Predstavitev pesniških listov Pesem o dotiku Roberta Ti-tana-Felixa v torek, 22. junija, ob 20-00 v soboškem gradu! KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8- do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vsak dan razen nedelje je odprta tudi čitalnica. LJUTOMER: Knjižnica Je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17, ure, v torek SOMBDTEL; V sombotel- ‘in petek pa od 8. do 15. ure. skem muzeju Savaria gosi uje Vsak ponedeljek so pravljične z razstavo Alojz J Ebetleta Po- ^re za otroke. stran 12 vestnik, 17,JuniiaJ^ 3 t L ne zgodi se vsak dan Nenadni klimatski skoki r .1 I- I Dvakrat v zadnjih 15,000 letih je prišlo do nenadnega preobrata v podnebju. t I Izvrtan kos grenlandskega ledu, iz katerega naj bi znanstveniki dobili podatke o podrobnih spremembah na Zemlji v zadnjih 20000 letih, je presenečenj vajenim geologom prinesel osupljive podatke. v samo treh od petih letih je ledena doba prešla v toplejše vmesno podnebje Doslej so strokovnjaki menili, da so takšne spremembe potekale vsaj več stoletij, če ne tisočletij. Analize ledu, ki so ga izbrali v sedemdesetih letih, so ta obdobja prehajanja iz ene v drugo, skrajšala na 20 do 50 let. Najnovejša spoznanja. objavljena v reviji Nature, pa imajo znanstveniki za dokaz, da se lahko navidezno dolgotrajno stabilne podnebne razmere na Zemlji v določenih okoliščinah nenadoma spremenijo. Doslej so znanstveniki opazili le nenadne prehode iz ledene v toplo obdobje, vendar opozarjajo, da se ne bi smeli uspavati ob misli, da bo vedno tako. V skupinskem grobu le t? bilo 83 otrok ERIKA ZELKO Afrika - misijoni V Zambiji je kar nekaj slovenskih misijonarjev, pri katerih smo preživeli precej časa. Med njimi je tudi Janez Mujdrica, s katerim sva se prav rada »pogučavala«. Preden sem šla v Afriko, sem sicer imela približne predstave, kakšen je misijon a vendar je nekaj drugega, ko prideš tja in vidiš, kako stvari tečejo. Slovenski misijonarji so v Zambiji razdeljeni po različnih misijonih. Frančiškan Miha Drevenšek je v Kalalušiju (SZ Zambije), kjer vodi relativno star, a zelo dobro organiziran misijon. Poleg cerkve in žup-' nišča so v tem misijonu še se-I meniŠČe, delavnice, mlin, gospodarska poslopja s hlevi, rib-j niki, velik vrt. Misijon si tako [ pridela vso hrano sam, pre-■ sežke pa po nekoliko nižji ceni prodaja v svoji trgovinici. Dobljeni denar porabijo za nakup semen, zaščitnih sredstev in vi. taminov za živino. Poleg Slovencev delajo v tem misijonu Tj- 'k: 0 ' nišča je tu še bolniSnka s setimi posteljami, arnbdJ' oddelkom za bolnike. rih je potrebna izolacij'" karna in hiše jonu. Elektrike ta misi) nišča je tu še Skupina kitajskih arheologov je v pokrajini Hubei našla več kot dva tisoč let star grob, v katerem so bile kosti 83 otrok in dojenčkov. Grob je bil v 14 metrov globoki votlini nedaleč od reke Jaugee. Trupla so ležala, drug ob drugem brez pravega reda, spol otrok pa je težko določiti, ker so okostja skoraj povsem razpadla. Analiza zob'je pokazala, da je bilo veliko otrok starih manj kot dve leti. Paleontolog s kitajske akademije znanosti profesor Zhang Zhanbiao domneva, da so otroci umrli zaradi pomanjkanja hrane, kar je bilo v bronasti dobi pogosto, omenil pa je tudi možnost, da so jih pobili. tudi misijonarji iz Italije, Kostarike, Poljske, ZDA. V srednji šoli, ki so jo zgradili pod pokroviteljstvom misijona, uči misijonar Branko, delo v delavnicah pa je do nedavnega vodil Klement. Nekaj dni smo bili vsi skupaj gostje tega misijona. Janez in Urška pa sta 7aj » ka je toča te v par mejstaJ fkUp vdarila, 4ter L J e mal o začnemo ^pi tavati « kak je ne j stEj Sa tisti poljščin poj e j L a » se pijta ali nega ■seč raket z obrambot pred tDtDf» za obrambo prouti se Bela toč i zatoU) ka zavolo embarga nesmirno uvoziti ornija ali pa nemarno za kak^o raketo, tou obrambo pejnez* TU ovak smo pa brez^ pa pa nan drUjgo, ka molimo, naj nede več toče. tan ne Za J ešde majo preostane molitef so nan pa preskrbeli z eSče ednof novaf lokacijof. k a naj t n« bi po c«rkvdj Je pred hotelon prevelka guiva bila. Diana ■h angela, pa Ci što šče moliti. Soboti. Tan Ta nova so tudi pred ten angel on moli. ka naj nede toče, lokacija postavi 1i Či de molitet valili, zato Samo Bela je ka ange 1 nej 1 ej ko gvtjšen , epotrej te perouti. Gda Je pa gledo Bela, kak v toj sUjši voda po ton angeli na debelo teče, molitef del mogouče tUdi si Je valala. pe Vse mislo, ka dUjSi trgalo, gda Je gledo tou debelo teče, pri njen mogouče un ne vej. doma pa zavolo sUJše vse ka je lej ko tou tudi vodou, ! V 6 tak , . Je kak gori. ka voda okouli angela krouži. Glij tak je neJ gvtiSen , t* angel pred ten hotelon kakši je takši je, Sela je gvUšen, po njegovon žmaji. tj bi pri tA No ta či paše. ka Je čista zadosta _ velki pa lejpi okras na ton tali hotela tista Jakijova f gravura na fdsadi. No telko je v redi s tauf soboftkof zn*meni tost jo-f, ka je nej kakfea preveč redi novof seksi zadeva, pa zavb1 O toga 2fiank ar do nesreče v križišči ne prijde, či pa k akSe prouti prometne toč i kaj prpomore, do tečas, ka do raket prUdemo^ mo pa vidli. 'Moker pozdrav, brat Džouži OVEN Ona: Prenagljena odločitev ti lahko prinese kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi svoje adute in si na enostaven način zagotovi prednost. Toda vprašanje je, ali bo to partnerju všeč. On: Prijetna neznanka ti bo pokvarila sicer mirrto življenje, v prihodnosti pa še marsikaj več. Zavedaj se, da se nekdo s tem ne bo hotel strinjati, pa najsi bodo tvoji argumenti Se tako prepričljivi. BIK Ona: Odločitev je sicer precej težavna, toda s čakanjem se lahko vse skupaj le še poslabša. Pomisli malo tudi na morebitne posledice, ki lahko sledijo tvojemu neodgovornemu ravnanju. Popazi na partnerja! On: S pretiravanjem lahko preslepiš marsikoga, toda ne tistega, ki te pozna že od ranega otroštva. Raje odkrij svoje srce in težave, saj boš tako kaj kmalu opazil, da si v svojih stiskah vse prej kot osamljen DVOJČKA Ona: Nikar ne prenašaj krivde na tuja ramena, saj je bila odločitev predvsem tvoja. Poskušaj rešiti, kar se še da. Pa tudi obisk pri zdravniku bi se ti lahko prav koristno obrestoval, če ne bo prepozno.. On: Prepir, ki si ga pričal, se bo pomiril, ostal pa bo grenak priokus po nezaupanju. Nepričakovano se ti bo oglasil star poslovni sodelavec z povsem novimi idejami. še najbolje bo da sprejmeš izziv; takšen ali drugačen! RAK Ona: Od neke obljube nikar ne pričakuj preveč, kajti na koncu boš lahko prav hudo razočarana. Vendar pa se txido neprijetnosti kar nekako izgubile ob poplavi pozitivnih dogodkov v ljubezni. On: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! In ta jama bo kar precej globoka, zato si nikar ne domišljaj, da se boš kaj hitro izkopal iz nastalih težav. Nikar ne krivi drugih, saj si kriv predvsem ti. I ' Ij ■ še bolnišnici, precej nima in je deto, v Da je vsaj nekaj uDorabhati možno uporabljati , aparate, pa omogoča In katere religije so biji razširjene? Ena ait tretjina zvesta I zmeraj zvesta -I afriškim verovanje'”' । Število pa stalno upa . mača religija ima i***”.^ žanstva, ki je decentt I Bog ne prebiva v raj”', ■ kalif* pr ' prestolu, niti -epi^ Pred eno od podružničnih cerkva v Kalalušiju z misijonaijem Milanom Drevenškom. ostala dlje časa. Vse kar smo videli, nas je zelo navdušilo in odveč bi bilo govoriti, da smo se v družbi misijonarjev odlično počutili. Slovenski jezuiti so večinoma razdeljeni po cerkvah v Lusaki. Jože Grošelj in Radko Rudež vodita župnijo v Materu, kjer smo se udeležili tudi polnočnice. Nekaj jih dela v noviciatu blizu Lusake. Janez Mujdrica je kaplan v Mumbwi in dodatno še poučuje na srednji Šoli. Stanko Rozman vodi gradnjo novega misijona v Na-ugomi, kjer sva delali midve z Majo. Skratka, vsak ima svojo nalogo in dela jim nikoli ne zmanjka. Kljub temu si vsak poskuša vzeti nekaj časa tudi zase. Običajno so ponedeljki dnevi, ki so rezervirani za »počitek«, Takrat skuša tudi Janez pobegniti pred svojimi varovanci, ki ga imajo zelo radi, Sam kar precej Časa prebije v pogovoru oz. igri z njimi in zelo prav se mi je zdelo, da je v svojih pogovorih večkrat opozarjal na nevarne razsežnosti aidsa v Afriki, Zelo zanimiva je bila propagandna akcija ob novem letu, ko je razdeljeval koledarčke s sloganom ki jilt žanstev. -- , , vzhodni Afriki -- ■ -- katet^j V iri: .-.tl JOK. je proces, stvo je biti del unive > mu že življenje daje moč. V boža” jah človek ni bil božji podobi, ruti učlovečen. Univera' življenja sta manife^ Totemizem, ki ga lotemizem, w 6“ srečaš, je dopušča Afriki identifikac'^ < ft “'i?* bole, ki so nakazovali^^ iteto med naravo i” Še zmeraj veliko v nimi objekti zlični klani so Neodvisna hiša Kadar se draži energija, se posebno veseli Wilhelm Stahl. Z ženo in sinom namreč že pol leta prebiva v hiši iz sončnih celic, prvi takšni stavbi v Nemčiji, ki je energetsko povsem neodvisna. Hiša meri 114 kvadratnih metrov: ima kuhinjo in delovno sobo v pritličju ter štiri sobe in kopalnico v prvem nadstropju. Nikjer nobene energetske naprave niti števca zunaj stavbe. Sončne celice predelujejo sončno svetlobo v električno energijo. Sončni kolektorji zbirajo energijo za ogrevanje vode. Solarno pridobljeni vodik oskrbuje plinski številnik. Hiša je stala 1,6 milijona DEM. Načrt so izdelali v inštitutu za solarne energetske sisteme v Freiburgu, kjer je zaposlen tudi Stahl. Njegova stroka je računalniška simulacija energetske bilance, kar lahko zdaj preskuša tudi v praksi. Gre za povsem nov koncept življenja: brez fosilne energije in gretja, To pomeni, da stanovati z velikimi nihanji temperature. Dobra izolacija naj bi sicer zagotavljala hlajenje hiše poleti in ohranitev toplote pozimi, vendar letošnje izkušnje niso bile posebno uspešne, nekaj dni je bilo v hiši preveč hladno. Takrat so vključili plinski štedilnik, je priznal Stahl. Zdaj ko je nastopilo sončno obdobje, je precej bolje. Stanovalci, ki so nekakšni poskusni zajci, seveda vsak dan s posebnim zanimanjem prisluhnejo vremenski napovedi, saj vreme vpliva na delovanje vsega, kar imajo v hiši. Ob sončnih dnevih je preveč tople vode, kar sili človeka v skušnjavo, da bi se nenehno kopal, pravi Stahl. Vsak teden obišče sončno hišo v Freiburgu kakšnih 200 obiskovalcev, ki jih zanima možnost oskrbovanja z alternativnimi energetskimi viri. c« ie tali*’ . ti^ Otroci se zelo radi zadržujejo v misijonih. »Aids it’s too big to i g nore« (Aids je prevelik, da bi si zatiskali oči). Verjetno bo marsikoga zanimalo, kakšne so maše v Zambiji. Misijonarji se seveda morajo naučiti vsaj enega od lokalnih jezikov, saj so maše v lokalnem jeziku. So zelo razgibane in živahne. Polne petja. mov vključuje anemistične tene zujejo in naravo, meo (,r oif.’! ne** * Loni'J igranja na različne instru- večnostjo. VSI v naravi so sončni zahodjela" fcd‘tj smeh, prepih 1 grom in blisk pretirana . tretjj’^** zvezde vam kažejo LEV Ona: Nasprotniki bodo ob tvojih uspehih popolnoma obupani in izgubljeni, prijatelji pa te bodo poskušali posnemati. Sploh pa si na najboljši poti, da si za dalj časa zagotoviš mirno spanje in veliko lepih trenutkov. On: Ko boš blizu zmagi, se je boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj - vse to si si zaslužit, in to več kol pošteno. Tako boš imel sedaj več časa zase in za svoje zasebne načrte, ki so vse prej kot pa skromni... Ona: Prehitro se boš odločila, vprašanje pa je, ali bo tvoja odločitev pravilna. Nekdo se ti že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti ne bo kasneje žal. On: Previdneje izbiraj družbo, da nenadoma ne bodo prišle na dan govorice, ki bi li lahko Škodile. Predvsem DEVICA pd se ne zapletaj v avantura, za katero že vnaprej veš, da ti ne obeta prav ničesar dobrega. TEHTNIC,* Ona: Pogovor s prijateljem te bo pomiril in ti povrnil že zdavnaj izgubljeno samozavest. Ne trudi se, da bi ubogala 'dobronamerne' nasvete, ampak raje delaj po svoji glavi. Presenečenje! On: Postavil si si previsoke cilje in za njihovo realizacijo bo potrebna dobršna mera truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov. Ona: Naj te nikar ne motijo očitki iz okolice, temveč ravnaj, kot ti veleva srce. Nekaj, kar je bilo včeraj le še iskra, se počasi, vendar vztrajno razrašča v pravi ljubezenski ognjemet. Bodi pripravljena! On: Poslovno ti bo ta teden ostal še dolgo v prijet- ŠKnRPiioM spominu, saj se ti bo nenadoma odprla povsem • M iJLtrv nepričakovana alternativa. Pa tudi tvoj novi družbeni položaj bo povsem nekaj drugega kot doslej. medte, plesa. Da je bila zame ena najlepSih polnočnic ravno v Zambiji, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Naj na kratko predstavim Se misijon, v katerem sem delala. Je nekoliko mlajši kot v Kala-lušiju - bolje rečeno misijon še . gradijo. Poleg cerkve in žup- Drugi rh« ^^i***^ zem. urugi y valcev pripadaj ^^rlfVl la ^,fTi4>dj toliSki cerkvi -Ti dve rehgiji lahko pa si 7 baptrste; protestantov ženo zambijsk pfS Naslednjič moiem d®l” O mojem ■1:< , I II ( STRELEC Ona: Nikar ne objokuj tistega, ki te temveč se raje posveti tistemu, ki bregove dere... Sicer pa je že zadnp _ Konec KOZOROG VODNAR RIBI poskrbiš tudi za svoje denarne , On: V nekaterih stvareh si skuP^Jič' kaj lahko pa se ti pripeti, da se ti b° 'alrti/ilA mani rinurrri in VeC 0^^ izjalovilo. Malo manj govori in vec dela govorila kar sama od sebe. J iev"pF ___________________poskusil odvisno ah mu boš to tudi dovolila- usP® j ■ omiliva, da bi , Bi JI Ona: Nekdo te bo dobila, bo preveč mamljiva, da bi koncev: samo enkrat se Vr, rtna-7,1 nrii^^taliiČinO ra^ ri ■ On: Ko boš opazil prijateljičino skupaj že prepozno. Ali pa tudi ne. tokrat potruditi predvsem ti. Najbe^^pd-haš slepiti in končno pogledaš resr*’^ Ona: S smelostjo sa boS pogna'^ _ _________ I____________I, ..anrei * i..nr kar bo prav gotovo korak Vseeno pa se nikar ne uspavaj z saj je žaljeni cilj Se zelo oddaljen. On: Nikar ne obupuj zaradi s prijateljico, saj ni s tem mislila n^^l^ so potrudi in ji predlagaj spravo, pjjfrf*' j sprevrže tudi v kaj lepšega in pnj nfl Ona: Jezik ta bo tokrat pusfl izgovor ti ne bo kaj prida pomag”': p) boš morala tudi pojesti, pa ta'”' [■ (! Prijetno prasenačanje te čaka P' manj pričakuješ. On: Ce boš preskušnjo i''i&l odprla marsikatera vrata, ki so ti u j«)! to tako na poslovnam področju Tjjfl zasebnih zadevah. Torej se ti r0= Ji ''a' lif''®.! A/ / I s stran 13 I j i' te. le-t «■ (I N IF r Glasbene lestvice It K 1" F t lil f e p {» I n ii f 5 «/ f f u t f f t za vsakogar nekaj RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6MHz(ilopalliittluiliSV648l(Hz Jfw*aw MtOl MM Nov nakit ! ONETONOUE - Hothouse Floweis i AMOVERELBOTE-TexasTorn9dos ’ SOMEBODV TO LOVE - Geoige Michae' + i' BELIvE- Lenny Kraviii ? CAN^ HELP FALLING IN LOVE - UB JO " ‘^ATS in THE CRADLE - UglV KiU 'oe ’ TOL NEVER WALK ALONE - Malhou IN LOVE-UB 40 i MIatSS MOTJT YOV - DuuMv Vuu j' '*HA f (5 - Mvliss® Ethvridgc ■ Haddavi'1*)' ASI šiH Z.ABA VNE GLASBE ! Jazpotoebujem več (SONCESREČE " .. J BAJ , POVEJ Ml - [>i>n McnlOBV buntl ’ POIDI Ml S POTI - Biatie L>iv»tiC StOVEHHATE KLIČE , MOBIAME 'SANJE ' Faraoni - Monroe NA MURSKEM VALU S. 6 7. - Nova legip - ME NOČ - 1 X band - Rojal Flash '* UMrVra . 1 meni Sl TLlm, KOTE N« - Mi^« Čem«' ■ "TORSKA romanca - Dnnijv' ZABAVNE GLASBE '^''SCakom, CEKBON VA 1. MAKELOF 5 Ans Vrinita »plA^^ 'Ca - Ans. Lojzeta Slaka Slavka Pluta 5, liSSMO PONOSNI -SJovcniskogoriSki kvintet -.irvi.rx„ -c,-f in Zlati zvoki ‘-'UBP7m”7’^NOSN1 - Ans Petra Finka V SLOVO - Ans. Ivana Puglja 3, vseh vvtrov - Bratje iz Oplofnicv iMrtfti*'”*’''** **** 24, junija 1993, na naslov Mnrslci val. Murska Subuta, za glosbenu lestvice« ; ^**pon št. 24------------------------------------------ - 0^, I * 'xia __ skladbo: * '‘“ntača. ''•e in '"ozabavna Win«:k ter na.slov a I I J K STAVIL iRKu HAPkST IZOA fc^NSK? Mavk* S^IUUlOEBCLA »AUCA S GLAVNO MESTO 'GANE BULDOGU PODOBEN PES »H -jADEHSKP - L. 201 k s* iSt VR{ LOI —141 (romunski Ibržavnik h t 11^^ il k EhUIbki' SL Hi P«tck - 5.40 Prebujajte se z nami 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini nemSčini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo " 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mah oglasi - 9.15 Borznt utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 10-30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 12.(KI Poročila BBC-ju - 12 30 Zakaj se ukvarjamo 2 umeinosrjo - 13.00 Danes do trinajslih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna 17.30 Alternativno * 18.00 MV-dur - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 00 Druga iutranja kronika - 7.30 Informacije v sloveuSčini, ncm.ščini la madžarščini - 1411 Irfuia - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV 4, lil MrIi oglasi 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - KI 40 Potepajte z nun - 11 00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umeinoistju - 13.()0 Danes do irinajstih 13.30 Popoldne na MV ■ 14.00 Glasba je življenje - 15-30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 10 Angleščina - 17,30 Mali oglasi - 18.(X) NajlepSe želje i čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja 19.00 Vključujemo Radio Slovenija (Nedelja - 8 00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 8 30 Horoskop - 8.45 Vo bi moral biti kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila 12.15 Nedeljsko premi^jevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13 00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljelt - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo ' 5-00 Poročila - $.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - II 15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Bilo je nekoč - 17 30 Šport - 18.00 S kranščakon cekron, pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija '[drek - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemSčini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV 8 30 Kost/gost dneva - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila 10.30 Kraiki stik - 11.15 Mili oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z. umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi -16 25 Obvestila - 16.30 Poročila -17,00 fema popoldneva - 17,30 Srebrne niti - 15 00 Najlepie Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini tn madžarščini'- 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi » 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10,15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip - 12 (K) PortjČila BBC-ja - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do innajsUh - 13 .30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki »n odmevi - 16.25 Obve.stila - 16 30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17 30 Mali oglasi - 18 OO Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBCja -19-00 Vključujemo Radio Slovenija Celrlclt - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Kost/gosi dneva - 9.15 Sedem veličastnih - 10 00 Poročila - 10 .,30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes du trmajiiih ^3.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki »n odmevi tfi.25 Obmubs 16.30 Poroči/a - 17.00 To sem jaz - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.(X> Vključujemo Radio Slovenija r-I I I I t« I Letos so spet zelo moderne ogrlice z velikimi črnimi in V NAGRADNA KRIŽANKA ISKANJE PRAVICE 'SEKALEC INA PBI SLONU [SODlSCU ITSKU^ lOATEU. I MOZARTOV TEKMEC rnGRAONA ■križanka OTROKA, JFHANCUI HEtKim (jMAGRAN: f 171 1 L ».O' •BHI EGIPTOVSKI DRŽAVNIK ItSlBVB®® ■francoski SLIKAR ' POBERT, I 1Bg5~1»l1)l 8 AGROTEHNIČNI UKREP MiUVlijA GORANA FOHMOŽt AJCB1 T ( UTMESTO fc^A^AR- 11 IVMOLŽHA 'STEKA V ISTAROGR, ITENPLJIH ;i .19 VELEmK lORJAsiol 13 7i n ZNIŽANA I GLASBENA Dfilfi___ TUNIZLIA . --H—‘ RJAVO RUMENA BARVA ■ "■ iTENlikl 'igralec IINVANIŠE- |WC Ipuača ISTAHIH SLOVANOV FIZIKALHA ENOTA ZADELO STRUJA IR)« JOE ilEOMEnt?^ POJEM ---i——I 1 1 1 JP___ KOZJI ' PASTIR, , japonsko! MESTO iZIDMA I OBLOGA, TAPETA j IKRASKO I iČRNOVIHOl hEC. IFR. SLIKAR IMPRESIO-NIST lAUGUSTEj HiLSfWB-nejSa DRŽAVA V ZDA I I svetlimi umetnimi biseri. So kratke in jih nosimo tesno ob vratu. Ure so vdelane v prstane. Tega bodo vesele zlasti tiste, ki ne marajo zapestnih ur. K raznobarvnim kavbojkam nosimo pisane steklene ogrlice in zapestnice. LetoSnja moda je spet polna lesenega nakita, ki pristaja predvsem oblačilom bež barve, na sedemdeseta leta pa spominjajo veliki obeski nebesnih znamenj, veliki srebrni srčki in orientalski nakit iz medenine, ki sc najbolj poda rahlo porjaveli koži. Vsak četrtek Vestnik Kuhajte z nami OreiMi^e rezine z ijstnatim (velik pekač) Polovico listnatega testa tanko razvaljamo v velikosti velikega pekača in ga spečemo na obrnjenem pekaču, poškropljenem z mrzlo vodo (ga ne namažemo). Drugo polovico tanko razvaljanega testa spečemo v istem pekaču malo bolj kot do polovice. Oba kosa testa tik pred peko večkrat prebodemo z zobotrebcem, da se ne naredijo mehurji. Na ne do konca pečeno drugo ploščo testa v pekaču razgrnemo nadev in spečemo do kraja. Nadev- 30dag sladkorja penasto omežamo z 10 rumenjaki, ki 1 ------- - -------r--------- , n, _ jim primejamo Se 4 žlice presejanega kakava in 16 čm mletih I orehov skupaj s trdim snegom 10 beljakov. Ohladimo. Cez ohla- | •eno temno maso razgrnemo mlečno masleno kremo, ki jo pripravimo iz 5del mleka, S žlic ostre moke. 15dag kristalnega sladkorja, ŽOdag masla, 8dag sladkorja v prahu, vanilina. Priprava kreme; Zavremo 3,S del mleka, V 1,5 del mleka razmešamo moko, vlijemo v vrelo mleko, dodamo kristalni sladkor in mešamo nad soparo, da se močno zgosti. Odstavi m ohladi I Posebej speni 20 dag masla s sladkorjem v prahu. Ko imata oba 1 dela kreme (mlečni in masleni) vsaj približno enako temperaturo, I ju postopoma zmešaj z mešalnikom tako, da maslu po žlicah I dodajaš mlečni del kreme. Če je temperaturna razlika velika, se 1 krema rada »sesiri«, kar ni zaželjeno, | ^ssoSrr SLOVENSKI PtJATEU 1 iSLAVKGl ' SREBRO NAJVEČJA DIVJA MAČKA - ■ .Ul eosf« IJANEZ I ( ILASINOST ETAJNEGA EOTUEC VREMENSKA NESREČA iGRAM IS ISlbVEHŠkl PIANINECDI llFBAHCIt 1 ----------f WSTA IMNJAKA 6^ I aJuška kAMAMBAl i L 4i 'MAKARSKA INOST, ^CS. - I 1---------- OKUS hiNA, XI SE KVARI T JčASOVNA ENOTA, ,W MINUT iei 6l T FR. IME MESTA AALST V BELGUl iFIHSKO MESTO (ANAGRAM: ^U) MESTO Jv JUŽNEM EPIflU 1________ iGLASBENtn Isoss I 5 18, T NAGRADNA KRIŽANKA Geslo vpišite v nagradni kupon in ga na dopisnici pošljite na naslov uredništva PODJETJE ZA INFORMIRANJE, Slovenska 41, 6d000 Murska Sobota Nagradni kupon št. 9;.............. Pravilne rešitve bomo nagradili. 1. NAGRADA blago 25.000.00 SIT 2. NAGRADA blago 10.000,00 SIT 3. NAGRADA blago v v v vrednosii vrednosti vrednosti 5.000,00 SIT Pokrovitelj križanke je podjetje AKLEJ iz Maribora. Generalni zastopnik ruskih traktorjev za Slovenijo. Telefonska številka; 062/104764. stran 14 vestnik, I7junijgj^ podlistki i Iz župnijskih kronik: Gornji Slaveči (30) Gmajna s tisoč člani »Sveto pismo je najvišja in n^boljša knjiga boga, polna tolažbe v vseh težavah. Kajti ta uči o veri, upanju in ljubezni mnogo drugače, kot pa to lahko razum vidi, Čuti, spozna in dojame. UČi nas, da je med tem siromašium življenjem, drugo - večno življenje.« To so besede reformatorja Martina Luthra iz tako imenovanih obmiznih pogovorov. Posvetilo se pojavlja pod njegovo sliko v vsakoletnem evangeličanskem koledarju, ki ga izdaja seniorski urad v Murski Soboti. »Luther je zaradi napak v nekdanji rimskokatoliški cerkvi (prodaja listkov za odpuščanje grehov) sestavil 95 tez oziroma točk, v katerih je grajal napake takratne cerkve. To je znameniti letak, ki ga je nabil na vrata wittemberške grajske cerkve leta 1517 na dan pred vsemi svetimi, to je 31. oktobra.,. Luther je naslonil svoje učenje le na Biblijo, nebiblične navade iz tradicije krščanstva pa je opustil... Na državnem zboru v mestu Augsburg so leta 1500 evangeličani predložili vsebino nauka in vere. Spis Je pred česa-Jem Karlom V. prebral Luthr jV sodelavec Filip Melanchton Po mestu Augsburgu je spis mbil tudi ime - augsbutška ver »izpoved...« (Ev. koledar 199?,. »klaftrov«. Vsi darovalci so bili iz Gornjih Slaveč. Mlada verska občina je začela s tem skromnim premoženjem dobro gospodariti. Leta 1920 je kupila celo večji zvon s sliko Martina Luthra in napisom: Trdi grad je naš Bog zmožni!« Zganili pa sta se tudi družini Franca Fartka iz Serdice in Evgena Obala s Pertoče, ki sta Za območje gornjeslaveške cerkvene občine pa je eden od vzrokov za slabši obisk velika razseljenost. Od 1.000 članov, kolikor jih šteje cerkvena občina, jih veliko dela na tujem. Ob večjih cerkvenih praznikih pa so klopi v cerkvi seveda bolj zasedene. Evangeličansko žensko društvo Pa se vrnimo k nekdanjim prizadevanjem’ Odplačevanje posojila, ki so ga najeli za cerkev, je namreč zavrlo gradnjo župnišča. Pa tudi sama cerkev, četudi že blagoslovljena, še ni bila povsem urejena. Tedaj pa so se podvizale L Problem so rešili 1988. leta, odkar imajo električne zvonove. čeprav obisk božje službe v cerkvi v Gornji Slavečih ni množičen, je duhovnik Geza Er-niša še kar zadovljen. Vsekakor pa je ponosen na 84 otrok, ki jih poučuje o verskih resnicah v župnijski dvorani, razdeljeni pa so v štiri skupine; 1. in 2. razred, 3, in 4. razred, 5, in 6, razred, v četrti skupini pa so učenci 7. razreda, ki jih pripravlja na konfir-macijo. Ta je vsako leto zadnjo nedeljo v juliju. Letos bo to 22. julija. Lani jih je bilo 15. ietos pa pa jih bo slovesno potrdilo krstno zavezo 22. Koliko bo fantov in 1* 1, ‘I žene, združene v Evangeličan- koliko deklet, ne vem, sem pa prepričan, da dekleta tudi letos ne bodo v dragocenih pajčolana-stih oblačilih, ampak v belih bluzah in temnih krilcih, skratka tako kot za druge praznične dni. Podobno bodo oblečene in ne bo izdatkov za oblačila, ki bi jih obekla samo za to priložnost. Zgled, ki ga kaže posnemati tudi drugod, saj so naše gmotne razmere čedalje slabše. Sicer pa je bilo lani na območju gornjeslaveške evangeličanske cerkvene občine 15 krstov, 9 pogrebov in 5 porok, ki pa so bile vse «mešane» (pri vsaki je bil en zakonec druge veroizpovedi). Do sredine ieta 1993 je bilo več rojstev kot pogrebov: 7 a nnor»hi PoTOk Da D’ 4 pogrebi. Porok pa .j. vendar jih je nekaj na vika-zalo, da ne gre za ploskev, ki bi jo Ijena starozavezna preroka - kralja v Časovnem sosledju naslikal en Salomon in David. Vnovič imamo sam slikar, temveč za rešitev, ki pred sabo svojevrstno rešitev iko- govori o tem, da sta ta del prezbite-nografske teme, nekakšen skrajno rija slikala dva različna mojstra. Po reduciran primer concordia veteris obraznih potezah, značilnem pla- et novi testamenti, torej se žet na- čin likovne uresničitve stičnem formiranju obraznih potez krii-'' A o skladnosti stare (preroka) in nove zaveze (štirje apostoli), V ču- ideje prerokov, pa tudi v razgibani bal- dahinski arhitekturni kompoziciji prepoznamo delo mojstra Janeza doviti arhitekturi, ki se kakor Akvile. Ta del poslikave Je ča- drevo dviga kvišku, je na levi strani v funkciji poveličevanja nebeške H- sovno nastal pred apostoli, ki so tako po tehnični kot po slogovni lurgije upodobljen angel s portati- plati mlajšega datuma in jih je zato vom, na desni pa z fidelom. mogoče Časovno locirati po letu Spreten slikar je postavil nad 1392 in Jih morda celo približati glave apostolov napise, ki so, žal, letnici 1400. Kaj je vzrok, da je že povsem uničeni (posledica stika- poslikava na tej steni pripadla nja na strjen omet) in so bili, kot je dvema po izrazu različnima slikar-opaziti po tankih Črtah, speti jema, ostaja zavito v kopreno v konzole razgibano slikane skrivnosti. Na vsak način pa gre za obočne sheme baldahinov. Ob tem zgled, ki jasno kaže, da Je v delav-se postavlja zanimivo vprašanje, ki nico Janeza Akvile vstopil slikar, orisuje problem obeh mojstrov, vo- ki je imel drugačne slogovne pred-dilnega v delavnici Janeza Akvile dispozicije kot Akvila. in njegovega naslednika Mojstra Mojstru martjanskih apostolov martjanskih apostolov. Na delu je pripadlo tudi slikanje apostol-stene, kjer so locirani že izbrisani skih likov in preroka nad njimi napisi z imeni apostolov, se jasno v drugi severni stenski traveji. kaže cezura oz ločnica med dvenii Z leve na desno so naslikani apo- v različnimi plastmi ometa. Le-to bi stol Andrej, ki z desno drži svoj sicer lahko pojmovali kot neke vr- znameniti atribut, ki ga poznamo kot Andrejev med apostoli -v desni, ob Pavel z mečem. so koncipirane sloga v značilni liniji, v pri skupini v Posebej očitno J®, za tip, ki je po gji^ vanju resnejši- , drugotni zglfidi pff’^ jv. ,ii!< jr" GOSP®^? inf. >4« vsak'*’*” P" Ifl J i stran 15 ■a I ( l kronika 60 let gasilstva v Tropovcih v •^deljo je bila v Tropovcih velika slovesnost, saj je timi. S - J }c Dim v iropovcin veiiKa slovesnost, saj je društvo proslavilo bO-letnico. Leta Ho So društvo ustanovili, jc Štelo 23 Slanov, Od - uiuavu us rano vi tt, je sieio z.? cianov, ua klanov živita Sc Štefan Novak in Alojz Baša. Na olcnlir^L™ Ki še ga je udeležilo veliko gasilcev iz preb IV predsednik društva Štefan Rengeo n. J'potem je bil knituini program, nazadnje 'prizn' najzaslužnejšim članom društva gasilska gasilsko društvo pa je prejelo tudi ^^“bJiŠke gasilske zveze, Društvo je bilo namreč šestih desetletjih zelo dejavno, saj je s pomočjo vseh zgradilo gasilski dom, kupilo motorni črpalki, ■m tako naprej. F. Ku. Ptizat tatvine in ■jtEamcc je vlomil r hišico, katere lastnik je iz Vidma ob Ščavnici, in ,P’>ročno delavnico N. ■ - Viha. Lastnika /Povedala, da ne pogrešata Kljub temu pa policisti ^^edojc^T r- da je bil (al> pa bo) ‘iHišteo,- drugod. 2M 10. junij je bilo v kiosk na avtobusni ■i?W- ksttieja lastnica je K. Nepridiprav je i «sei cigannu, razpršilce in pstvzročil za 45.CXW Le kdo naj bi to '“ril? V počit- A. storilcem, saj oa je bil (ali pa bo) Nepridiprav je 1 Klela v Radencih je Is^H ponoči (Zginilo razno ^rednosti 250.000 5; Vlomilca to- mrzlično iS- ot, pqi (jj-ugi uri Ik J^tocelo oiiTrijc ne-hiše Dušana P. ii Ha--^tnoina - 't) S^^hilro “•Urt Skoda znaša Vzrok požara vožnjo ' ponedeljek ob Sodila v BL'Tlio\‘tlh v Prekmurju huda prometna nesreča. 22-letni Robert K. naj bi vozil z neprimerno hitrostjo osebni avto, zato je zletel s ceste in se tako hudo poškodoval, da je kmalu zatem v murskosoboški bolnišnici umrl. Srečo pa je imel sopotnik Milan G. iz Križevec, ki se ni poškodoval. Z avtom v samonakladalko v četrtek, 10. junija, ob 4. uri zjutraj se je smrtno ponesrečil 27- letni Drago L, s Kapelskega Vrha. Le-ta se je peljal z osebnim avtom po magistralni cesti iz Beltince proti Murski Soboti. V temi je spregledal traktor s priklopljeno sa-monakladalno prikolico, s katerim se je peljal Evgen O. iz Moravskih Toplic, Samonakla-dalka ni bila pravilno osvetljena. Avtomobilist je silovito trčil vanjo in na kraju nesreče umrl. S traktoijem v avto Jožef s. iz Dolenc je 8. junija okrog 17.45 vozil traktor. Ko je zavijal s ceste proti domačem dvorišču, ni bil dovolj previden, saj je spregledal osebni avto, parkiran ob cesti. Ob trčenju je sopotnica Marija Š. i •^pevld za boj proti raku p društvu za boj proti raku so prispevali: informiranje (za pokojno mamo sode-Gn 2.000 SIT; Obrtna zbornica Gornja t -sona '"'ga? z.oiAJ ;sii; uortna zoornica uornja Petrečiča iz Gornje Rad-■ ; Bela Banfi iz Puconec (za pokojno mamo Sl R Hanii IZ Fuconec (za pokojno mamo iz Murske Sobote) 2.000 SIT; Terika 7 Sobote (za pokojno mamo Barbare To- S&iLMut Sobote (za pokojno mamo Barbare To-t “tita Sobote) 2.000 SIT; KS Partizan Murska j' 2, mamo Gabriele Orešnik iz Murske ^-’T; Družine Kučan, Kovač, Horvat, Kova- s:, ta I: ^^•^pofcojiio mamo Karla Pečka iz Murske ■‘■r, Delavci Pomurskih mlekarn Murska Oti . ............................. oiamo sodelavca Karla Pečka) 11.400 kil 1 Murske Sobote (za pokojno mamo Norčič iz Murske Sobote (za KBrla Pečka) 1.000 SIT; Lovska družina rv pokojnega očeta Petra Šinka iz Nuskove) (V P^l^ojnega očeta Petra Šinka organizacija sindikata OŠ Odranci (za ^^^'^lavke Irme Horvat) 1.000 SIT; SGP Tri betonski izdelki Lipovci (prispe- betonski i; a Osnovna pokojno mamo ___________________ '^OfRa M Delavci zobne ambulante zdrav- 5r,i N Sobota (za pokojnega strica sode-Kočevja) 6.000 SIT; Srednja kmetij-P^^^ojoo Alizabeto Marinič iz Mari-uprave občine Murska Sobota (za SIT Branka Solarja ' ' iskrena hvala! Prispevke, lepo pro-na žito račun 51900-678-48545, organizacija sindikata sodelavca Štefana Ja- sl.' R--J ’"a uprave občine Murska Sobota (za iz Murske So- proti raku. Na položnico napišite t '16 za bite Ifakitirje i padla s traktorja in se hudo poškodovala. Prepeljali so jo na zdravljenje v soboško bolnišnico. Huda delovna nesreča 8. junija ob 7.50 se je zgodila na gradbišču poslovno-stano- Vinjskega objekta Radgoni delovna v Gornji nesreča. v kateri se je hudo poškodoval Marjan F. iz Varaždina. Nanj je padel opaž, ki ga je odstranjeval. Zdravi se v soboški bolnišnici. Pridržani do iztreznitve Delavci policijske postaje Murska Sobota so 13, junija pridržali do iztreznitve Milana S. iz Murskih Petrovec. Ta je kovati, da bo Še kršil javni red in mir. Pridržanje do iztrezni-tve je bilo torej neizogibno. V petek zvečer je B. D. iz Bosne, ki je prišel na obisk k svoji ženi v begunski center v Vidoncih, začel pretepati Srbkinjo T. S., ki prav tako živi v omenjenem centru. Vinjeni B. D. se kljub posredovanju policije ni pomiril, zato so ga odpeljali in pridržali do iztrez-nitve. Policisti oddelka Gornji Petrovci so v ponedeljek prejeli obvestilo, da Jože L,, star 32 let, na svojem domu v Mačkov-cih razgraja in pretepa očeta. Ker razgrajača med intervencijo niso uspeli pomiriti, so ga odpeljali in pridržali do iztrez-nitve. V soboto ob pol treh zjutraj jc B. S. iz Murske Sobote začel razbijati inventar v diskoteki lOO-letnica GD Stročja vas Med redkimi gasilskimi društvi v Pomuiju in tudi v širšem okolju, ki se ponašajo s lOO-letnico delovanja, je tudi GD Stročja vas. Ta visoki jubilej so proslavili minulo nedeljo v navzočnosti predsednika Gasilske zveze Slovenije ERNESTA EORYJA in poveljnika republiškega štaba civilne zaščite MIRANA BOGATAJA, kije bil tudi slavnostni govornik. j 1 ■Gasilsko geslo Na pomoč na najbolj preprost način ■; izraža plemenitost, širino in človečnost, na katerih gradimo 1 i gasilsko organizacijo. Zato je nastala in preživela vse vi- ( po 21.30, ko je prišel t vese- , hotela Diana v Murski Soboti lice, s pasom gasilske uniforme pretepal svojega očeta - invalida. Četudi so prišli policisti, se ni pomiril, zato je bilo priča- m grozil zaposlenim. Ker je bil vinjen in se ni hotel umiriti, so poklicali policiste, ki so ga odpeljali »na hladno*. POROKE Na matičnem uradu v Murski Soboti so se poročili: Janos Bacsi, strojni ključavničar iz Prosenjakovce, in Melita Gorza, pravnica iz Prosenjakovce; Koloman Balajc, kmetovalec iz Sela, in Bojana Gorza, pravnica iz Sela; Darko Vogrinec, pomočnik zlatarja iz Tešanovcc, in Zsuzsi Szep, tekstilna te h ni ca iz Središča na Goričkem; Aleksander Miklošič, elektrikar iz Banovec, in Jožica Balažič, višja medicinska sestra iz Dokležovja; Daniel Komaricki, likalec iz Murske Sobote, in Jožica Poredoš, kmetovalka iz Filo-vec; Daniel Klemenčič, avtoličar iz Okoslavec, in Andreja Danč, natakarica iz Prošenj ako ve c; Ludvik Novak, upravni delavec iz Motvarjevec, in Amalka Feher, tekstilna konfek-cionarka iz Motvarjevec; Silvin Titan, elektrotehnik elektronik iz Bakovec, in Silva Buzeti, upravna tehnica iz Bakovec; Jožef Maroša, mizar iz Gomilice, in Renata Pintarič, tekstilna konfekcionarka iz Ižakovec; Bojan Malačič. šofer iz LonČarovec, in Darja Koložvari, dijakinja Šiviljske šole iz Ivanovec; Boštjan Kovačič, elektrikar iz Kroga, in Suzana Vrdoljak, upravna tehnica iz Murske Sobote. ČESTITAMO! harje, ki so pustošili ne le čez ta del, ampak čez vso našo i majhno Slovenijo. Pogosto je bila prav ta organizacija tista, ki je prosvetljevala, širila znanje in krepila narodni duh.,. Preteklo leto je stekla reorganizacija celotnega koncepta zaščite in reševanja. Kaj želimo? Težišče bo na pripravah in delovanju gasilske in drugih interesnih organizacij. Ob nesrečah velikega obsega bomo organizirali zlasti specializirane enote in štabe za civilno zaščito. Posodobiti moramo usposabljanje, izpopolniti sistem zvez ter uveljaviti standardizacijo zaščitne in reševalne opreme. To je po naše pot, ki vodi do sodobnega in učinkovitega sistema za zaščito in reševanje,* je med drugim povedal Miran Bogataj. Na slovesnosti so podelili tudi republiška odlikovanja in priznanja zaslužnim gasilcem in nekaterim drugim, ki podpirajo njihovo delovanje. Posebno priznanje ob 100-letnici je Ernest Ebrj podelil tudi GD Stročja vas. Dodajmo Se, da so se s krajšim kulturnim programom izkazali učenci tamkajšnje osnovne Sole in da so se praznovanja udeležili tudi gasilci iz Murskega Središča na Hrvaškem. Mele Obnov- Ijena vaška kapela I I [ I J I I r^l r*^ H J. G. Mčle so vasica na robu Gornje Radgone. Vas sestavljajo v večini velike kmetije, ki so imele v preteklosti velike posesti ob reki Muri, Vas je znana že iz davnih Časov. Znano pa je. da so bili na ■ Meleh nekoč plavajoči mlini, ki jih je poganjala voda reke Mure. Teh že davno ni več, ostali so le pridni vaščani, ki skrbijo za lepo podobo kraja. Tako lahko popotnik uživa ob pogledu na skulpture, ki krasijo središče vasi. Teje izdelal domači kipar samouk Feri Šeruga. V vasi pa je tudi lepa kapela, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Ker je kapela skupna last, stoji na vaški gmajni, jo krajani obnavljajo. Čeprav Se ni dokončno urejena, manjka Se poslikava, je kapela v okras kraja. Ob njej pa so že bile majske šmarnice, ki so tod že tradicionalne. L, Kr. I ITT?^ X £ J ‘i 'p Kmetovalec Jože jllllllktl V zadnjem času lahko vidimo, da obnavljajo (ali pa so že) večje število cerkva, kapelic in nabožnih znamenj. Če je pripravljenost, se torej najde denar tudi za te namene. Na našem posnetku so obnovitvena dela farne cerkve v Dokle-žovju. Največji .poseg' je bil potreben na strehi, pa tudi zvonik bo po končanih delih precej lepši, saj bodo pocinkano pločevino zamenjali z bakreno. Fotografija: J. G. I Sraka iz Renkovec ves svoj prosti Čas izkoristi za izdelavo košaric za kruh in sadje, vaze ipd. Je samouk. Svoje izdelke plete iz doma pridelane ržene slame. Žito pokosijo, ko dozoreva. Ko se posuši, slamo pripravi za pletenje. S tem konjičkom se ukvarja že dobrih pet let. Povprečno splete pozimi okoli deset izdelkov, ki jih nameni za darila znancem in prijateljem za spomin. Jože pravi, da bo poiskustl plesti Se kelih. Tekst in foto; J. Ž. TAKOJ LAHKO DOBITE ZANESUlVE, MOČNE IN TRPEŽNE TRAKTORJE BELARUS - ogrevana, ventilirana kabina - pogon na vsa štiri kolesa - opravljen prvi servis - servis in rezervni deli zagotovljeni Možnost nakupa na leasing pod zelo ugodnimi pogoji. tip MT2 552 E • dieseiski motor 42 kW (57 KM) • cena 13.000 DEMvtolarski protivrednosti brez PD tip MTZ 82 U • dieselskt motor 60 kW (81 KM) • cena 16.000 DEM v tolarski protivrednosti brez PD KOVINTRADE ’4 A 5* c stran 16 vestnik, 17junijaJ^ (I Predstavljamo vam Odranci prvak v prvi ONL Lendava V treh desetletjih delovanja je Nogometni klub Odranci dosegel vidne rezultate. Že prvo leto, leta 1972, so nogometaši Odra-nec v občinski iigi Lendava zasedli drugo mesto z enakim številom točk kot zmagovalec Kobilje V naslednji tekmovalni sezoni 1973/74 pa so postali prvak občinske nogometne lige Lendava s prednostjo treh točk pred drugouvrščeno Hotizo. Postali pa so tudi občinski pokalni prvaki. Ob lem uspehu pa so se tudi lotili širitve nogometnega igrišča, saj obstoječe ni ustrezalo predpisom, zaradi česar so morali tekme spoitiladanskega dela prvenstva tx)igrati v Beltincih. V tekmovalni sezoni 1974/75 so Odranci dosegli nov uspeh, V vzhodni skupini prvega razreda PNL so zasedli prvo mesto in se prvič uvrstili v enotno pomursko nogometno ligo, kjer so zasedli deseto mesto med dvanajstimi ekipami, vendar so izpadli in naslednjo sezono zopet tekmovali v vzhodni skupini prvega ra zreda MNL. V tekmovalni sezt? ,1 1983/84 so bili Odranci r-vi streljanju enajstmetrovk uspešnejši nogometaši Odranec in se drugič uvrstili v enotno pomursko ligo, kjer so tekmovali dve leti, ko je zopet prišlo do delitve pomurske lige. Prvo leto tekmovanja v prvi občinski nogometni ligi Lendava 50 bili Odranci prvi brez poraza in s prednostjo štirih točk pred drugouvrščenim Dobrovnikom, ki jim je bil edini resen konkurent za prvo mesto, S tem so nogometaši Odranec dosegli cilj, ki so si ga zadali pred začetkom prvenstva. Poleg tega pa so v tem Času tudi zgradili prizidek h klubskim pro.storora in tako dobili potrebne prostore s kopalnico za sodnike ter še en prostor za potrebe kluba. Pri tem so klubu veliko pomagali domači in tuji pokrovitelji, katerim so za pomoč zelo hvaležni. Uredili pa so tudi nogometno igrišče, tako v prvi ob^nski nogometni iigi Lendava in se uvrstili v e* otno pomursko ligo, kjer so tekmovali do leta 1988, ko so zasedli zadnje mesto in izpadli iz lige. Potem so zopet tekmovali v prvi občinski nogometni ligi Lendava do leta 1990. ko so zasedli drugo mesto za Mladostjo iz (^entibe.Zaradi Širitve območne slovenske lige in uvrstitve Turnišča kot pomurskega prvaka v to ligo, sta za prazno mesto v pomurski ligi odigrali kvalifikacijski tekmi drugouvrščeni ekipi v prvi medobčinski nogometni iigi Murska Sobota (RogaŠovci) in prvi občinski nogometni ligi Lendava (Odranci). Po enakih rezultatih so bili pr Šport I^logomet da je eno najlepših v Pomurju Za dosežene uspehe so zaslužni v prvi vrsti igralci, ki so vestno trenirali in tekmovali. Veliko zaslug za ta uspeh pa imata tudi trener Jože Maroša in vodstvo kluba na čelu s predsednikom ■Martinom Jerebicem. Z osvojitvijo naslova prvaka v prvi občinski nogometni ligi Lendava so si Odranci pridobili pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v tretjo državno nogometno ligo. Tako vodstvo kluba, igralci kot številni gledalci, ki jih vestno spremljajo na tekmah doma in v gosteh, si želijo, da bi v kvalifikacijah uspeli in se uvrstili v višji tekmovalni razred. Menijo, da imajo solidno moštvo, ki bi lahko uspešno tekmovalo v tretji državni nogometni ligi. Feri Maučec Tri točke Pomurcem V Beltincih je bilo srečanje pionirskih in kadetkih nogometnih reprezentanc Murske Sobote in Ptuja. Tekma pionirjev se je končala neodločeno 3:3. Gote za gostitelje so dosegli: Recek. Posavec in Benko. Srečanje kadetskih moštev pa seje končalo Z zmago gostiteljev s^4:0. Strelci so bili: Ulen, Kavaš, Žerdin in Vukan. Boljši lendavski sodniki v Martjancih je bilo tradicionalno srečanje nogometnih sodnikov Lendave in Murske Sobote. Uspešnejši so bili Lendavčani, ki so zmagali s 6:3. Gole so dosegli: Gazdak 3, Markoja 2 in Bukovec enega za Lendavo ter Širovnik 2 in Molnar za Mursko Soboto. Mednarodni zenski teniški turnir Sobočani odlični organizatoiji V Murski Soboti je bit enotedenski mednarodni turnir ženske, ki ga je prvič organiziral Teniški klub Murska Sobota- “f jJ sodelovalo 50 mladih igralk z vsega sveta in tudi 16 slovesnskih pa se nobeni naši ni uspelo uvrstiti med 32 najboljših, tako da je valo v glavnem žrebanju le pet Slovenk. Zmagala je Madžarka ki je v finalu premagala Ječmemčevo iz Novega Sada s 6:2 in uJ "Z uspeh Je dosegla slovenska igralka Tina Vukasovič, ki je skupaj; S a 1 Al Eum I ) J Nogometaši Odranec. Stojijo od leve: Matosa (trener), Dominko (teh. vodja), V. Zver, Majcen, Baša, Jaklin, .Silvo Hogan, Simon Hogan, M. Jerebic, Balažič, Jerebic (predsednik), Kavaš (fizioterapevt) in Sep; čepijo: Škafar, Balantič, Ozvatie, Kociper, Ferenčak, Raduha, Vegič, Kavaš, M. Zver, Ščernjavič; manjkata Horvat in Varga. Foto: F.M. Bakovci prvak v prvi MNL MS Nogometaši Bakovec, ki letos praznujejo 40-letnico delovanja, so prvaki prve medobčinske nogometne lige Murska Sobota. V svoji zgodovini je dosegel NK Bakovci vrsto zavidljivih rezultatov Po treh letih tekmovanja v pomurski nogometni iigi je skupine Bogojino pa so izgubili. Tretjič so nogometaši Bakovec nove tudi leto 1975, ko so se lotili ob- V tekmovalni sezoni 1964/65 pr- VIČ pomurski prvak. Ta uspeh so igralci ponovili v tekmovalni sezoni 1967/68 in se uvrstili v slovensko consko ligo vzhod, to je bil prvi večji tekmovalni uspeh. Zaradi neizkušenosti so zasedli predzadnje mesto in izpadli iz conske lige, V tekmovalni sezoni 1969/70 so tekmovali v zahodni skupini pomurske nogometne lige in zasedli prvo mesto,* v lekirn za naslov pomurskega prvaka z zmagovalcem zahddiie postali pomurski pD’ak v sezoni 1971/72, ko so bili prvi v zahodni skupini, za naslov pomurskega prvaka pa so premagali zmagovalca vzhodne skupine Dobrovnik. Tako so v tekmovalni sezoni 1972/73 Bakovci drugič tekmovali v vzhodni conski nogometni ligi. V tej konkurenci so nastopali vse do leta 1976, ko je prišlo do reorganizacije tekmovanje v Sloveniji in je bila ukinjena conska liga. Največji uspeh v vzhodni conski ligi so nogometaši Bakovec dosegli v tekmovalni sezoni 1973/74, ko so bili jesenski prvak, na koncu pa kot najboljše pomursko moštvo zasedli peto mesto. Za nogometni klub Bakovci je bilo pomembno nogometnega igrišča. V letu 1981 pa so v športnorekreacijskem centru v Bakovci h zgradili tudi klubske prostore. Nogometaši Bakovec pa so bili tudi pomurski pokalni prvaki. Omeniti velja tudi tekmovalno sezono 1989/90. ko je prišlo do razširitve območne slovenske lige vzhod. Turnišče - prvak pomurske nogometne lige - se je neposredno uvrstilo v območno ligo, drugouvrščeni Bakovci pa so morali odigrati kvalifikacijo z Bočem, kjer pa žal niso uspeli. Uspešni pa so bili zopet v letošnji tekmovalni sezoni, ko so bili prvi v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota s prednostjo šestih točk. r ■ .»1 fa 4l 1, •V 2-* f ^•9 Nogometaši Bakovec. Stojijo od leve; Š, Titan (teh. vodja), Vlaškalič (trener). Kuhar, Lesjak, Ivančič, Zadravec, V. Buzeti, Štumpf, Papič; čepijo: Berden, Kranjec, Kušek, R. Titan, R. Buzeti, Abakumov in Vereš. Foto: F. Maučec Za ta uspeh, ki so ga sicer načrtovali, so predvsem zaslužni igralci, ki so kot amaterji pridno k vadili in tekmovali. Za prvo me-9 sto pa imajo zasluge tudi trener Vlado Vlaškalič in celotno vodstvo kluba s predsednikom Francem Pie je m. Klub pa je imel veliko podporo tudi pri gledalcih, ki so moštvo bodrili tako doma kot na gostovanjih, pokroviteljih ter krajevni skupnosti Bakovci, ki so materialno pomagali, S prvim mestom so si Bakovci pridobili pravico do kvalifikacij za vstop v tretjo slovensko nogometno ligo. Čeprav bodo kvalifikacije zelo težke, si želijo, da bi tokrat uspeli in se uvrstili v višji tekmovalni razred. V tem času pa bodo tudi naredili ograjo okrog igrišča, kar je pogoj za tekmovanje v tretji državni ligi. Feri Maučec Preskakovanje ovir Športni ribolov Nina Meško (Capitol) druga Radgona deseta V Mariboru je bil jahalni turnir v preskakovanju ovir. Sodelovalo je 80 tekmovalk iz Avstrije. Slovaške. HD'aške in Slovenije. Med njimi so bile tudi tekmovalke KK Murska Sobota grad Rakičan m dosegle nekaj dobrih rezultatov. V parkurju A 2 (1.10 m) je zasedla Nina Meško s konjem Capitolom med 43 tekmovalkami odlično drugo mesto. Katja Bogataj (Juran) je bila deveta, Nina Meško (Cordon) šestnajsta, Jožica Horvat (Chlun) 22 in Marjanca Zrim (Hallag) 27. V parkurju A 2 (1.20m) je bila Katja Sajnovič (Laie) deveta, Nina Meško (Kord) 13.. Katja Bogataj (Juran) 22., Katja Šajnovič (Laie) 30. in Nina Meško (Capitol) 31. V San Mannu je bilo 13. pokalno svetovno prvenstvo v športnem ribolovu. Slovenijo je zastopala RD Radgona in zasedla 10. mesto med 22. ekipami z vsega sveta, in to je največji uspeh samostojne Slovenije. Za RD Radgona so tekmovali: Miro MatjaŠec, Mirko Božič, Danilo Hladen, V parkirju MA < 1.3(1 m) je zasedla Katja Sajnovič med 32 tekmovalci 13. mesto. V parkurju A 1 (1,00m) je Jožica Horvat (Chlun) končala tekmovanje brez kazenske točke. .Marjanca Zrim (Hallag) pa s 4. (LD). Željko Mavrič in Gusti Prelog. Pionirji Mure prvi v Ljubljani je bil prvi mednarodni pionirski nogometni turnir za Frančeškinov memorial. Med šestimi moštvi so sodelovali tudi mladi nogometaši soboške Mure in se odlično odrezali, saj so zasedli prvo mesto. V finalu so kar s 4:0 premagali Mavrico. Igor Prajnin-ger (Mura) pa je bil najboljši igralec turnirja. bsn P‘ igralko Ivono Horvat zasedla prvo mesto v dvojicah V gali avstralsko-nemško dvojico Bayley-Wittke s č:2 in 6:3- ^53111«^, iz Maribora pa je bila tudi najboljSa slovenska igralka niw c3mi, ki se je uvrstila v četrtfinale. Prvo tovrstno mednarodno SO prizadevni teniski delavci iz Murske Sobote ob pomot* str so prizadevni teniški delavci iz ivtursKe sotjote OD poinoi-' — -Maribora in Ljubljane odlično izpeljali in dobili številna valk. njihovih spremljevalcev in Teniške zveze Slovenije, čala. da je dala organizacijo turnirja v prave roke. Mali nogomet Zmagala Ščavnica Na pokalnem turnirju v malem nogometu občine Gornja radgona je sodelovalo 8 ekip. Žtnagala je Ščavnica, ki je v finalu premagala Videm s 5:4. Tretji so bili Stave-Šinci, četrta pa Sahara. Hokej na travi Lipovci najboljši v državi v zaostali prvenstveni tekmi državne lige v hokeju na travi so Lipovci v Bratoncih premagali Triglav iz Predanovec z J:0. Strelec gola je bil M. Mesarič. S tem je bilo končano letošnje člansko državno prvenstvo. Naslov prvaka so brez izgubljene točke osvojili hokejisti Lipovec. Lipovci Triglav Svoboda Železničar Pomurje 12 12 0 12 8 1 12 4 1 12 3 ,3 0 48:5 24 2 27:1(1 17 7 11:19 6 4:18 12 0 1 11 4:42 9 9 1 Judo Žilavec in Hašaj v Zagrebu je bilo tekmovanje v judu za pokal bratov Radič. Med 210 tekmovalci iz treh držav so sodelovali tudi soboški judoisti in dosegli nekaj lepih uvrstitev. Najbolje sta se odrezala Žilavec (38kg) in Hašaj (46 kg), ki sta zasedla prvi mesti. Drugi so bili; Rančigaj (38 kg), Horvat (49 kg) in Vehab (59 kg). Tretji je bil Cikajlo in peti Bobič. (TK) Košarka______________ Visoka zmaga Radgone v tekmovanju druge slovenske košarkarske vzhod za mladince je Radgona premagala Slivnico s 112:77 Najboljši strelci pri Radgoni: Niderl 45, Flisar 24 m Habjanič 16. Maribor pa je premagal Pomurje s 74:69. Najboljši strelci pri Pomurju: Donko 19, Kuzmič 13 ter Žižek in Turza po 8. (SD in BD) Poraz Sobočank v v četrtem kolu tekmovanja slovenski košarkarski ligi za sta- Namizni tenis Horvat na EP V Preserju je bil tretji državni turnir TOP 12 za piotiUN nem teoisu in hkrati aadtvi za sestavo državne 1^ tekmovala na evTopsfcejj prvenstvu od 16- do 25. 1“ ■( v Ljubija Iti, Po nekaj letih so ttneli Pontutci zopet v vosint skupini dva igralca, ki sta se odlično odrezaM' MiH* vuaiiju; ^K.upiuE uvti agiaivtf., xk mu sc je Mvojil izvrstno tretje mesto, lahio pa bt dosege) * v polfinalu; v drugem nizu vodil proti najbolj^nio pionirju Petrovčiču r 20:14, vendar priložnosti ni iidel Solar, ki je prvič nastopil v prvi jakosini skupini, je mesto m tako dokazal, da njegovo drugo m^to prvenstvu ni bilo naključje. Zlasti je razveseljivo, 1 kapetan uvrstil Horvata v državno reprezentanco, k’ na evropskem prvenstvu, To je lepo priiatanje s^J-Močana irt Potrošnik, Po šestih letih ima tako ! li.ii □ E' .rKti" poBtur* »jF' igralca na evropskem prvenstvu. (M.U.) Konjske dirke Duras drugi v Ljubljani I "f lia^inutut 1I1|JVCI1 VHlei L^JUUIJUIKI ..■7- uti J.r-DSti''' z voznikom Janežem Horvatom z fO točkami pred 7 točk. V prvem teku je Duras premagal Fita, vendar je ,uake''^uiiij*’'* šele peti. Duras je tekel v prvem teku 1:17,7. Soulman l s 3 točkami četrti. Od ljutomerskih kasačev velja oiueah' ■ •"‘ Jill’, i, (Puhar) v tretji dirki in Lassa Reda (Osterc) v šesti Jit"'.,, v Stožicah so bile velike kasaške dirke. V osrednj. nagrado hipodroma Ljubljana za 3- do 12-letne (runarj v tretji oitki in Lassa Keoa (usterej v sesu zasedli Aliska (Jureš) v prvi dirki in Finta As II pl' rkiiSAfl v pivi uiih.i lu riilia Tretja pa sta bila: Marshall Meghan (Slana) v prvi in Leh" v četrti dirki. Rokoborba Najboljši Peter Lukašev J' ,k z d«? V Razvanju Je bilo državno prvenstvo v rokoborb) let. Na tekmovanju je sodelovalo tudi devet poinurskilt se odlično odrezali, saj so zasedli pet prvih in Štiri druga m« j, Z?«, ; Soboški rokoborci najboljši v Sloveniji-(54kg), Lukašev (58kg), Kuhar (63kg), Šfrtak (68kgJ Druga me.sta pa so zasedli: Lepoša (54 kg). Mitov (58 kg/; jc in Krajec (74 kg). Za najboljšega tekmovalca na si Petra Zeca. Nastop na svetovnem prvenstvu za P* Dejan Kuhar. Kristjan Štrtak m Slavko Zec. (E. V .) Atletika Rekordna zmaga Špura Na mednarodnem atletskem mitingu v Gradcu, 200 atletov in atletinj iz petih držav, so sodelovali valci in dosegli lep uspeh. Damjan Špur, član AK ‘.--ii । valci m Dosegli lep uspen. uamjan spur, ciau n*- ]u.7j' Sobote je zasedel v teku na 190 m prvo mesto s čas^^"^ nov pomurski rekord. Odlično se je odrezala tudi v teku na L500 m s časom 5:05,37 tretja, Melita HajdifJ na lOOm z rezultatom 13,12 četrta V teku na 400)1^ J nV’ 52,20, Bojan Kegl pa 53,28. Od Pomurcev sta slavni jj. v teku na l.SOOm in Geza Grabar v teku na 5,000f Sobote je zasedel v teku na 100 m prvo mesto s Rekord na Cipru G. Na pokalu evropskih prvakinj v atletiki v v arija Sievanee iz Borejec, sicer članica pijv Marija Sievanee li LJuicjtt, ^n-c, hohik. — . ., 4 x 400 m skupaj s klubskimi kolegicami 3:44,77. tol' V teku na 800 m je bila Stevanečeva trinajsta. Na uličnem teku v Feldbachu V Avstriji, kjer jc '—r-J-—-jj- ■■■■■“£(■■■'G ■ ------.tekačev iz'štirih držav, šta sodelovala tudi.član“ pa Janko Božič. Zmagala je Italija . podaljšku. Najboljše strelke: Or. jaj^del v teku na Kl.fKKl m prvo inesw- pred Švico in San Marinom. is m 7 /"zti ...................................... . „ J . Trener ekipe je Božo Irgolič, vodja rejše deklice jc Afrida Kozmetika premagala Pomurje z 49:47 šele po 18, Škoberne 15 in Oorčan 7. (ZT) bil med mlajšimi veterani deveii. (O.G.) 1 1 1 I I I d I ! 17. junija 1993 stran 17 I t Šport državna nogometna liga--------- Potrošnik: Mavrica 6:3 (1:0) ~ FoltoSnika. gledalcev 1.500. Sodnik: Novarlič (Mari-l«i (16), 2:0 DžafiC (55), 3:0 Šarkezi (62), 4:0Džafič te ftt 1??^^ S:1 Udovič Hm (76), 5:2 Udovič (81), 6:2 Škaper 2, Tratnjek 7, Hartman 7, Črnko 8, Jančič 8, ^*Pit g 8’ Baranja 6, (Voroš 6). Prekazi 6, Šarkazi 6, (Zver -), OlimpSa: Mura 5:0 (2:0) - Igrišče Olimpije, gledalcev: 2.700. Sodnik; Vidali (Kubed). 1*"’ (2). 2;0 Topič (44). 3:0 Benedejčič (70), 4:0 Topič (87). 5. Kosi 5. Lebar 5, (Breznik), Jančar -, Ilič 6, ^Igrišče Olimpije, gledalcev: 2.700. Sodnik; Vi dali (Kubed) iiB J n'?”'''""--'fer 3, Kosi 5. Lebar 5, (Breznik), Jančar -, Ilič 6, clec 5, (Granov 5), Gutaij 5, Cener 6, Emeršič 5. : Živfla Naklo 0:4 (0:2) 01 M f^Afte, gledalcev: 300, Sodnik: Horvat (Vrhnika). . Jeraj (37), 0:3 Pavlin (74), 0:4 Marušič (90). ift r '.fr. u:z Jeraj {it), v:4 raviin (/4), w:4 Marušič liKiJ. ■I'Bati ^lik 6, Požgat 5, Sarjaš 5, Horvat 6, Drvarič5, (Imre ’ Savel 5, Herceg 6, Hoqan 6. Pal 5. rffžavna nogometna liga . ___________ Turnišče: Dinja 5:1 (1:0) Gidosa, gledalcev 300, Sodnik; Jozič (Velenje), fm , (‘‘5), 2:0 Rous (49), 3:0 Rous (59). 4:0 Lebar (75). 4:1 (®5). ' Siamenkovič, Ternar, Lebar. Mujdrica, KoveS, Zadra- I.,, Dominko, Rous, Lackovič, Markoja, Časar. »n« nogometna liga "^Sašovci: Kungota 2:2 (1:1) ^gašovci — t 1:0 ^^gaSovec, gledalcev 200, Sodnik; Glažar (Ptuj), a (25), 1:1 Hrasti (32), 2:1 ŠuSa (54), 2:2 ArnejČiČ (61). t-atijan. (J. Gombocl, DonoSa, Kren, F. Gomboc, A. Salamon, B. Šalamon, J, Horvat, Suša. ■m, ^«•1. = Behraiis 2:1 (2:0) KS?^^AP>rtiičarja, gledalcev: 200. Sodnik: Kos (Prevalje). 2-'’ K^'rbig (27), 2:1 Kutuš (73). RadikoviC, Kovafič, HoSpel, A. Osterc, (Ivančič). -■»eiic. Kutuš, Brunec, M. Osterc, (Slana), Modlic. : Slovenj Gradec 1:2 (0:0) v-'-- fe'!. hitUv gledalcev: 200, Sodnik: Grabar (Ptuj). KrZ« 1 1 Smajlovič (74). 1:2 Smajlovie (86). Zrim e’ Saruga, D. Vučko, J. Vučko, Poredoš, Zver, p-..^ ■ 3. Smodiš, Kolarič, (Nedelko). (Nedelko). na tekmi P»lri>$nik '*fednlk v ■ ” fic[tj„,...****“'lw Janez Votek Uo ickud I****l®l(ujc spominsko plaketo najboljšemu "“Bumetne lige ii Pomurja Stefanu Skapeiju, Fotografija: A. Pirh er ^^'^tura »leseUetl NK Miira |j(^’^la v J spoitm novinar rcn maucev, ižvodih, je mogoče kupiti v soboški '“1 DniUibnk. KTI/ rt. . . ■ >•_ ‘ niiT^ Murske Sobote praznuje 70-letnico “■ jubileju je izšla publikacija Sedem ftvior je športni novinar Feri Maučec, NK Mura. Cena knjige je 800 SIT. 7 Odranci I. SNL Olimpija Maribor MURA Živila N. Cosmos Kompas H. Studio D Koper Rudar (V.) Publikum Gorica Mavrica B. Izola POTROŠNIK Zagorje Steklar Železničar NAFTA II. SNL Primorje Istragas Avtobum Triglav Rudar Set Vevče GIDOST. Medvode Era Šmartno Domžale Korotan Tabor Dravinja Dravograd Ilirija Napredek III. SNL BELTRANS Impol Kovinar Sl.Gradec Pepirničar IŽAKOVCI Pohorje Pobrežje Hmezad ROGAŠOVCI Kungota Rače Aluminij Lipa 34 22 8 4 94:20 52 34 18 12 4 50:20 48 34 19 8 7 50 28 46 34 15 10 9 55:47 40 34 16 3 10 44:34 40 34 14 10 10 33:33 38 34 13 12 9 35:30 38 34 11 13 1041:45 35 34 13 7 14 45:52 33 34 12 e 14 37:47 32 34 11 9 14 39:46 31 34 9 13 12 45:43 31 34 10 10 14 46:46 30 34 12 5 17 51:62 29 34 10 6 16 29:40 28 34 4 14 16 33:72 22 34 6 8 20 30:62 20 34 6 7 21 30:64 19 2919 8 263:2746 2920 5 474:3045 2916 7 652:3339 291210 7 43:3334 2914 5 10 53:38 33 2911 81027:3430 2911 71151:4129 2911 61232:3828 2910 71235:4027 29 9 91148:54 27 2910 61345:5626 29 9 61437:5024 29 9 6 14 39:5424 29 9 41640:5922 29 5 7 1 7 28:43 17 29 5 3 21 25:62 13 2515 5 5 64:3435 2516 1 833:21 33 2512 5 841:2929 2511 6 8 45:38 23 25 810 732:2526 25 9 7 937:4425 25 710 832:31 24 2510 411 37:3824 25 8 71025:3923 25 6 1 0 9 34:43 22 25 8 61130:4322 25 e 51228:3221 25 7 61231:3920 25 5 81225:3618 Strelci I, SNL Škaper najboljši strelec iz Pomujja Med strelci prve državne nogometne lige je bil najuspešnejši pomurski strelec nogometaš Potrošnika iz Beltinec Štefan Škaper. Dat je 22 golov ali kar 10 več od drugouvrščena Hertega (Nafta).Vrstili red strelcev; 25 golov; Udovič (Mavrica); 23 golov; Zulič (Olimpija), Ubavič (Olimpija); 22 golov; Škaper (Potrošnik); J7golov; Marušič (Živila Naklo), Topič (Olimpija); 16 golov; Miloševič (Potrošnik); 15 golov; Debenjak (Gorica); 13 golov; Cvikl (Rudar), Čuček (Izola); 12 golov; Herceg (Nafta), Bičakčič (Maribor); 11 golov; Prevoljšek (Steklar), Simindža (Maribor); 10 golov; Šiljak (Cosmos), Jerina (Živila Naklo); 9 golov; Bečaj (Koper), Poznič (Maribor), Karič (Rudar); S golov: Di. Vrabac (Cosmos), Gregorič (Izola), Goršek (Publikum), Jeraj (Živila Naklo), R« d on j a (Izola); 7 golov: Žlak (Zagorje), VuJič (Gorica), BeSirevič (Publikum), Adrovič (Čosmos), M Pavlin (Živila Naklo). Bracovič (Studi D), Novak (Gorica); Belec (Mura); 6 golov; Kern (Zagorje), Breznik (Mura), Omerovič (Mura), Stanič (Železničar), Vidovič (Cosmos), Da, Vrabac (Olimpija), Galič (Koper), Benedejčič (Olimpija); Jančar (Mura), K. Cener (Mura), Emeršič (Mura). Rokomet Nogometni klub Mura Murslut Sobota Tre^e mesto Mure velik uspeh Nogometaši Mure iz Murske Sobote, ki bodo praznovali visok jubilej - 70-letnico delovanja, so minulo prvenstvo v prvi državni nogometni ligi končali na tretjem mestu lestvice. To je velik uspeh, četudi so bile ambicije v klubu drugo mesto in sodelovanje v evropskem pokalu. Sobočani so bili ves čas prvenstva med vodilnimi moštvi v prvi državni ligi, in če ne bilo nekaj nihanj, spotikanj in pristranskih sojenj, bi lahko dosegli željeni cilj. To potrjuje tudi ugotovitev, da je bila Mura vse do zadnjega kola v igri za drugo mesto, ko je imela za nasprotnika najboljše slovensko moštvo Olimpijo v Ljubljani. Čeprav so bili Ljubljančani favorit srečanja, je bila tekma odločena že na začetku, ko je sodnik Vidali dosodil enajstmetrovka in izključil Jančarja. Sicer pa Mura ni izgubila drugega mesta samo v zadnjem kolu prvenstva. Sobočani so imeli namreč nekaj spodrsljajev že v jesenskem delu prvenstva, ko so igrali slabše doma kot v gosteh, saj so v Murski Soboti izgubili s Potrošnikom in Živili Naklom, tri tekme pa igrali neodločeno. Na igro in rezultate pa so vplivale tudi številne poškodbe igralcev. Boj za drugo mesto pa je bil verjetno odločen na začetku drugega dela prvenstva, saj je Mura v prvem kolu doma iztržila le točko s Kompasom, v drugem kolu pa po nepotrebnem izgubila v Izoli, Trener Miloš ŠoSkič, ki je po prvem spomladanskem kolu zamenjal Bojana Prašnikarja, je sicer uspel z moštvom zabeležiti Sest zaporednih zmag, žal pa je prišlo v sklepnem delu prvenstva, ko je Muta igrala z močnejšimi nasprotniki, do nekaterih neljubih dogodkov, izključitev in poškodb, tako da Sobočani niso mogli igrati z najboljšim moštvom. Pri tem so svoje opravili tudi nekateri sodniki. Vseeno pa si je Mura v minulem prvenstvu z nekaterimi dobrimi igrami in zmagami pridobila simpatije ljubiteljev nogometa, saj imajo Sobočani največ gledalcev v Sloveniji, To pa je bil tudi eden od ciljev vodstva kluba. Sicer pa ima za doseženi uspeh poleg igralcev in trenerjev veliko zaslug tudi vodstvo kluba, ki ima zelo delavne ljudi in sposobne organizatorje na čelu s predsednikom Mila- nom Moerecem. V minulem prvenstvu je Mura opravila tudi pomembne naloge pri urejanju stadiona z igriščem, tribunami in klubskimi prostori. V zgodovini kluba z bogato tradicijo pa ima posebno vrednost tudi izdaja klubskega almanaha Sedem desetletij NK Mure. In kako pri Muri razmišljajo o novi tekmovalni sezono? Vodstvo kluba si prizadeva obdržati trenerja Miloša šoškiča, saj je s svojim dosedanjim delom pokazal, da je sposoben strokovnjak, Kaže, da se bo večina dosedanjih tujih igralcev poslovila od kluba. V klubu si močno prizadevajo, da bi moštvo pomladili z nekaterimi lastnimi igralci, ki so se že doslej izkazali v mladinskem moštvu, hkrati pa tudi pritegnili kakšnega nadarjenega igralca iz regije. Zelja kluba je, ostati pri vrhu prve državne lige in ohraniti sloves, ki si ga je moštvo pridobilo. Feri Maučec ES Ik- ! i L '•K‘ Nogometaši Mure iz Murske Sobote. Stojijo od leve: K. Cener, Emeršič, Kranfič, S. Cener, Baranja, Kokoš, Granov in Škrbič (trener); v sredini: Gavrilovič (pom. trener), Irgolič, Breznik, Černjavič, Lebar, Omerovič, Cifer in Gutaij; sedijo: Jančar, Slavic, Voti, Šoškič (vodja strokovnega štaba). Belec, Cirk- venač in Ilič. Manjka Kosi. Foto: A. Pirbef Nogometni klub Potrošnik Beltinci Potrošnik četrto moštvo pomladi Ljubitelji nogometa, privrženci beltinskega Potrošnika, so si naposled oddahnili. Le malokdo je verjel, da bodo nogometaši Potrošnika, ki so bili po jesenskem delu prvenstva s pičlimi 9 točkami na zadnjem mestu letvice, v drugem delu tekmovanja sposobni nadomestiti zamujeno in si zagotoviti obstanek v prvi državni ligi. Toda zgodilo se je in v Beltincih zasluženo slavijo. Pod taktirko predsednika Viktorja Kellerja in trenerja Ivana Markoviča-Džaime, ki sta imela veliko podporo pri članih vodstva kluba in Številnih gledalcih, so nogometaši Potrošnika v drugem delu prvenstva 9-krat zmagali, dvakrat igrali neodločeno in 6 izgubili ter zbrali 20 točk in so skupaj a Živili Naklom četrto najboljše moštvo. Boljši od njih so bili samo Olimpija, Maribor in Mura. Po 31 doseženih golih pa je Potrošnik v spomladanskem ■JT' II ,1. * s '■•J - !1 ( I M; Nogometaši Potrošnika iz Beltinec. Stojijo od leve: Markovič (trener), Ptekazi, Marič, Džafič, Gaševič, BereodijaŠ, Maučec, Črnko, Sečkar (pom. treneija), Harrittan, Keller (predsednik) in Miloševič; čepijo: Vtrag (fizioterapevt), Stankovič, Tratnjek, Mundjar, Čonlala, Jančič, Vdtdš, Baraitja, Godina in Šltaper. Foto: N. Juhov Nogometni klub Nafta Lendava delu prvenstva celo na drugem mestu za Olimpijo, ki je dala 38 golov. Njihov igralec Štefan Škaper je z 22 goli četrti najboljši strelec prve državne nogometne iige. Če pa bi igral jeseni tako resno kot spomladi, pa bi bil gotovo najboljši strelec prve državne lige, to pa tudi nekaj pomeni. Zanimivo je, da so nogometaši Potrošnika igrali neodločeno z Olimpijo doma in z Mariborom v gosteh in da so po enakovredni igri izgubili z najnižjira rezultatom s soboško Muro. Uspeh Beltinčanov pa je toliko večji, ker so igrali večji del drugega dela prvenstva brez štirih poškodovanih standardnih igralcev: Voroša, Miloševiča, Črnka in Mundjarja, sicer bi bila njihova bera točk gotovo večja. Ob tem uspehu pa je potrebno povedati, brez dlake na jeziku, da so jim nekaj točk odvzeli tudi sodniki s pristranskim sojenjem. Sicer pa je imel beltinski prvoligaš ves čas tudi veliko podporo glavnega pokrovitelja Trgovskega podjetja Potrošnik iz Murske Sobote in zvestih gledalcev. Tekme v Beltincih so bile ene najbolj obiskanih v prvi državni ligi. Če pa še dodamo, da so v Beltincih kljub napornemu tekmovanju, ki je terjalo tudi veliko živcev, uspeli veliko narediti pri urejanju igrišča, tribun, ograje in klubskih prostorov, potem jim za doseženi uspeh lahko samo čestitamo. Čeprav se veselje zaradi obstanka v prvi državni ligi Se ni povsem poleglo, v javnosti že razpravljajo o novem državnem prvenstvu, ki se bo začelo 22. avgusta. Želja glavnega pokrovitelja Potrošnika (to je bilo povedano tudi na tiskovni konferenci), pa tudi Številnih ljubiteljev nogometa je, da bi klub še naprej vodil predsednik Viktor Keller in da bi tudi v novem prvenstvu strokovno delo opravljal dosedanji trener Ivan Markovič- Džalma. Strokovno mnenje je, da bi bilo potrebno sedanji igralski kader, ki je preskromen za tako zahtevno tekmovanje, okrepiti z enim ali dvema igralcema. Na lo pa bo potrebno počakati do prestopnega roka nogometašev, ki je pred vrati. Vsekakor pa si želijo Beltinčani mirnejše prvenstvo, kot je bilo minulo. Feri Maučec V Lendavčani med drugoligaši Žato pri Nafti že razmišljajo in ukrepajo, kako v prihodnje zastaviti delo pri NK Nafta, kj ima dolgoletno tradicijo. Razpravljajo o dveh različicah - ali prizadevanja za takojšnjo vrnitev v prvo ligo ali pa ustvarjati moštvo, predvsem iz lastnega naraščaja, ki bo Čez nekaj časa sposobno zaigrati v prvi državni ligi. Predvidene so tudi spremembe tako v vodstvenem kot strokovnem kadru. Naj bo tako ali drugače, lendavska Nafta bo gotovo igrala pomembno vlogo v drugi državni ligi, želimo pa ji Čim prejšnjo vrnitev v prvo državno ligo Nogometaši Nafte iz Lendave kot tretji pomurski predstavniki v prvi državni ligi so sklenili tekmovanje z 19 točkami na zadnjem mestu lestvice in bodo v novi sezoni tekmovali v drugi državni ligi. Že po jesenskem delu prvenstva so se Lendavčani z doseženimi 11 točkami znašli v nezavidljivem položaju na predzadnjem mestu. Čeprav so štartali odlično, saj so bili po sedmem kolu tekmovanja celo na drugem mestu lestvice. Poškodbe in kartoni nekaterih standardnih igralcev, za katere pa ob skromnem izboru kakovostnih nogometašev niso imeli primernih nadomestitev, so opravili svoje. Bilo pa je tudi nekaj nesrečnih porazov v zadnjih minutah igre. Po jesenskem delu prvenstva so pri Nafti zamenjali strokovno vodstvo, zamenjal pa se tudi kadrovski sestav moštva, vse z namenom, da bi v drugem delu prvenstva nadomestili zamujeno in si zagotovili obstanek med prvoligaši. Pokazalo pa se je, da Marjan Dominko in Boris Radoš, ki sta prevzela strokovno vodstvo prvoligaša, nista imela dovolj dobrih igralcev za podvig, ki bi omogočil obstanek v ligi. Sicer pa predsednik kluba Štefan Sobočan meni, da sta vzroka za izpad Nafte iz prve lige dva - klubski in izvenklubski. Kol je znano, je bila Nafta skupaj z beltinskim Potrošnikom po jesenskem delu prvenstva odpisana iz prve lige. Zato je bilo temu primemo tudi sojenje na nekaterih tekmah, kar še zlasti velja za prvo polovico spomladanskega dela prvenstva, do srečanja z Olimpijo. Ko pa Nafta ni imela,več možnosti za obstanek v ligi, so spremenili kriterij sojenja Tako so sodniki opravili svoje. Seveda pa svoje naloge v celoti niso opravili tudi igralci. V drugem delu prvenstva je Nafta osvojila le 8 točk in dosegla le 1-3 golov. Sicer pa izpad iz prve lige ni tragedija, saj se to v športu često dogaja. Feri Maučec Nifgumetaši Nafte iz Lendave. Stojijo od leve: Dominko (teh, vodja), Šavel, Novak, Herceg, šabjan, Rob, Kuselt, $čč, Pal, Hozjan; čepijo: Vučlio, Vida, Požgai, Bnbek, Radoš (trener), Hranilovič in Saijaš. Fotogiifija'. N. J. V Itvalilihacij za vsiup v tretjo državno K,Jak -h-----IIlOŠl€*V; Btffcovvi • b i>r«va 5 Ptuja (prvaL MNZ Pfuj>, Odranci .1 fi^ji----ir_L- /______i.-l. V tkC? vlS^^hdintacij za vsio ' MtdeLje ,»t ‘ s Sladkega Vrha (prvak MNZ Su b medtem ko je Paloma »ranih ” hrv? * 'Haril^' tj’ junija. Žrebanje pa bo "Mh*" Hson d\hv4hvnj« iurh Pakima f V'. , povratne tekme pa bodo ™ krogu prvega kroga kvalifikacij igrajo tMraari. medtem ko je Paloma Branik V drugem krogu obvezno igra Paloma P^o.sia. v trietjo državno nogttmetno ligo ,se F. M, Turnir štirih dežel Žen.ski rokometni klub Bakovci organizira v soboto, 19. junija 1993, ob 15. uri mednarodni ženski rokometni turnir štirih dežel. Sodelovale bodo ekipe: Obenvart (Avstrija), Rabagyarmat (Madžarska), Cosmos (Hrvaška) in Bakovci. stran 18 vestnik, 17. junija 1^ iz naših krajev ■ GORNJA RADGONA - V občini Gornja Radgona jc okrog 4tX) diabetikov. Kot je povedal predsednik društva diabetikov Karel Šinko, jih je vanj vključenih le 123, Društvo vsako leto prireja predavanja, katerih se lahko udeležijo tudi nečlani. Želijo pa si, da bi se jih vključilo Se več in bi bili tako močnejši, ■ SPODNJI IVANJCI - V Spodnjih Ivanjcih tačas napeljujejo krajevni vodovod, iz katerega bo dobivalo vodo 25 gospodinjstev, Zajetje, ki ima zmogljivost, 40 kubičnih metrov na dan, je pri Roškarje vem mlinu. Nad zajetjem bo strojnica s črpalko in hidroforjem. Kot računajo, bo moralo posamezno gospodinjstvo prispevati okrog 3.500 DEM v tolarski protivrednosti. Voda naj bi v domove pritekla v štirinajstih dneh. Tega pa se že veselijo, saj jih že dolgo pesti suša, saj so vaški vodnjaki prazni. ■ GORNJA RADGONA - Več kot dvajset Ipt deluje v Gornji Radgoni cvetličarna Kamelija v okviru mariborske Florine, ki se je tudi odločila za obnovo prodajalne. Obnovili so notranjost in jo na novo opremili, razveseljivo pa je, da so uredili tudi fasado r.a delu hiše, v kateri je cvetličarna. To jc pripomoglo k lepšemu videzu tega dela mesta. L. Kr. Gornja Radgona Ločeno zbiranje odpadkov v Gornji Radgoni in bližnji okolici že več kot leto dni poteka ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov. V ta namen je Komunalno podjetje, ki odpadke zbira, kupilo 220 osem desetlitrskih in 20 900-litrskih posod, ki jih je opremilo $ potrebnimi napisi. Polovico jih je namenilo za odpadni papir, polovico pa za steklo. I---- ■“..i ( K.? I Kot nam je povedal Zdenko Lazar iz Komunale Gornja Radgona, so z akcijo zadovoljni, V začetku je bilo nekaj mešanja odpadkov med papir in steklo, sedaj pa so se ljudje že navadili. Posode praznijo vsakih štirinajst dni. Zaenkrat zbirajo uporabne odpadke le v Gornji Radgoni in bližnji okolici, že kmalu pa jih bodo tudi v Radencih. V ta namen že poteka akcija za nakup potrebnih posod. Želijo pa si, da bi gospodinjske odpadke zbirali po vsej občini, saj bi jih Šlo |-čim manj na divja odlagališča. H Na sliki delavca radgonske komunale Darko Gomboc in Vili Moge pri praznjenju posode z odpadnim papirjem. i Ludvik Kramberger Pri Štajercu v Beltincih nadaljujejo s tradicijo Obnovili gostišče in obogatili ponudbo Že leta 1952 je bila v Beltincih Prelogova gostilna. S tradicijo rod nadaljuje in danes se gostje prijetno počutijo v njihovi povsem obnovljeni gostilni Pri Štajercu, Lepa oprema, umetniške slike na stenah gostišča in prijazna postrežba so jamstvo, da se gostje sem vedno znova vračajo. 1 Dva Prelogova rodova, oče Avgust in sin Borut in najpomembnejše je, da znajo gostu postreči z domačo naravno hrano. Na bogatem jedilniku pa ima|O tudi angleški biftek, špansko specialiteto pa- I s' I e!Ia, ki je sestavljena iz rakcev tn puranjih, govejih ter telečjih medaljonov v eksotični zelenjavni omaki. Znani so tudi po biološko neoporečni hrani. Postrežejo solato sončni vzhod, sojin zrezek z biorižem in sojino omako ter vam ocvrejo jajčevec. Nedavno so imeli mesec češke kuhinje. Poleg jedi IZ te države so goste zabavali še s češko glasbo in jim ponudili svetovno znano plzensko pivo, ki ga še vedno točijo. S tovrstno ponudbo bodo nadaljevali. P n Štajercu v Belfincih pripravljajo tudi dobrote iz rib. Presenetijo z ocvrtim morskim psom ter polnjenimi postrvmi z lignji ali morskimi sadeži. Dedkovi trojčki On dan mi pravi prijatelj Robi: »Ti, ki rad sučeš pero, napiši kaj o našem dedku iz sosednje ulice in njegovih trojčkih.« Nejeverno sem ga pogledal. Ta je pa lepal Dedek v letih pa še trojčke ima,..71 Radovednost me je le premagala in napotil sem se v llja-ševce pri Križevcih pri Ljutomeru , da se prepričam o Čudežnih trojčkih. Prijatelj meje pričakal na začetku vasi, kot sva se zmenila. Pa ni bilo treba iti daleč. Dobrega polstreljaja od glavne ceste, takoj pri številki gledal na slami tri ljubke, rja-volisaste kravje mladiče. Dedek mi je radovotjno po- stregel s podatki. »Krava Minka, stara šest let, z A-ro-dovnikom, je 21. aprila letos povrgla dve telički in enega bikca. Starejši ljudje daleč naokoli ne pomnijo, da bi zadnjih petdeset let pri telitvi trojčkov vsi trije preživeli. Takoj po rojstvu je kateri poginil. Naši pa so zdravi in živahni. To je pravi čudež. O tem je povedal svoje mnenje tudi veterinar, ki je pomagal pri porodu,« Pri ogledu kmetije so se nam pridružili žena Pavla, hčerka ena. sem zagledal obširno kmečko posestvo na pol gruntarsko hišo z gospodarskim poslopjem, silosom in garažami za kmetijsko mehanizacijo. Na dvorišču, prirejenim za krožno vožnjo, je žična mrežasta ograda s pesjakom. In v ogradi živahen mlad pes. neobičajen za naše kraje. Pred hišo naju je sprejel nasmejan obraz in gostoljubni stisk roke gospodarja. »To je naš dedek.« mi je Janeza Peto-varja (kot se ta v resnici imenuje) predstavil prijatelj. Kasneje sem zvedel, da mu tako pravijo domači, sovaščani in vsi, ki ga poznajo. Nestrpno sem pričakoval, da mi bo dedek, ki pa sploh ni prileten, pokazal svoje znamenite trojčke. Ta me je peljal v - hlev. In tam, v posebej ograjenem prostoru, sem za- Za 9 odstotkov draga elektrika Slovenska vlada je sprejela sklep o 9-odstotni podražitvi električne energije. Tako bodo porabniki električne energije poslej plačevali 3,22 tolatja za kilovatno uro pri nižji tarifi in 5,47 pri dražji tarifi, za obračunsko moč pa bo po novem treba odšteti 63,78 tolarja za kilovatno uro. Seveda moramo k tej ceni prišteti Še 10-odstotni prometni davek. Gospodinjstva bodo ob povprečni porabi električne energije plačala julija 153 tolarjev več kot maja. Višje cene so začele veljati po 15, juniju. Podjetja za elektrodi stri bučijo so zahtevala kar 61- odstotno podražitev elektrike, česar pa vlada ni hotela sprejeti, ker želi še naprej brzdati inflacijo. Statistiki so že izračunali, da bo naj novejša podražitev elektrike vplivala na 0.25-odstotno rast drobno-prodajnih cen. Slovensko elektrogospodarstvo naj bi dobilo s podražitvijo dodatnih 1,9 milijarde tolarjev in denar porabilo za vzdrževanje dotrajanih naprav. Sicer pa v prihodnjih mesecih novih podražitev elektrike ni pričakovati. MJ V .if X 1 I »T ,’M. Znameniti iljaševski kravji trojčki Srečanje z mladim slikaijem Pavla in leta Ana. Zvedel«®' ra Via in leia Mna, da gojijo petnajst Via Kvijjjv r , krav in telic ter bikce pi®* Poleti se živina pase na njem pašniku, »Faša je «*' kor najccnejša in najbol)^ krma za molznice,« je dedek. Pri Petovarjevih lajo. Na kmetiji, ki meri ^KH,.fnvalne in hektariev obdelovalne - ■ ■■ ie "2 in travnikov, je dovolj. »Nekako Tudi sosedje pomagajo-membna je ljubezen do Ije,« so bile besede žene Pavle. Ustavili smo se ‘ z nenavadnim psom. i Lajka, psička iz vzhodno” ' l ske tajge. Prinesel jo je Jf' je na začasnem deb v Lajka je edinstven I primerek te pasme p«>’ veniji. Ko bo psička bo godna, bo težko ) me m ega ženina zanjo.« F" bo razlagati dedek. b Petovarjevi so n" ! tudi nekatere druge P*.*; z,aiii I ij I * ijoii. £ plP’ Dino po imenu, os, buče, I zanimivosti: Še cito Čema, pa ruske buče, se da narediti otiralo nje, turške lubenice. U in Še kaj. . - Janez - dedek je r-. tudi pravi dedek. na svoje vnuke Mojco in Urško. Ob obisku pri njih doma * Mojco in v Soli. še lif I [1 Ob slovesu sem pokukal v hlev h kravji® kom, ki so zadovoljno ® z repki. pokukal iriT v Zdaj ga prevzemajo konji Najbrž bi le malokje našli tako mladega in uspešnega sli-kaija, kot je DEJAN PRŠA iz Male Nedelje. Obiskuje šele ti. razred osnovne šole, in ko vzame v roke čopič ali kakšno drugo slikarsko pripravo, je videti kot pravi umetnik. Njegov talent pa potijujejo tudi njegove slike. Ustvaril jih je že okrog 50, če ne Šteje tistih najmanjših. Lani so ga prevzele oljne barve, slikanje z njimi pa je ena težjih slikarskih tehnik. In kako seje začela njegova umetniška pot? »Za slikanje me je posebej navdušil stric Alojz Makoter, ki je ravnatelj OS Razkrižje. Večkrat sem ga opazoval pri delu in včasih me je spodbujal, naj še sam poskusim. Pri tem mi je tudi govoril, kako je treba storiti to in ono. Rad pa sem risal že v otroškem vrtcu. Zdaj, ko sem prešel v glavnem na slikanje z oljnimi barvami, sem začel odkrivati nekaj novega. Najprej so bile moj osnovni motiv rože. Nato sem se lotil slikanja starih kmečkih hiš. sedaj pa so me najbolj prevzeli konji. Občudujem njihove dolge grive, glavo, mišice... Večkrat grem v župnikovo konjušnico. Moja želja je, da bi med počitnicami slikal na ve- % A' m liko platno in da bi deloval na kakšni s** koloniji.« . Dejan obeta, d®|,W napf^J slikar. Če bo — vztrajen in delaven-^ ;t Rože, stare domačije, konji... Dejan Prš* slika vse to, kot da bi bil že pravi mojster, čepra* 6. razred tamkajšnje osemletke. (fotng'**^' I I I S Društvo upokojencev I Morska Sobota se že nekaj časa pripravlja na pretoavL tev svojih interesnih dejavnosti, predvsem športnih in kulturnih. Sklenili so, da se bodo predstavili v soboto, 19. ti. 1993. Na prireditvi pričakujejo stanovske kolege upokojence iz ob^ne, posebno veseli pa bodo tudi vsakega mlajšega obraza, torej bodočega upokojenca, j Ljubitelji balinanja se bodo zbrali oh 9. uri na balinišču I pri domu upokojencev, kjer bo tekmovanje. I Ob 10. uri pa vabijo vse ljubitelje kulturnih vrednot 5 v grad, kjer bo preostali det programa. Obiskovalci si bodo lahko ogledali likovno razstavo, razstavo ročnih del. poslušali harmoniko Lajčija Šukieija in pesmi Helene Ravnič ' Nedvomno bo zanimiv razgovor s književnico Karolino Kolmanič, ki ga bosta oplemenitila s svojim nastopom violinist Janko Prelog in pianist Ernest Lukač, upokojenke pa se bodo preskusile tudi v gledališki enodejanki s pomenljivim naslovom: SKLEROZA. Prireditev bodo skleniti pevci mešanega pevskega zbora Vladimir Močan, ki ga vodi Franček Zver in godba na pihala pod vodstverni Steva Marušiča. Obe skupini že vrsto let delujeta pri DU. Poskrbljeno bo tudi za lačne in žejne in organizatorji upajo, da bo v soboto v soboškem gradu dokaj živahno. Razstava likovnih izdelkov in ročnih del bo na ogled vsak , dan od 10 do 12, ure od 19. do 26. junija I i*-* ir^r I' 11 Vsakoletnega srečanja učence* in učiteljev iz Slovenije) so se tudi letos udeležili Goričkem oziroma tamkajšnje šole. SreČanjer od Monoštra na Madžarskem, v okolici ' f ' njih dežel (Neohaus v Avstriji, Monošter v potekalo tekmovanje v krosu na 3.(MMI zabavnih igrah, učitelji pa se pomerili * Rujla repa, prekmurska gibanica in domače g'* specialitete šole Sv. Jurij. Na sliki pa s« učenci šole Sv. Jurij, ki so i so zasedli večino prvih mest v različnih v krosu. Prihodnje leto ho srečanje v Rogaš*’*^j»' Besedilo iu nrh iil.' i t I g^M7_junya19^ stran 19 1 1 1 1 I 1 l vestnikov vlak Vestnikov v tak Bili smo v Savinjski dolini 1*^’^'** hitro naokrog in znova, tokrat že dvajsetič, smo lil' 1l^jev soJmKo, 12. jmiijii. ob 6.2« krenil iz “''w Solinu-, se uslaviH Iteltilicib. Veržeju. I.jiitomeru, Ivauj- klc»vicin |u je »zdirjal« skozi Pragersko, Celje in se ol) ' d.jMI ustavil v Šmartnem ol» Paki. Vožnja t vlakom letos torej ni hilii ihilgolriijmi, suj je Irujulsi le tri ure, zalo pa je hilu več časa za 1 drugo. I'okroviielj letošnjega izleta je bila soboška poslovna enota zavarovalne skupnosti Adriatic, sopokrovitelji pa so bili: Štajerska Pivovarna Maribor, tovarna Mali gospodinjskt aparati Nazarje in Avtoservis Renault Janeza Škafarja llratonci. i «!»» V Šniarinem ob Paki je tamkajšnja krajevna skupnost pripravila Veslnikovccm prisrčno dobrodošlico; pozdravni nagovor predsednika, venček ljudskih plesov, nastop okteta in pogostitev z domačimi kruhki s 1 I 1 tekočini okrepčilom. Od m 1 I tam so nas avtobusi odpeljali v čudoviti park slovenskih vrtnarjev - Savinjski gaj, kjer smo si ogledali množico čudovitih rož in okrasnega grmičevja ter li { etnoloških znamenitosti (kova- čij«. mlin, kmečka hiša) V Nazarjah smo se ustavili pred tovarno, kjer so nam predstavili male gospodinjske aparate (nekaterih še niso v trgovinah). potniki pa so jih lahko seveda tudi kupili. Potem smo krenili v turistično rekreacijsko središče Golte nad Mozirjem, kjer se je velika večina izletnikov popeljala z žičnico (gondolo) na 1590 metrov visoko planino. Ker je bilo iz gondol slišati petje, je nekdo pripomni!, da so izletniki na ta način preganjali strah. Saj ni bilo tako? No, tudi vožnja po ne ravno Široki cesti v dolini ob Savinji je bila (za strahopetce) tvegana, todo vesela družba ni mislila na to, ampak se je čudila naravnim lepotam, vsekakor pa kristalno čisti vodi. Prišli smo v zadnjo večjo vas v zgornjem porečju, kjer je bilo že vse nared za kosilo. Gostinci so se res potrudili in v razmeroma kratkem času postregli okrog 800 izletnikom. Večina se je okrepčala pod šotorom. & v njem pa sta tudi donela spominkov. Tudi tamkajšnji aktiv kmečkih žena je ponujal dobrote. Del potnikov je obiskat Še Logarsko dolino. | Letošnje Vestnikovo popo-vanje je soet uJiDeJo. Seveda j s* V'. tovanje je spet uspeJo. Seveda pa bi bilo odveč opisovati »doživljaje« z vlaka. Pa vendarle: pijače in jedi je bilo na pretek, nekateri so se ojunačili in zapeli ne le svoji družbi, ampak tudi z mikrofonom v roki, neki možakar pa je dal celo ženito-vanjski oglas. Saj res: na Vest-nikovih izletih so se spoznali mnogi, ki zdaj žive v dvoje. Sicer pa si oglejte nekaj slik in si tako obudite vtise z izleta. Če ste ostali doma, potem pa lahko vidite, da nam je bilo lepo. Prihodnje leto pojdite 2 nami! Posnetki: N. JUHNOV A. PIRHER f t. ^1.1 Vi 4I glasba ansambla Arizona in petje našega pevca Braneta Drvariča. V Solčavi, ki živi predvsem od gorskega tn-rizma, smo si ogledali znamenitosti cerkve Marije Snežne, ki so jo sezidali daljnega 1485. leta. Ih-ijetno smo bili presenečeni, ko smo zvedeli, da je župnik iz naših krajev, V Solčavi je bilo veliko priložnosti za nakup ' I Vmk, ki imajo luudko 3P. ! jubile^ega vesMkrjvega vlaka, zavazovatnSka dražba ADRIATIC poleg vseh dn^k popustov se S % dodatti popust na tele oUike zavarovanja; 1. KMETIJSKA GOSPODARSTVA 2. ZGR ADBE IN OPREMA ZUNAJ OBRTI IN INDDSTRBE 3. STANOVANJSKO zavarovanje; ■ 1 ,1 I i I. k I 1 K r i Besedilo; Ž. SOBOČAN Letujte Z VESTNIKOM v slovenskih naravnih zdraviliščih! v cestnik ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE VAS PRIČAKUJE! ra?*' v Inev- za dve narav- se il J® potrebno Zdravilišče Moravske Toplice, eno mlajših slovenskih zdravilišč, je zraslo ob vrelcih vroče vode, ki je ob izviru topla od 62 do 73 stopinj. V sodobno opremljenem zdravilišču zdravijo s pomočjo najsodobnejših terapevtskih sredstev vnetne revmatske bolezni, degenerativni in nesklepni revmatizem, stanja po poškodbah in operacijah lokomotornega sistema ter kožne bolezni. iz leta v leto prihaja v zdravilišče več gostov. Veliko je takšnih, ki prihajajo po izgubljeno zdravje, številni pa iščejo v Moravskih Toplicah mir in sprostitev. V jMletnih dneh, ki so pred nami, so Moravske Toplice pravo mesto, kjer se boste lahko ohladili in osvežili. Devet bazenov na prostem in v hotelih, polnjenih s termo-mineralno ali navadno vodo, vabi kopalce. Po- rW2S*; 18 'i i' ; 4 S" r ' 1 t.. Si bo- Zastani rsr,. Zastonj pO' ca '1 .. ■ ' S i A L® pred' 'OfJ zdravi- g 6 . S-. ' pckSiide : naslov 41 M L firt^j '■'ijli L ■P— leg rekreativnega plavanja in kopanja si boste lahko privoščili tudi vožnjo po vodnem toboganu ali vodno masažo. Pestra je tudi rekreativna ponudba. Igrišča za tenis, namizni tenis, trimska steza in trimski kabinet, balinišče in fitnes, so v neposredni bližini bazenov. Tu se lahko razgibate in ohranjate kondicijo. Ob poletnih večerih organizirajo plesne zabave, piknike in koncerte, prvo soboto v juliju pa bo tukaj vesela tradicionalna Moravska noč. NAROČILNICA 1 Za na-z Vest- -^imi i>n '.‘1 Srečni nagrajenec, ki bo sedem dni prebil v Termah Zreče, je Srečko ŠKERLAK, Postružnikova 8, Ljutomer. piM|pis,mi lt.ll ulic.) 'I • pp^uri šk'vilk.1 pTj.i v, sl NIK. NniMK iiUhi Nirij pii.ivn.il pi ........ VcMMik, SI.*VI Ii\ta ’1 L r/HMHl Minska SorxiLi PODPIS O ZN ZDRAfllfiliEMORmUTI^ PRIDITE TUDI VI V NAJ- BOLJŠE KOPALIŠČE TERMALNO Uživali boste v udobju, ki ga ponujajo hotel Ajda s Štirimi zvezdicami, hotel Termal s tremi zvezdicami in turistično naselje, v kopanju v številnih bazenih s termalno in navadno vodo, se preskusili v tenisu, kolesarjenju, jahanju... Ponujamo vam sproščene počitnice - za 5 dni že od 266 DEM, Možnost plačila obroke! informacije: Zdravilišče Toplice na Moravske tel.; (069) 48 030, 48106 VPRAŠANJE Koliko stopinj ima moravska zdravilna voda ob izviru? ODGOVOR; Nagrada: sedemdnevni penzion v zdravilišču Moravske Toplice za dve osebi. i I stran 20 vestnik, 17. junjjaj^ kat 2tf-ietrm /irrnf MOHOR branko ni I • I radenci «llFOKMpWSfM> nimalna mi2» tvfdSČM^tiio konK>f3 vleka poikoftovanih mzH MAZDA-MOHOR d.o.o., RADENCI Cenjenim strankam, voznikom motornih vozil in vsem drugim sporočamo, da smo odprli AVTOSALON in SERVIS v Radencih, Ljuba Šercerja T Telefon in telefaks: (069) 65830, delavnica: (069) 65137 Odpto od poniBdeiJka do petka od 9. do 12. in od 13. do 17. ure, ob soboUih od 9. cto 12. ure. HAJUGODNEJŠI POSOJILNI POGOJI V SLOVENIJI! (0,9%) Trgovsko podjetje, d.o.o. INTRADE Prešernova 3, Maribor tel. & telefaks: (062) 27528 NAJNIŽJE CENE PROGRAMA SAMSUNG V SLOVENIJI! Prodajamo: -TELEVIZORJE: CB 3351 XM = 37 cm za 33.000 SIT CB 3351 XT = 37 cm. t. tekst za 34.700 SIT CB 5051 XT = 51 cm. t. tekst za 41.800 SIT CK 5322 T = 55 cm. t. tekst za 48,000 SIT CX 6226 WT = 63 cm, t, tekst za 85.000 SIT CX 6833 WT = 70 cm, t. tekst za 90.600 SIT CX 7230 WT = 72 cm, t. tekst za 93,000 SIT -VIDEOREKORDERJE: VX 3560 = 4 glave, VPS za 43.000 SIT VX 3230 = 2 glavi, VPS za 36.000 SIT VX 3260 = 2 glavi, VPS za 38.000 SIT VXK 330 = 4 glave, VPS za 43.900 SIT -HI-FI STOLPE: MAX 360 = radio, CD, 2x80 W za 44.900 SIT SCM 8100 = radio, CD, 2x60 W za 39.900 SIT -RADIOKASETOFONE: RCD 1360 = CD, 2x20 W za 19.900 SIT RCD 1400 = CD, 2x75 W za 22,900 SIT - SAT. ANTENE = 85 cm, STEREO, 99 prog,, daljin, za 36.500 SIT PRI NAKUPU NAD 5.000 SIT NAGRADA! Za stranke, odd^)ene več lwt 30 km, dodatnih 500 SIT popusta! Pričakujemo vas v avS hina UNION vsak dan od 9. do 12. in 15. lio 13. ure, v soboto od 3. do 12. ure! Garancija in servis v Uariboru! Z SAMSUNGOM STE VEDNO PRVI! POSEDI Ljutomer, d. o. o. pooblaščeni servis in prodaja vozil BMW in TEHNOUNION Ljubljana prirejata BMWTennis Cup G ŠTAJERSKE Prireditev bo 19. in 20. junija v Radencih igriščih hotela Radin. Vabimo vse ljubitelje tenisa in vozil da v naši družbi preživite nekaj lep«n športno-poslovnih ur. Predstavitev BMW vozil s preskusno vožnjo. EMO SODELUJTE V NAJVEČJI NAGRADNI IGPII EMO POSODA, d. o. o. vabi k sodelovanju ZASTOPNIKE ZA PRODAJO POSODE NA DOMU ZA OBMOČJE SLOVENIJE IN KOORDINATORJE ZASTOPNIKOV ZA LJUBLJANO, MARIBOR, MURSKO SOBOTO, NOVO MESTO, KOPER, NOVO GORICO, KRANJ. Pokličite (063)32112, interna 245, postanite avto * moto * sponzor reprezen Slovenije itanc'! I i IIUIr^!XVB Hugo’® 1000 SIT ali se oglasite osebno EMU, v sobi Št. 12. V iVAMAHAl oEraraMBiBi UGODNO l X..... 4 - mopedi TOMOS (možnost plačila na 6 obrokov brez obresti) - keramične ploščice - kmetijska mehanizacija - traktorji ZETOR . Metalka Trgovina ' Tomar lei.: 0^/70-762 iv 1^^ j ilJi. .lil SONY B t mobitel 016679 metal Ko sedaj tudi za KBlŽANKAigiK ' Več. kot ISOObrezplaenib malih oglasotf - križankarska priloga - veliki nagradni kviz - humor ‘ »OBrTE M- 4 M Inban nagreche igie amd U«(i>S|itnHii boki oopilien sedhi dan £rebanii*> i easopddi Deto. Vetet m Ftepu^ s Zadnp roh izdaje cfoMkir/« £eskte$et (6^ po oOjavr ^idov žrebarp 6. Skupna erriis^ nagradne tgre Avto-Moto-Sponzor je 999.999 Mnic 7. Shu^ viedmi podetfenih nagrad znaša 40 % od vrednosii prodaruti kanic nagradna igre Avlo-UotcpSpoczor G Na vašo z^tevo poštiB ot9anL;ator lačunatniški izpisek vseh prodanh harlK 9 Vaša kanca za v»a sim zrebania General Manager / ‘-1 - v/ -Adam Racmg team 62000 Uancior Jadrartska c 20. de^gn bv Kova bok GP Pomursiu kA Murska Sobota f «aa teuM Mia "> P'. : !3S0Xnth Franofa 3 K siei,saS«te*«si)dEmaa J h junija 1993 stran 21 I' i 1' [ I nr? s .e-a CM Jfi -2 - G -rt ra — 'Jc2S.«5 O in > < z UJ > o « > < Z UJ > o m > > o tn > h- FŠ°282^.s^ o nvj , o; S - .. « 4 y = V.e2« I n 'gj3 7 3 ' > 2 "m i ■= 7^i.2'N.S>3 ^ ■' i g 5 E S -— G -kd d 8Q K) s o ■ I .!£, S-0- * a c S s-g c lU ra H/l I S ■:j o , 2 n. ’ r~ s - O J F? o« S sg G te a ta «.u a B" ««,.^»7 c< o ' „7x1 GO , s K.S -.5 c O i :± g A G^ = 1= ' 00X3 G Q ':'SE = 9 =‘.S® — ra Lm .ra 1 3 ' C E — . - " .< Cj ■ ra ra I 51 c " 4d 3^7 ■itf ra P *i 10 IržcMEnrcd 73 ff I rt c .2 « o E S rt c6 ^ h i n-i 7 3 I o rt rt o2iSn ra o p J n w-| _ .ta “^fAFJ.— >nli^ te cd <• c ** ' . ij m >■■1 Vi 4 V , -' ® C''^ 'te “ ff. -* — SCCMrS.3 G «— I Krt? I I >81 I « Xlt fJT c « c ' ® ' = -* ® A k ra rao ■s I > X r/i cs G rt.' -A r=- = 3ŽCiGC?“-r: I «rt ra-p'«-^ .^'- I ra 'SP :^i3° o ' o “ “ §7“i " tA 'O -.^ Ji o A^ Cd’-iG!*lACdAE^ 75;^'^Q I n 3 X oo i:> &Li. ra G rt F '^[£ S p I ,' Sra "" ■3'E?'raG —24^ ' ,0 , 77;*--;^ " "J □ l/l d g-ts OD N I rt rM s kO s in > O fn S ed“vj I Ž ra vj o.*” ■‘' ScS T E G I “ s G rt (M E I rt B W*) ’ jS > v M*^ ,£ E ■" I • - i - J "^ = '^-S t E c O ra S* £? c CA O £ o G '5 Si IB <} o .’ p cdAO.J, raJCLZ «5A-3O F°77sll^ ’’S..3Ss" i2 " G « Jc LZ « un C ii 5 jM W O rt X f rt I VS^g^'-? ' s sfcs o 3 a« - - «9 N rt SSnV'5.'ta.= ^g JiR tata''-' 'z; '"SS>e S^a-I-Jz-.« n « sf'"'Bk3n X> V' ' rao ofc A . -• - - - — I . CM (rt rn ' L' „oQ.e®'^ 1'^tae - a CFu-, 5 « 3. - s '^ .= Z-Th;-^ - E kM i ta -S 2:; g e ..J-n E e ^'S.^ t-7°7 I 1 UZ « A 0.00 ,- - G 5 .« .n -S o ■= , ■; - . ^ = ' 2^ 9 rt ž lOCJiAi—CMai f S d 3 p fcJR^« »3S' jlg -> oo (7) -J 5 2Lr- T? aš »: •= •- en Cj I Og’-"" “--"5"® ® S 8 5 'e ' G -v .— •soks^s □- fae'"Sš ?7.g7 2! n E I J n cft Q I 1 I I - I I E v 'a « O on '5 _. "'.o-'- z« c £ P rt * “ G G — E §-U o «7 <° Ue.Hcrt—' , BO^'fS ZCM® -o g ' 1 ® y o os 1; »r «^8^3- ' 2; ra 4 ® "S ra ■& ’ - X G "S *' "d te' □ Sgis^c«? ta. a G o ® X rtU o “ o MCI £t57š|| -s -e -= 2 ® n ■’s rt C* 0S L 5- ® *- F 5 Či c v e E rt N > '5 — C5 > ,_ I O S; SS £ S„GrtQ “ ■£■" "G -- u. . c c* ; c ' si;^ 2 ra > ra P X ra ?c-rnU.^>S5^>’^ AUu.ltijtf ii2 i>j:cAS&S r ’> 'iO e G G 5 J. i Cl P 7; P rt St ■ fl »p ► c G xj G v H n “•^,®s.?7?'X - of E * ? 5.RH.® ' E^tta I a C k. “i’S -ta « K, •J ® a“ § 11'2@ £ c* u T? 2 rt _ U — - r* (C rt “ o Pl! g •' S ■- te \c n^-E-S 55 o .i o s > ,= I —’ *k/ cliŽ tz> h .' u ‘^ ' ' - J u ._ M " I E H .^Li^ Q rt - «5 ci!£'3 e N G^ C'iS'Z P^rt" "2 C .3 d 3 ?5 fG •- rt B c* J c *-• ■ _ B 'C (1. 3 £ fj K 3 1-0 3 - "* 'n' n ^ ,_ tl o Q o • -ri i® _ 51 .i 50 ' ta g ® ■'5i '3 ^ -£ ta 2 -S « .S'S2'3“™ ' S*j3 aC'?®« ''-tu« n'® ta 2 ^^5 2 , .S r.S « -'(fiPci®’^ S'-‘Sa I ?2ta2 “ ?"■§-fi= i7 O 'Z rt I rt - o •* S 7 rt "s - c ^5^7 S'C o .5d,^ ra CM 'C P S . z c X. I ort« ■g a. “’ - rt > e •- rt gt l==1žlTlhi I ' OPkk loj*' irkrtrt—»Crnh — , G ’“’ ra fM I ,6 I 2 £ IV' 5^ O-® vo.g ■EiK*7-^ g D O k-« 1^ .p-K> I I O ra s G 3 5 J'- cd = (d k-* 5'?3, .2 S ra g-^S ‘ S rt O "/] o ,S ' r = ra "O O « I2 o te 2 '-' E TJ 1 n S- P X f’ ra >■ v s."’® —■ '“,5 * ra C** I W • n~ M ^L rt I I/ ra I d 5 ‘S ž Ul- .-^iFi ,5^ “.|Cj ,9 o .2 :£SS7i.£^^ 'SSpji^ “■' -"SSgSg '<2 2 « •te .2 p G ® rt P o <1 > c _ O fM Ir, >S rt ' 83 C» —' -1 -š ' 'S 00 ra ra ® rt ' 'gs g' ■” s, £ s i rt : ± 7 < X tn > < G X‘ S; Jr- £• G j£ Ji —e G 2P^ — rt U 000 t-_^ te.^ .5 “c” •<<±! ■ --■ - I o z F •5Or^te.-.9te^qt§ rart-jd^c^-U*”* 8V I -§3 ®pj >° CD G I- G ta . rt -gc-E^E^S-i-l I S8§|>nl>S- = = 7 d'=’ iiS a Sij772ta’^ 1 £ E o I -rt |2 S-1.2,7 B" I ¥Q grtB g ■ ta— ta -tek I "“ ra O cla -b ' .itf c L- B v 0^'8 9; 'Sl- I ■- -IL"" ~ ‘ 7.!S,®^Ž*«'^-S 'S ' t; ■« , i-. - s s ■ s 'n rt S o e o-a5 I « 1 s dJ ™ Z 5 I -S! v ' 2.7 gja ,a ra te " — ’C ra S"-S . k, .c OJ O .JI £ k .k P '- a. ja rj 'S kJ ta .r, VJ > — .i Š-'ra C (n J M ra _ O] A > . 2 te Q c«'CngSiJc IrJru S O >1^ SJ? j c c š.tl n id »lO rt 2 I -- u " Q ■" •-« -S ' ? J- F. J G K '! Sli I te ' ' ’ CM ■c I CM ra . (A .2,2 s u IX G ■oD 3 I C E o -1 G N ra « 9 tž 8^15.3«.« a-'c’ rt te J I OO^a ‘^25*J< rtkte so ( G cfiG-a:^^ V! rt ■O <1 I. S-3 s I -Sf jr ■r P S Ja " s =-.3 >2 S s 0.55 3«iiii2Gg-rtG'^ “S k-iE^k-™ = >>/dtinG , s rt'— -ran— G GraG*-. cM'o I’4=boc-oo>?jS>cU' c kZ n E G 'aJ P v: i “-i i, s j5 r J? 2 G n g‘a’uišS° 3-- A -i Sl LE G O' CM 'Z? G •■ rJ O A ra ■ O tJC35(DM - «n >H > ■;r ra G o 'te 3 -^O TJ C .9 2° ' ' « M Js E J “ ta e —- E' o§Jžta^viDg8£ 3 iJiS ii SLiS’’’ = l^-gkžTnta = n .'.SS.i "S's 5S c.g = šata&a«5R ‘ '7 " s s .'. I s1£| I > £ = (/> M (/I 1 ^1 rt '2 I Jd Ctm »Tl G , .72''.?'o I S.„ s.-as^ 2 b:u sSSSraokA o J aoG-c. '5 s® p anrii = «>b Q C’“< C ' =77!s77t: □D G c := X •KO B ra »A -B B ^rs-sjjrs’ = I h I 52,^2tatahj( s ^-S > Is «11 -K ra E • k— i > > 00 wi ra rt G — .t« E S _ = , S*« (A Q s 7*= Q ' ’ S- rt < tn X < »N O < S (d fl O G 'Crart-.O 2P B O- p 1 GE ,0 ra "O t G ' A ^iS-S^Ss^SS-■"'o.eg.j'®?^' 5 1 rt rJ ?n 5 I c ' o —, fM ” 41 -a£= £ ? -■'S “ , n s *-- 4f J ra te 'rt Butej^ ra — a al "’'8-o’-Zo " o 3:n: sge. 8*--5Si /C 9'? G oS JS C3 5-“l7 7.g7s,S|Sgq n E — O**p.. >- I “ «? 22 2 K ' e'*i‘ _‘'O4£^ vraraGkSf: A r« . I > ±J Ji 3 ' Ž ' .. g-g:i: E M ” .a.jS Ji - £ s S -■ " '- C - o’? v ■£ - J* a C 'V Q p -S JI £.« — . k lu n a 1—’ —' flj N t kA *-—I G 9 ** u“ °§o“‘taR'^ i C ^78§7i-^= C' 1 . , o s I s ;§ * 3 '^“E ra ovk-p — teO i P^g-Sraraij^ a o p E ■<« ,S ra »o > B .'^ c G Ž E jk i _.te P -b 'EfM-,'^^ 2 15«b-= ra G -c-.5-2-Tit?;®'(=6 = 52,-ŠS £^ 5 3'?“ I š/.,«.® č‘J=^ta £”'eS|.9 2>taS o.n2 n5 <0 G >11 X z n ara^-^ v 25'2 E G ra (J kt E S.' — oa 3 « o OD j > r; - — 1^ ^jdracc;>gQ _ > “=7 Ls^g^^-is.DS^ g-g-g «7.' =S E-ico S?5-3':32gli5^2£PlSn Oi"3T3<:> iX,sž> J ij^i I >Q e G O v e ■ c G G š 31 g « B:5 £ £2 ;28^= n« g g 2 " S = 7 -S S' 5 2 <3 S^. c .3 ® t; 15 oou- P I—' — o LE OOOtSlNtUuil I I |>-^CD > G s-° g oS.N rt v i-< vn Mfi ■ o I Q 2? I o > o. Dm > G Ort '. rarao'raiArartJd E »o rt IV G — ' — '-ra . (B 1-^ t "5 g rt 2 't E O O O □ C o s o* o “ B ' rt £ C o S2-s 3 £ rt s e O r^o iffl go ■■q s ;c 21 .o 5 rt rt ? 2 (■’’’* ?5 G ^ :, ed N rt G O Q v rt B on 5a^>:§-6® li E ■^P 3 I .= Ul 'L. 2 1''^?.9 ' 2ŠnS u G 5 E E ri ■« S 5 ' £ Ji e - ■^^ S>:5 r C iC > jO Jd OD I s*?! 2 o: 3,2 2 I J I >3 ?•£ g^StS ' E p i£ JS 2 p £ ■g 01«“’’ ^S.-? “v sl 2 ®«nKai'«.E-' S .S'!. _ ^7Š$g^=57 •JI.s2i^'S-"^7 ' ta o a , |S1 2 5i ,EESi!is rt 5' v > s ra >3 > £ 'K.IS -C o •£ 2 «r B*-- «-S *3 x''’-j7““^’^>nq <£ ^ 'S 2 — J£ •*■'■ ssl-passril -n 17 =22L'O^ E« i §.e, i ' 'Jj 1 ' iS-S^-Sta-gu '= ^-a „'š;a2 £^ .gu, Srn £ .^"8 ¥ ' " f! n s ca s en “ -3 'r^ —I i^s rt ' fl Tv ® .S 'i :e’j^ e 1-^ Z-B 2 ra'_ raiA-S'— 2" s 3 2 ■9 E-S [A 13 G < rid CA X < •N Q S > CA rt n. 'O O Vi G C v -4 -k’ £ ' . I ig e° I '^ .. ^,ss^a,|:2taS2Ge;' = B 2 3!riC! 3 s“ 1 s «? < « N (» 6x:;8g G D cc o A —I rt E G ® ” ^ ■:= F CD 22 P = =r ? 2 1- • - C G 2 N rt c5 2-,2 2 'c o Q I -S “=! J o I 55 o * 77 irk .rt — I -te £ L ' V _ 2 ti'” j2 S 'p G Mr^'^ X-J c 27* 2 G N C [dC B C?GCMxiJtaS E A S rt ' O £ ir “ taS G ra G gS n° s 5.1'2,--'8°Fsn£^«^ 5 eS^rS-S-«®^ E P <^3 I .E FX Ollr ss I p i^JiSgS jS3 &rO rvi rt 'iS3ls*s.g-2|7^7 .,2 p.' I '3 2 ® Tj u at3 5So«o K.*‘’^ra s J > *"'rt^2 7:o£2:rt _4dC>GSS^ ■|ž7.š=S «2^551° °E’g1l7s7SS7s7 OrtrJ “ -a CJ I ■1^7|s^t7^^ > --e ta wa - • - © ¥ 'j 'R ' v, = > ® “ 5VSi2 ____ c'’'5.= .«3^ a.ta - š 2 e 2 ® S17 CC>|'£1 F>^u^OlOCM in > > rt r ♦J ,, ' a . c X " Ci .- f Qk-' rat*^Q g I g — R ra TI Hrt . ■= y B o'-^ .Še h'' ' §07, s 'F 'Ml' ai-B u. Si > X rt O -- -I E S '=. l/l «1.. -J! 5' -SŠ-00 ( o E 1 5 JŽ ,5, X 'U s s ° TS p ‘P ' S G ' txo IC rJ rt J “JSt-iS.-; ■=,ra:7o^ . f^g< r; -M g u, JL ^ ••■■ r“ taoS-e ' = S-oS ' 2 = ^^ g;^ o e-v2 ij Sta 115 ®CTkOrt:=T3 S~^TJ-Hra^ o”>:5 Ji'^ s-Bs.( i{x>>J5c/ir>sr> G G a 1 2 £ ,5 Q ra 1/1 wi PkC^-^"" - r 5'“ E i/f rt O 5 a O 2 7 ' g< N“ Ml' 2 £ 'u 'O -s u > t - v G B B®- BC 9 -m O g5 TJ ra ■2 'I o« 7 c*> ‘ J "2 o N S ** kA p > ZJ > G “ • £ T S te ’'*'/ M G e g 1 « I a S 5 S' s .'S in kA te B o "A ... -cr- ° JTososgB /' " - - *£ rtJ 11 '. S S.p ’ B 9 S *o *• X G O M U <1^ » 1/1 CM ra .. rt ™ ? s t / k -. i< rt. rt I I 'ai 1 '3 CA s šs O «A — ;rz* ra O G > > CM K E M 5 I B S E f S* K • O Jd 10 523^ i£ m «1 r 5ž cMii^tj^EiNTjj i>S •<5 l o I s. I I 2SffiS8--«'SS"i5 ZS^?S e = -l7gC>^ s-rja: 7t®- 5 s c <■ 1 , I ' n pn 2 „ §i^S 8ta.i ■“ '“Qs ' 'Ci ' Cu^rt" »7 Po *« > S P e ± jS?e . e ‘5' S b3 £3° 5:^ I -ž " ■, >«3 CP, I .s, rt 2 3 J H ► ■.'T ** • ti SSBEg^Ss i = iS’®pQ ''a' - "TJ rt .2. ® R s:5 i 2 G i G q'w ž"(5 -»s rt 'A »I -I'- ‘iro s. j p 5 > rte E "S ž '6 4 2.^ SV|rtor^c te '^'-' P^''5 B ' “ P .2 I I S ra W 5 -^-= G ' Hrt O 'I tu CM rt C □ ■; _ ■■ rt o cv* -P-^ 'f _______g MmCM’^ c o g > P-i;tM o el''« — 2Hg'” a S '5 g<3>S ■ 3'^*5^cte''ErA o gu -E ta- B -O CM \p -•tart'^’Sc iJiO IPS '”^ G^.-teApLj^c*} G rt >5'C 2 tX > 8 s M C C o I £i< "Š kS ■5 g ra >tkl G ra ^'- ■ O ti" G o Uh c5 'kO I o: p., ca G G l > -I E r? - N °i I o 2 iL g 7 g 1 ' g — 9>S " a=eg r, — IC 2 .;-E 0 rt p S Irt) "fl rt 'L.,, i bO ?? ' < ca X < ►N O < S e e-" 6''^ sst“n .‘u.S'!®-- -'k o o cjo I o TJ “ H =^2'i,=.?3;7 Jd u S I S s E E ra bL TJ 0 N (M O - • • o s c >-i Oli GiriG GW !!"a,«SSŽ!5i < trt o G.« 3 > : G 2 ’ u H- - 5 B -^■ Ž- C ’'=i„O'3]ucx ■ n 5 31’- - Fl r- •A E G rt O\ B 2 I V) B l O tig § c P . Jk/ MJ E rt •" 00 2 š K fS cg J5 ° ' ^'iS n 3 3 “ — ' .S ca '5 'kO i -ra 00 1^--' ' ■3 A I 'Z G B ■ ra 9 t»j . — J- ' ž u5* s„ £ G-oraa c./_ (rt G " X 00'-' 5 G ' '4* rtj^: o cte p u'-S ^.-(raT^ofiG — — 3?.taA — Ji r^ra^ 4J 2rt^-j5-^g . -d > > u rt.4 O - ra ra •5 S -5a. ?2 I -S® ti E .rt. _. ra O i^a te 283-““ I’.'" — fn, S.a - s . I 3 5 t-Šu I Kur'”'? - o c “ .c >1 i^§de7S^7-|: SVlglKa-og/l; =' s.i> 2 Sl '■ 9 a i 55^ >s: 2/ ) B .3“ "-a p* Jr - s.jS-o ?>^ rt I Č i 5 2 O rt rt trt o ” .4 -E ■ 04 > U*1 ne “alsaan^ I “ I J l R ° ra rt i-si tž -J rt S e ' p n te « 2i £ (d G S • I povj > u hJ-'- ij *t4i VcM I crt GpfiTJsOiJPT^iScOOE E^ if' B-^-E "tao I 3'5’ |.S rt S 2* < Si^i'£‘52S-2S =^ ?;.R^esar. J ta2 == = *5 M nj B ■ B - s I ' E rt 'm C O k- rt ra Bj rt —I ■P > >- Ol, Q G a- i. G ra - C - ra (0 c i-« X ~ “ tc -S i: n -3 g I E ,P o C .3 rt o o ’-' ^ S 2 iO 5 ® ■' in > < > G iB* ’« Iji s« o i?N’c™>-£y • b/ G S 'te « OD SKJ > B s* “ .5 G 9 cn 2 a"! Q X? ” “ o c Ji e-.2 5 . “ vi 11'- £ B®^*«J ..rtC.GOCMji -O-— n ta B — Irtpl^li.a s c =a 27 i<"' i© s.ils.2|.l B 3.8^^^ A £ I N o o -s rt X CA ’“' kfl i I ;5 o o •»! ra- n*od ■:7oi;;s«^s ^taitSa j'F Ji - o "" I C “ ra I S I .15 I g e 7 c* *o p - -ta B ra B “I c o Sort O • 'Os *.=? > J V> s' § ^-' (A 2 ^Sisl«is ■„ I 5 m = S4ec«a CQ B (rt o J c £ O G —I o I g s - rta _ ca^o^' ®!£^ra «r'-Iž.žiB— OfE 'r^r-kCd_^ra^Q 'I s ^2»7R-;S e S 00 1=" M o../) I I X I I X ■— c S -0(5 S.-U >■ >.y i.3 Q e-’^ p = Irt rt CJ B c o-a 3 - 7; iS s i/i *O>1d£«tMoq kO«r" lxA»n o o c c: p B KJ o A e£i (4 rt I S s .ra A r^; .30 £-0 kU ‘c “ k-t-^ rarMfM 00 c I I H 1 J O I > ,w 02 ^-'5'H±s7 5,5 J- b.“i & ■** Zte ^rt kt /. .M- I pj-p r rt X i- ■6-: i^NžtSrV I ■g- i s o to & s 5 S o (D fc g 4 o v> TJ M e ci< J*" 3^ al! 31 I £ [A rt BQ s- $ič OCt E rt > 'p rt O1 I KZl B I -J g □ o I k n rt .□ "W rt J5 fMkONCOB iiTJUuZJFGiC ’28jU O^jl ra 'E‘C I 7-S> g>-E.g7 Ss “■= = n -iLŠ.™ 5-'^ =r sw«i62________ -OG»- 'C^^GbflG •S TJ '5 Os ra ra M •" Jte’ “£SS7S^'Ž^° 1 « 5“^ §.£««!; 11 kcd''^ ra J 'p'^ G BI — G > = .3S ' "g‘F “ ■-^"-r-SoS^oS, „ ’ £ ta o “•£ ja ra I iri 2 'te ra ra _ Oian^^^FtaiCS B gS-5 Ogg^rid is šs^« 7 i J — K K iintasins '-'&tffA’“'raecsC^!^ I 5 • jfi .5 r® S-S n 2 — V A - ■?!“ -te -"Smn-Sta I sL S.1S ^87 I Jtc/ s .s.s.> If' N ' o G — Olj G t-n^pc 0000'in'TM Krt’-'’-— CM IZ R« G rt CM ■n. 3’ J< l- C s c 60 G Olj t_l 'T J - 17 O o Jd — c> ■*- kn«.;; , Et- O' I I Ocg^ I ' ip 'o T) 2 "■ ■■ s. .§2 .1,- rt ra I * I 2i S 2 (d c I s .2 "S 2 H ■ , g" S'< I -ti no*® R I H . ■J e” K ® J? 9? ra _ E RJ G n £ sr/ r^k fi •<» lu . - •*r7 4dSZEE • I Bta« J? ra , |rt ra ' 'C I O rt T ID '-"'E.a I u is E ■■ S ' s-^k o’^ I sS'g,> - -■i.z”G(HraOr-i 00 o te ' =S -'^‘b« C««‘S S’ S 5“'n ? »n ,P* ■9,1“ G ■ G 2 33 " B N Sk 'C Ji '■g “ X :5 s oh B C ra < X lO S — B p ' “ .rt, !* 3 E ra t/1 4r, s N c □ c .Tj -ra 'rt c G rt 1“ ^rtra>GiteCM2 .. _. ■Seg.S-H' I B-ao^a ' 2_; s75 . e rt 2 .y "Sg 1 S'"'a'q- £ g.'3^& is>n _ & “a £°;tQ "■i'-" ''s ž £ 3 a — — u r-SSnSii'; aSS-i^tlžS •M 2 te Q -’ .>.=.27 a-t:; -' ‘ir-si«; ■M-- c ' =.■= . I- P G rt B id x; »I o D g a s ■' £ > s. G rt rt 2 ?; -o lis Q c ra "s O 2® li: E O r1 rt ^ “' 5 s "^78 g. CM »to E 2 I o c.-04 CM I .B {M ČM ._ CM .. ra ra > k> G 1 1/^ ^B' rt LE O i rt > t - . = E _ o—• O O ji ' 4 -. -- ® .L' m rt A r' E S ,X IB-fU W s ' KJ _ C I •« i-j ; n'Z 1 'ao® 5 s e7-'g.S rt ^15 c rt I 'CA I H/l c ■&iP sž 0^ is 5 *4 I IL rt I g • - i. b. ■ rSt/s-Sra^A^-S I^Si C Ch E ra I -- tmoS “ o m 00 _, 5 CO . It '■ s « .2,’? ° 2 5 o r >« ^-S £® c C(D O m O « E M rt >G . c 5 .n 5 G ra -ra ' ■ ižo I V) > < > I! ' b“”’ " ^ '~ ' ' 'j 'oi-tR ' s 'F’-B s—- S£:S E 8 3-'“7°^ S 3it~48 ' s ' ««' • E 6 5 (ki s -e S-SSiS^Jft a. iž« •i 'JTiO , ? "Si- P4i »N Pl G E o 5n4 ' ?S g Q s □ a "S js _■ cis-3S., ■‘ g /a K a I .!. ,G ta I a ra Sfi-« > 2 tJ I o.' ■§ ' Ss G P e —k ff£S- > 3 trs «0 I ■g 5*0 cc '• '. Si “ ' E H B A ZZ G ■o JP —,^-q I ^■E^- in' ■S’5cš |aa;!7'^. K ' 7 ' 'S f*! s 'p i5a«ra^P “ I i> B S .o I D E ■S Č> 2 ® •- id • • • • LT- "O G - rt 03 rt (33 Jig^l I^PP_,WN CS?: L, E,90 c p rt IZs -. R, {g (O ra i ■' O “Z 0-; k£ ■i o I " a - , « s o Ok 15 E C £ ra 1/1 l_ 4k| RS o E G rtiQ rt -g-li n« S I s,8 S s n £ 3 u , N-^ 8-0^ '=- ra ■^o n o , T CM I 3 Skj«'; - ?. O ■'^ I G "A u «>;3 'A ■■£ c*^ L 5 •□ ?3 ^5 E ti3 rt ._ '5 tf.S'“ ■■? h^rE I .G " - •• "7 I B X A 1.1 OD;! .7 < tn cc < G — 'ra. ra G G O P S Tr. ■=-* rt o Ja :^C15 n ra G O rt ■9 ? u.t' 5 7 El^'^TSfS F. "-PS _ .r.a.. s -■o« , Nn®,^_ , s«; J. . - e 'J; I 5 * E .= o ' P. E ud. ■ 17-= 5? G G G-ScA-i. “ Š."6 -SRtf--l-!p “§ , 8š-a|5>a.i=§ ta3 I s §05 ■ -s i i E.s'.|S g Sa'''^ N,ki,4i2''’S'.i-5 o« ' S 7s8 ' § ' 'u s ed ■ ' ■ 5?” 00 G X 5, ;5 5'^® o,^ ra GCM PcM E E Rrt I I o E I N I '"^ih7f.r: G D. rt n 2 I o < s > «1 Jf "S 2 H ft. O c □ lA X Jg y ta..2'g'g9QQ’g."5 ® 3^ 67^571'^0 GjdCflG *rtHSif5’teLjC! '^n jlv.K- > «fi I I M te,Q 6 BO ^CU^» rt-g^:OragcMC I M r«- I I I _*< Ji J CUtU. I w G P- t/n ra E rt (* 2 3 '. ra E rt ;!.■ kk- “ K ] > 2 cu.vKJ s -“i - u E ®'rtJf Si ■“ 'k-f'' o;hO.5 >Som j o G ii ■-4kj ra ?? rt I i= l=> = EC ut 2 O £i ra "a CM O g 5 p rt 5f'’T ■^oo ■ rt liRiC,' =®ta ra S.P 7 I O. ■- I 1 JiS -'2.g.i,gS9taSJi ’7i^ n ' Ml , -^ O" . I „ = G ra I lA I 2 I k(n ejC C d A M CA P^oB niuud ^^-SžkP*** Uc ' . gai^ o--5^ o 3 s > j I _ a - - . »A J, *5 ra e 1- A >k’G G C oš^G^ E e^' 2 'C ra Oo.ra<3fitf-'?-.Ci2p ' s tSŽe I eC3 ? -M C 2 —I 2P G *"■ pj O F" I .' ^SsJjčta I ta« ^uS2tata S'7 » --■gg-7, rt A G G lE ' ra Q o5 .. e«^ - “« □ E > te : BOCA rpi*’5 m££kArtra' g.a.g 6 5 SSS^js ra iS 5 S o s 2 ta o ri » U z- p! CM fS CM ^ossss ?J.'7 I ^5jT tar-.>jjsv 28 1= 'i o O S 9k ' au S ► jE «/I ra^t-i*", I '5 cl 1- I _ “ L š Bffl 2 Isl7|pi1|» oo-v M 2 P-E';: rt.5.b- G rt rt ^■fi-ig? s , I VI s s S3ts-P ' _ O G -2.:P’BC S G rt ,5* " — * ij tf’ tn m rt a a g : tu.-Ss-i^ ii.g,7 ta.gta;:i<3ta 'so^s . '5 i=-r2^ s e, o n >3^, E Z tJ > «« cc SfM^ “"is G . 06 < □ X rt I E eQ S S .f*! rt 1 ra « - ^-S '3 '^ 1 S-F "Ž " = -t G «'fi 5 « e od = rts O G ra m • 7SBS-k g “ O rt ■5 iK rt rt irt I o e I S ' a f.S3,2."'Sg n 1 ■§ £ n ' " E'5 =tab £5u;S ( il? ' 2 g =^8^ -.an S - **’' o Fk^ I 'IF c -S 5 s 9 s “> M " '3 5.'^ * 15 — £ iC ._' fk « E ra ra ':9o S I -78«; G^ o 2 > « (4 ra "g , rt c T3 I g U . rtn - , _- - « '^EeVJ CJ-H E E £. E tS — 2 kB “a 5 ,'0 S(A S ra 'S « i£ ® ^1 — 5 ?LfE rti P s ' '5:F'^i2-e? O'*'! rt vt 1 "pm :2-n O c ®®Q^ S- ■ X G * u “ rStaog ■S ' "Isl " § 5 G I G rt g G ' E N e 2 -- G 2 > S'C(£ ■-•-■ ' — s 5 i2 ' > 'I, u < E > rt c* 1 iCR2 CM in 5 p ■A G sSSk r 1 1^ I 'KJ 06 L X (Z ra rt «A n 2 2^ TJ 1« (n .«■ ■7 EL.'' 5>2 uS , g-^ 2 .E scig c rSri ® — EraE^^I^ŽTJ « E M ® J « S S = ' O dl flt JT . G — 4b E 1 s , ri« “ ' -H I S G p B 5* G GGig-G.^^ r-S^ CLtU^ c A ___ w n 1 p ra E ■’ p - E -i: n c .S'® ® F " £./§ o S S K ®'^“ o „U G S-ra*" g s £ 2; i 5 H O- r CL« ^7 ■B ^ipg 2 3 2«-“’ Š 'S s a __ 'J n in • B • u m « S * CM ? ra E « 8 §S3 ■5 p . - /rt «_ 2rd* goT , .^i« ■^^iSin^sEsS^ kO ra 2 - a hM. ra E »p ra s N f ,., -s '' V) c « 2fj^ c 10 k<> “f rt 00 rt ra o ' :«! n ' 2.B-§SvERi;§|'’ efl -. G -rt. «■» rt - • • Q G i* c £- E giiA' 5 '.«I g:t rv O"’ 9 ■'°'--'jC_5 fi ti = _ d kB Jsk^S. O t-'C t E rt r3 .E G >di ■ CM G LZ X ra 'B I 2 ■□ G - - J C G 73 ra <2 -i iM 'oii< E E ^:'Q ' -te p G ■ta rt fM G —o C-n go s UJ ra “^ fn ' rJ e * E — i-j rti K i.Sa,L.LL^ 5 t-o I jl-šsS = ? -2 '"^-S^ra , Isi-cmJž-* S G .2’^ G S <112^ ' .'Sit; ' ■^ŠS.SSn >S 3 S 1 RC B I o — (O 00 «••' 5 raorijiu .o;^'2’.'5'Q ■■O'*'’? J I rt p ' ,M « ^£c:gE^MS2jTfe£ 7.2,££'„., ■2 ‘ ^’ 7 5 r1 /ji 3 . ' Jtita 5-12 Sta’ .5 ' I hS > £ <4 -k^o > I - ž’ E C “ S I 2’^v.J£?^q“ F ' G cM ' P lA — . CX'n G " rt r BKj - “ ra I N I £ I Cl, N N N £ G “ K fM „ o ra Es KJ -_ 5 ii = I -o 5 S> > O Sp rafM—.T*. —>. .■^T“ '-i^^^^OniCM ''CC-.Al I I iSXEni f4 g :jg.sSSS2|S.| 'SEfi-StS-e aS g — .- £ ra rt -- ts g-S Ji5 rt G > G A = sg O rt I £ [ ? v ; .. te S-|fi.i4 ' kA CJ »A ® ' Ml ra X a h OD iH ' 1 »A ■D G .2,fJ JP G L! 1 CQf*’ £s-E I D l-l rt p K .ETk rt X t/^ £ £ E vS ’ Irt - rt C g -. B ra C ra A S Q S A > ^ O A ■&,S .£ itag t G - y C . wk ” -7 rt. E ?2 G o A rt I 9 45 • te * j 1-S g I'- M= E ;j':ijo3!2SS'f!S"' “ . o CJ I E 1= n '* *> -S.«'’ *" ra - G S" 75' ? I S C"" P P 'O i. '■ “ jS te ra I _rf ffl S^Sre-S «>go&''^ ^g2 2Š'S? = 3S “ s.a l«s" ■'““ 00 p- ,B rC 0Q 00 CM ' tu t/5 « CM CM S E B' ' '^ ' : «! 5Z.S5 E ; oCi o ■- N O- 7^ Tss rt ‘M = E; •j rt rt * lA rt <£ ® < tn X -§:s £ rt G j^‘?žs7s:.§ r J, - £ ■t; = E ' S ?r ra -7;: ® ?’.a £'’t73S-'>^’jg 3 F 0.0^ /fc.raO^lO^ «®E""S*wJl_i if^ 'u» p^ 3.rt rt Og^O o> c o. 1 ci’'^'^^ S»'€ ž=1=sbsžsJ°i šS?J=taS'3’?i3 •■' i_ . _ 'te m (\ ' 2 E s; a7 e« s = gS g o s' = H §: 2-sSl.S g 5- fu ,_ h/> 4) I—• 5r. .. I,« o nj "p I C -J ff j "i^ ■'i.' 'V I ns^^-h^^oiS-; O \ ra 'ž — -3 ‘o •s G C CM G *** kU , ra JU X iiso e,2 ra ■o,_ (A A G s e S-»? = B E'Š - N 1= N g 7 £.0 , 'n*'! -H - _ fk« '1 n G - — 'n S-Šo-Šf*fs7‘? = ^ "ž=rt'aS7S<^ ** rt 0.0 - *ri e . 'ca-' ' .s>^ A, 'Č^O —. JA G SS L B T > 3 g rt •N □ < S > rt ,— ■3 = rt .£ 'Z Š ^2 « r < > M > “ 'jsS^7^-7^»<7'' I . — '2 . I o ra —. .±i ■ s S o -š ‘=^::js6 ' 51A ra s EU -,'“Gra^^terate’A I C-5 N e s E rt G > O ^13) E tag^S^TsiS^« 7IS “*■“ |S'^'‘5.U-C a I j I*- ' £ = ^ «-1 „ ite ra -n > o CA š^d57 O ” 3 tJ I I TJ e ■ft p ra '5 £ 5 GArzJ^O^tij. c 8&š=in-s^ ™&.r .P-r^. ,Q * ČA « rt lA '-7 c g Tss 5 - ^5 a I 2 - - .3 "-S" =^“2. S1 Le.-^ y i - tF-fl5 s^sg-s = m ' s E’ Tfl 'C §77 5 ? o ,5 rt ra E OO 1 □ « i fSfkJ O rt rt g^'Q ■!k,2 «0 E- i j Z ■H £.- # F M c B *.c ; •>* fr» n e-an-gkŠTS fl sI I G 1*7 1’ .2-5 ? - e c 'B ’« !L-'= p. r »A B' p s rt -; G -Sk 5 .6 stran 22 vestnik, 17. juniiaj^ motoma vozila CITROEN GS, registriran, do oktobra, vozen, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Irgolič, Šratovci 37, tel.: 65 439. m4953 WARTBURG, letnik 1979, registriran do novembra, prodam za 45.000 SIT. Dolnja Bistrica 11 m56 VW1303 S (HROŠČ), registriran, z okvaro na motorju, prodam Brezovci 66, pošta Puconci, tel.: 45 290. m60 AVTO DIANA prodam Tel,: 61 511. int, 370, ali tel.; 23 642, popoldne. m62 ZASTAVO 750, karambolirano. prodam. Renata Marič. Gradišče 11. nrt68 LADO 1300. letnik 1986, prevoženih 36.000 km, prodam. Ogled sobota in nedelja, Kuzma 60. m71 R 18, Jetnik 1979, karamboliran. registriran do novembra 1993, prodam. Sotina 4, tel.: 57 131 m-73 ZASTAVO 128, letnik 1987, prevoženih 40.000km, prodam. Tel.: 65 061 ali Beračeva 25a, Radenci, dopoldan. M79 101, konfort, registrirano, po zelo ugodni ceni prodam. Informacije, Puconci 152(102). m8Q RENAULT 5, kot nov, prevoženih 18.000km, prodam. Tel.: 57 193, m81 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo da 3, 7 ir 13 obrokov. Informacije: (062) 731 443, vsak dar po 16. uri NAKLADALEC RIKO, prodam Hozjan. Trnje 107. m462C KOMBANJ EPPLE 211 in les za ostrešje (^rušt«) prodam. Kovačevci 4. m33 posesti ZEMLJIŠČE 160 arov njiva, gozd, sadovnjak) v Slavetth prodam. Tel.: 55162. m45 PARCELO, 66 arov, primemo za vinograd, na Vratjem Vrhu, prodam. Cena po dogovoru. Naslov na upravi lista. m41]8 NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO z garažo, vrt. sadovnjak v Trimli-nih ob glavni cesti prodam. Tomšičeva 3, LENDAVA, OD 16 DO 20 URE M4773 PLOSKOVNI BRUSILNI STROJ PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova STAREJŠO KMETIJO z večjim zemljiščem, kupim v neposredni bližini (do 10 km> Murske Sobote v smeri Goričkega. Tel. 31303, popoldan in zvečer. 500X200, obnovljen, in univerzalno stružnico Fl 500x1000. obnovljeno, prodam. Tel : 61,339, m4122 GORILEC, OUNIa WEISHAUPT 3VL2 (kot nov, malo rabljen), prodam. Tel.: 82 352. m4960 AVTOPRIKOUCO, kot novo, z rezervnim kolesom, 500 kg, prodam. Tel.: 81 107 m4961 RABLJEN PRALNI STROJ GORE* NJE in rdeče namizno vino prodam. Alojz Canza, Rado^lavci 61 a, tel.: 36 017. m4954 BELO OBLEKO za konfirmacijo iz butika Iris in prašiča za zakol. 130 kg, prodam Sebeboroi 51 b. m4S BRJVSKO-FRIZERSKf STOL dobro ohranjen, poceni, prodam. Frizerski salon Hotel, Radin, Radenci. m50 KUPIM SUHE PLOHEp jesenove. 5 in 8 debeline. Tel : 26 159. m64 POUSKO PRIKOLICO KMAP2 + I. dobro ohranjeno, ga raži rano, malo rabljeno. ugodno prodam. Tel.: 069 22 373. m39 4500 I REZERV AR ZA OUE regi striran, ugodno prodam. Alojz Hari, E>omajinci 52a, tel.: 40 124. tn40 PREKLIC! Preklicujem veljavnost listka za vpi^ mleka za mesec april 93 na hranilno knjižico št. 57409-5, izdanega pri HKS Panonka. M.Sobota, Jotanka Kovač, Lucova 28. m44 AVTORADIO, zaganjalnik za lado 1200 (»aniasar«). prodam. Karel Gjerg-jek, bosečka vas 39, tel.; 51 443. m65 SKLADIŠČE, 36 mZ, 2 km od M.Sobote, dam v najem. Tel 23 414. m67 SATELITSKI ANTENSKI SISIEM- FACESS 606« prodam. Tel.: 42 238. m94 LADIJSKI POD 360 SIT z dostavo prodam. Smrekov 7 cm, širine 1.2 in 3 m dolžine. Tel.: 063 33 343. m99 ROŽENICE, 7,5 m, ali kompleten les za ostrešje prodam Tel.: 32 W. m4611 delo KNJIGOVODJO ALI RAČUNOVODJO za zasebno podjetje, honorarno, zaposlim. M.D.M.S. p p 179, M Sobota. m55 HOTEL u. Gasthor SCHERR Tropper 8344 Bad Gleicohbarg Thermenhotal - 03159,2241 *>Zur Emrnaquvllu4' račemo od t. a, 93 kuharico, z aktivnim znaritam namičina In dIploniOr v naiem hotelu -ZUT) EHMAOUELLE-v Bad Glelchenbergu. Fdhllčlle na let.: 3159,2241. NATAKARICO ALI DEKLE, ki ima veselje do tlela v gostinstvu, zaposlim lakoj ¥ Bistruju v M. Soboti, tek: 87 226. m76 ŠIVIUO z znanjem krojenja za izdelovanje unikatnih ženskih oblačil iščemo Informacije po tel.: 069 65 410. in95 5^ ZAHVALA » , V (>2. letu starosti nas ie zapustil naS H dragi mož. oče, dedi, sin in brat Karel Kovačič. upokojenec iz KupšiR^ Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljuj^^^ vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, dragega v tako velikem Številu pospremili na zadnji poti, mu pok**' vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo primariju dr. Bedernjaku zdravniškemu in medicinskemu osebju infekcijskega bolnišnice v Murski Soboti za njihov trud in požrtvovalne« zdravljenjem. Prisrčna hvala g. seniorju Novaku za j, obred, pevcem norcu d nvdiii g. ocJiivrju jNovaR-u j) za odpete ialosttnke, Lovski družini roeistom, nekdanjim sodelavcem ganljivo slovo, rogistom, nekdanjim sodelavcem j - - -ter kolektivoma Poljoopskrbe in Skupščine občine M.J® Vsem ie enkrat iskrena hvala! Njegovi oajdra^i živali ZAHVALA JUGO KORAL 45. november 1989. bete barve, po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: 23 185, po 16. uri, in84 ZASTAVO 750, letnik 1985, prevoženih 22.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Leraerje 62, m87 ZASTAVO 101^ letnik 83. prodam. Bogojina 9b. m8S LADO liso letnik 80. rheregislrirarK*, prodam. Mo to vi ki 35. m90 ZASTAVO 101, letnik 1984, prevoženih 56.500 km, prodam. Gubava 10. Beltinci. di92 LADO SAMARO IJOO, 5 vrat. Jetnik 90, prodam. TeL: 46 432. m93 COLE diesel. rdeče barve, letnik 90, prodam. Franc Grah. Grad 20a, m97 GOLF letnik 1930. rumene barve, prodam. Tel.: 65 668, Jakoša. Nikola Tesla 11, Radenci, ml02 ZASTAVO 101. letnik 33.4 nove gume za bdo samaro in zamrzovalno omaro prodam. Tet.: 82 929. M4967 BT 50 S prodam. Tel : 80 109 1114958 ZASTAVO CTL 55. leinik 1986. zastavo 101 za rezervne dele in moped BT 50 S prodam. PeČiC, Kri Stanci 17. Križevci pri Ljutomeru. 014962 ZASTAVO 750 , nove poletne gume, poceni prodam. Anton Pušenjak, Cuber 17. Ljutomer. 1114959 BUGGV. rumeno-bele barve, registriran do junija 94, prodam. Cena po dogovoru. Informacije tel.: 76 777. m4780 PUJSKE prodam. Skakovci 52. m41 TELICO brejo zaradi bolezni lastnika prodam. Lipa 2. Turnišče. m46 KRAVO, staro 7 let. brejo 6 mesecev, prodam. TeL: 47 056 m49 PSICKE DOBERMANE, čistokrvne, in mlade kozličke prodam. Satahovoci 32. m57 PUJSKE prodam. Mlajtinci 1, tet : 48 653. m 70 KRAVO staro 3 leta. 9 mesecev brejo z 2 teletom, prodam. Petanjci 15. m78 KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Doljna Bistrica 158b m 83 KOZE, voziček, posteljico, prodam. Ogled sobota. Prekmurske čete 110, Čreniovci-m85 PSE, NEMŠKE OVCARJE, Čistokrvne, stare 7 tednov, prodam. Tel.: 41 272. m86 PUJSKE, težke od 20 do 30 kg, prodam. Pečarovci 7, tel.: 51 416. m96 DVE KRAVI, breji, ena stara 7 let, 6 mesecev breja, druga stara 9 let, 7 me- sccev breja, prodam. Vezna 13, l S« • ' 's '"-Jr Nenadoma in za vedno nas je v 85. letu starosti zapustila naša draga in dobra mama, stara mama in sestra Rozalija Meolic roj. Činč, iz Murske Sobote V neizmerni žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem za darovane vence, šopke in svete maše, prav tako za pisno in ustno izraženo sožalje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sosedom in sorodnikom, ki ste nam v najtežjih trenutkih takoj priskočili na pomoč. Hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Globoko žalujoči: hčerka Verica z družino in drugo sorodstvo kmetijska mehanizacija DVD REDNI PLUG za oranje krompirja prodam. Tel i 70 252. M42 MOTORNO KOSILNICO IN TRaCNI OBRAČALNIK PANO-^(UA prodam. Informacije tel.: 40 036. m43 VISOKOTLAČNO NAPRAVO za pranje kmetijskih strojev in avtomobilov prodam. Sei “ “ ■ • - sruga. Puževci 27. lel. : 49 190. m51 KOMBANJ EPPLE prodam ali zamenjam za kosilnico. Ivan Mutvar, Videnci 144, Grad. m58 VISOKOTLAČNO STISKALNICO, 3 KOMBANJE ZMAJ prodam. Stni-kovci 8 m61 KOMBANJ MASSEV FERGUSON 630, pripravljen za žetev, prodam. Križevci 11+ ali tel.: 54 119. m66 TRAKTOR STEVR 18. starejši letnik, in MOTOKULTIVATOR prodam. M. Črnci 2 b. m75 KOMBANJ ZMAJ 780. pripravljen za Žetev, prodam. Lipovci 161. tnTZ KOMBANJ EPPLE 211-H prodam Križevci 43 v Prekmurju. m89 KUPIM BALIRKO. Viktor Kranjc, Korovd 55. poSta Cankova. m9I TRAKTORSKE GOME 16,W14-MITR. raMjene, prtxlam. TeL: 57 175. m 100 KOSILNICO BCS z obračalnikom in sedežem prodam. Tel. 81 502 m4956 ROTACIJSKO KOSO SIP 205. odlično oltranjeno, prodam. Anton Štiblar, Lukavci 49, tcL: 87 722. m4965 KOMBAJN ZMAJ 780 IN TRAKTOR IMT 560 prtxtam. Gaberje 96 ali tel.: 76 028. m4779 Odranci. m98 PUJSKE prodam. GradiSČe 8. m4619ž DVE KOZE in kozla, plemenske, prodam zaradi bolezni lastnika. Štefan Do-renčec, Sel išči 22. m4l2t KRAVOt star« 5 lei, 7 mesecev brejo, in kombiniram Štedilnik, starejši, 4 plin. 2 elektrika, prodam. Lipovci 126 ali tel.: 42 467. , m4612 KOKOŠI, MLADE NESNICE, PASME [ZABRAUN prodaja kmetijska zadruga. Zagotovljena nesnost v dveh tednih. Dostava na dom. Informacije po tel : 82 401. m4963 KRAVO prodam. TeL: 89 067. m4966 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super rjave, najboljše pasme v Evropi, prodajamo po zelo konkurenčni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Jože Špindler. Zgornja Ročica 9, pošta Zgornja Ščavnica, tel.: 062 732 036 Ve^e količine pripeljemo na dom mpp NESNICE MLADE IARCICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo informacije v gostilni Anice BenCec Bakovcih, tel: 43 070. ali pri Darinki Zamuda^ zidarstvo. GaluSak 6, tel: 68 044 mpp Narcililv vi v,i't MOBITEL liihiriiBirijv. iiririhiiili v, LTošiinji:. LjiiHlrii lit^tiltlt f|olii,i'4«l4''l.:0(L't2(i (*.Vt ilrpr4'kii*iL'IHL, NESNICE MLADE JARCICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave. UVOZ iz Nemčije, cepljene, prodajamo pio zelo ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 za$tonj (akcijska prodaja). NAROČILA SPREJEMAJO IN DAJEJO VSE INFORMACIJE v GOSTILNI TIBIJA HORVATA V NEMČAVCIH. TEL: 24 393. ALI V GOSTILNI Železen v Beznovcih tel:49(K5. mpp razno GLASBENA ŠOLA Murdu Sobota bo imela sptejemai prcidius la novioce v poMdel^k, 2E jBima 1993, od 9. do IL te 14. do n. ure. m-n; ZAHVALA v 86, letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in svak Ivan Tkalec iz Gančan, živeč v Avstriji Ob izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, botrini in prijateljem za darovane vence in cvetje ter za sv. maše. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo slovenski skupnosti iz Linza, ki je pokojnika posebej cenila in pospremila na zadnji poti. Hvala g. župniku in izseljenskemu duhovniku g. PočivavSku za pogrebni obred in občutene besede slovesa. Hvala pevkam in pevcem za odpete žalostinke ter godbi iz Bakovec. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA i v 82. letu starosti nas je zapustila draga Žena, mama in babica Ana Kranjec roj. Satmtin, iz Loncarovec Tl Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnico pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala dr. Kiršneiju, posebno pa sestri Eriki za lajšanje bolečin med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat vsem - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Minilo ialosino je leto, , zapustil dom in svoje drage st, na tvojem grobu roia le cveP, ki grenka solza jo rosi. Kako je prijazen dom, dvoro > nale oko zaman te ilče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostal • V SPOMIN Danes, 17, junija, mineva iaips*’’ .......................... _ . .-r leto, rrdkar nas je zapustil eK-fer mož, oče in stari oce j Stf’ Štefan Škafrt iz Odranci Še vedno ne moremo verjeti»da smo te za vedno izgini’” in cvetje na tvojem grobu so dokaz, da se nikdar med nas. Hvala vsein„ ki se ga kakorkoli Žalujoči vsi njegovi /čo v ranem jutra ptiiki so oznanjali so lep majski dan, kje si draga mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna in dob ti skrbela je za nas, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj bol v grobu mirno spala- zahvala V 87. letu starosti je M "j^jd od nas naša ljuba mama, prababica Jožefa roj. Rep, iz Log«r®' Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom. 1 -^li, dom in znancem, ki ste Jo pospremili na ^"1^ ,v III “ vence, cvetje ter v druge namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obr odpete žalostinke, govornikoma za ganljive ob odprtem grobu Francu Žnidariču in Jožetu i 1" gasilskim društvom, predvsem domačim, ter kols stroja za venec. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žaliijufi: hčerke MArijH, Marta, Jožefa»siaovfl z driizinanii, vnuki in pravnuki ,1-*' I Niti zbogom nisi re/ce/ niti roke stisnil natd, smrt te vzeta /e od a v nalih srcih bo^ oS ZAHVAt* lil' v 73. letu nas je A stil naš dragi tnOŽ, *Tjpt** dek, pradedek. tas’ Ludvik Go’"' iz Hobro*"' Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem t/ >5 '"Pč sosedom, prijateljem in znancem, ki vence in cvetje, za svete maše ter ga -i. Številu pospremili na njegovi zadnji pši za oi gospodu župniku Francu Krampaču -skemu zboru za odpete žalost**’ Dobrovnik, 2. junija 1993 Žalujoči vsi. ki smo ga iiudi r*' itH 4 10 v. junija 1993 stran 23 I Če solze mrtve bi budile, bila spet bi dolgo že med vami. Ob smrti sF f ■■ V SPOMIN Bolečin žalosten je spomin na 23. junij, ko mineva leto dni, odkar nas je po dolgi in težki bolezni zapustila ljubljena žena, ljubeča mama in stara mama Marije Horvat roj. 1940 Ni huiših hoiecin ko! srečnih dni spomin ZAHVALA V 48. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in snaha ^si, Ici i I K I [i 1; i Cecilija Zido iz C ep in ec 140 Ste jo poznali, ohranite jo v lepem spominu! Vsi njeni se najtopleje zahvaljujemo g. Mariji SreŠ, Štefki Kolar, Mariji Gujtman in Majdi Čuk za čudovito nego na domu. Hkrati se zahvaljujemo Olgi Flisar in Vidi Pirling za pomoč pri zdravljenju na domu. Najlepša hvala tudi sorodnicama Pavli Kolar in Ani Mesarič z družinama za pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi kolektivoma Zdravstvenega doma Murska Sobota in Mure Murska Sobota. Kristina Pintarič iz Šalamenec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage Kristine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, in vsem, ki ste nam Vsi njeni ustno in pisno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za svete maše ter pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi bolniškemu osebju v Murski Soboti. Posebna hvala g. župniku za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in govornici g, Marti za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož, hčerka, tašča, brat z družino ter sestre z družinami ll l I Ena ura bo prišla, mor bil glik nocoj, nobeden prijatelj ne pojde z menoj! ZAHVALA V 64. letu nas je napričakovano zapustila naša draga, dobra, delovna mama, babica in sestra Tilika Simonič iz Vogričevec Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota žalostni sporočamo, da smo izgubili sodelavko Marijo Horvat patronažno med, pestro v ZP Beltinci se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim s ose- J J—.., znancem, ki so nam stali ob strani, izrekli ^liv-jlj ‘jvetje, vence, za svete maše, v dobre namene. * J|fl □ 1 J* 9 IJLUOVf r ■ za organizacijo pogreba, vsem, ki so jo J opremili na zadnji poti, g. župniku, govorniku, o 1 d~VL'^4 W 4 A n * rt ■ -rp, n ,pj Z piaviA « P-P nrZJCjB,^« , ---g p ^kj j.rixij^u ., gvr T x/k xixi>vb , Odpete žaloKtinke in trobentaču za odigrano TiSino. Vsem iskrena hvala! žalujoči; l°ri: sin Janko z družino in drugo sorodstvu I ZAHVALA Brez slovesa je odšla od nas naša draga teta Etelka Flegar upokojena gostilničarka se poslovili v ponedeljek, 7. junija 1993, Od h' ■ ..................- ............- sosedov in znancev. Iskreno se V, ':U(i '-’J za S- seniorju Novaku za lep obred, cerkve- odpele žalostinke, medicinski sestri .j nego in g. Marušiču za odigrano Tišino, jo spremljali, ji podarili cvetje in z nami ustvujete, se toplo zahvaljujemo. Vsi njeni Ostala nam bo v spominu kot vestna in dobra sodelavka. Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota • I I I I Minila žalostno je leta, zapustila nas si ti, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo krasi. i l ■ ! V SPOMIN 29. junija bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila naSa draga žena, mama in stara mama Marjeta Puhan iz Filovec Hvala vsem, ki z nami delite žalost in bolečino, prinašate cvetje in prižigate sveče. Pove; nam sin in bral naš dragi, zakaj odšel si v grob prerani. Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še iiviš. K počitku leglo je leio, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo. V SPOMIN Danes mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat Anton Čeh pekarski mojster iz Bel fin ec OdSel Sl tj^, kjer ni več trpljenja in bolečin. Za njim je ostala velika praznina, v nakih srcih velika bolečina. Ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok, Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in se ustavite ob njegovem grobu Žalujoči: mama, sestra z družino, tast in tašča "»s '' Vci!y:»C*fo* !j ZAHVALA. V 61. letu nas je zapustila naša draga zena, mati, stara mama in teta . Marija Benkič iz Korovec 45 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njem zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Posebna hvala g. župniku m govorniku KS za poslovilne besede ter pevcem za odpete ž a los trnke Žalujoči vsi, ki su jo imeli radi Pbdete । l 1, 1: k, 'Ril ‘gu IL V SPOMIN 22. junija bo minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Stefan Belec iz Šulinec ''edno živ in boleč. Vsem, ki z dobro , Njegovemu grobu, prižigate svečke in P^"^“Sate cvetje - iskrena hvatd žalujoči vsi njegovi □ 1^.3 litno in Hč na soboškem pokopališču prijateljev poslovili od našega '^oža, očka, sina in dedija ^^^arda Perhavca ing, agronomije ''Seni m ;;;| ■ Prispg^^v sožalje, darovano cvetje in za humane namene. - Njegova družina 'i t zahvala v 82, letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega moža, uče la m starega očeta Janeza Kerčmarja iz Gor, P etrov ec v neizmerni ialosii ne najdemo pravih besed zahvale vsem dobrim sosedom, ki so nam v ich ležkih trenutkih prvi pomagali. Zahvaljujemo se dr. KirSnerju za dolgoletno zdravljenje, zdravstvenemu osebju internega oddelka SB pa za lajšanje bolečin, ko ga je zapuščala življenjska moč Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, govorniku g. Ružiču ter gasilcem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu grob posuli s cvetjem, nam pa izrazili pisno ali ustno sožalje. žalujoči; žena, sin tn hčerka t. družinama icr drugo sorodstvo MAMA Bila si čudovita Sami, Lujzek ■■ ■ .ji Tt“ ir Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Danes mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Anton Čeh iz Beltince Hvala vsem, ki se ga spominjate ter se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 86, letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Karolina Čahuk iz Križevec v Prekmutju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botiiiii, prijateljem in vsem, ki ste darovali vence in šopke. Hvala gospodu duhovniku Balažiču za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-sttnke in gasilcem. Posebna hvala družini Ko loma n a Časarja za vso pomoč in Stefanu Kutoši, Žaluiuči: sii».Jjrrem Sjdonijo in vnuki^a Erika t družino KRI NI Nekdanji republiški poslanec Vili Žižek-Vilitu, tehnični di- rektor prek mursko-prleške odprave v Ande, je v Boliviji j v neki grapi naše! radijsko oddajno postajo, prek katere Je znani revolucionar Che Guevara vodil komunistično revo- , luči Jo. Čeprav ga je neka senjo-rita nenehno vlekla za rokav, je radijski oddajnik nemudoma popravil in ga bo izročil članu SLS ter občinskemu odborniku ’ Francu Horvatu-Oguljufanemu s Tišine. Nezadovoljni Horvat, ki mu pri sestavljanju soboške : vlade tudi tokrat nočejo dati ; nobenega resorja, potrebuje j radijski oddajnik, ker priprav- i Ija občinski državni udar. Kmetje, katerih njive ležijo ob cestah, ki so jih bojevniki njihovega stanu v času zadnjih kmečkih puntov protestno zaprli, so državnemu kmečkemu svetniku Evgenu Sapaču izročili zahtevo po povrnitvi škode, ,1 ki so jo bojevniki naredili na njivah. Kradli so krompir in I IJJIVdJ«. lUdUJI 4V EVI ISJ ' hodili ležat v pšenico. Sapač bo zahtevo za povrnitev škode naslovil na Drnovškovo vlado. ’ »V naši zadnji akciji »Pribii, žajmo muzejsko dejavnost mladim« pač nismo imeli srečne roke,« je izjavila Irena šavel-Ira, direktorica soboškega Muzeja, »Čeprav smo za učence lendavske osnovne šole, ki so si prišli ogledat razstavo Skavti in gozdovniki na Slovenskem, razstavo izselili iz muzejskih prostorov in Jo postavili v šotorih v parku, da bi bila seznani- I tev s skavtstvom bolj živa, so njihovi učitelji našo namero i spregledali in nas obtožili, da I smo razstavo zaprli.« * * * Državni svetnik Andrej Hra- i I i' telj-Cigarillos National« je predlagal spremembo 29, člena privatizacijskega zakona. Glasi se: -Krediti, ki sojih državljani Slovenije najeli v tujini, so ne- odplačni * >t[ ]ll Ni res, da je nekdanji disident in zapornik v komunističnih zaporih Rudi Ringbauer ki se v svoji nedavno izšli knjigi ■ Aforizmi prepira z Bogom, zdaj zaprt v vatikanskih ječah. Ko je Milita Fišer-Mica, pro-, fesorica knjižničarka in nekda- ■. nja Šefinja soboške srednje tek- ll stilne Sole ugotovila, da so med li stavkajočimi kmeti tudi »sloki, I visoki in črnobradi«, je na stav- j kovnem sestanku takoj predlagala, naj se stavkajoči učitelji in kmetje združijo in delujejo na skupnih osnovah. * * * Radgonski mehurčki Spoštovana publika! Mi kletarji smo pove- paliSču, Rečem vam: vse kaže, da je »pop na čini v kleti in ne vidimo belega dne, toda vladi«! Svojci umrlega so želeli, da bi bila vseeno, ko se odpravljamo iz službe ali pogreb in maša na pokopališču, on pa je zah-V službo doživljamo iste tegobe kot drugi meš- teval, da mora biti maša v cerkvi. Ne le da si čani. O razkopani, »razdrmani« in gradbeno naš gospod lasti pravico do svojevrstnih disci-usmerjent Radgoni je bilo že veliko, preveč plinskih ukrepov pri verouku, ampak sedaj govora - ti problemi Se dolgo ne bodo rešeni, sam postavlja svoje predpise, »Ka sen reka. Vseeno pa mi ležita na duši dve stari. Prvič: sen reka, če je mrliška veža za mrtvece in naj mi gospoda ne zameri, ampak naša vrla pogrebe, naj se tudi oni izvolijo potruditi do policija v tem primeru ne odigrava nobene tja,« Mogoče pa mu smrdijo svinjske kože, ki vloge. Pred veliko leti smo videli v mestih jihnevestnimeščani(vaščani)mečejovzaboj-poiiciste. ki so stali na podstavkih v obliki nik pri mrliški veži - si mislite, kakšen srn rad polovičnih sodov in z mahanjem rok usmerjali se širi s pokopališča, ko se temperatura dvigne promet. V Radgoni, kjer Čakamo in čakamo nad 30 stopinj? Kdor gre mimo, si misli, da na semaforje, pa na križišču ne moremo zaviti tako grozno smrdijo razpadajoča trupla, proti Murski Soboti ali Mariboru, prej lahko Ubogi pokojniki, česa vse jih obtožijo še po dobimo živčni zlom. Medtem policist izpol- smrti - krivi pa so tisti, ki so živi. njuje listek za loto ali preverja, kdo je parkiral pred pošto, in deli listke, s katerimi povečuje državni proračun. To je svinjarija: ni policistov in ni semaforjev. Kletarji pa so vedno pri pijači! ■ Kletar postavlja vprašanje - pa ne Župniku, ampak občini; kdaj bodo začeli izvajati odlok, da naj se ne vozi mrličev po najbolj prometni ulici v Sloveniji, ker to ni potrebno; na tej cesti so nedolgo od tega zaradi velikega pro- In sedaj Se drugi največji problem. V Rad- meta marsikaj prepovedali in ukinili prehode goni smo s samoprispevkom zgradili mrliško za pešce in parkirišča. Pogrebi menda tudi vežo, da umrlih ne bi več vozili ob Štirih ovirajo promet, kajne, gospoda z občine? popoldne po zelo prometni cesti proti poko- Kletar Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA Cene rabljenih Avtomobilov Prejšnja Dedetjo so na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajalci pripeljali 59 vozil, lastnike pa je zamenjal« Prejšnjo nedeljo so Lendavski pereči v četrtek je bil cerkveni p raz-nik svetega rejšnjega telesa in krvi, bolj znan kot lelovo; v petek je bil petek - dan pred soboto, ko je kmet že zdelan, pa se mu ne da, da bi še kaj velikega postoril; sobota pa je sobota, ko je treba malo počistiti po dvorišču in se pripraviti na nedeljo, ki je Gospodov dan. Tedaj si človek, ki pride od /Velke« maše, privošči izdatno kosilo, potem ga žeja in žeja, tako da se nazadnje še napije. In prav to se mi je zgodilo to zadnjo nedeljo. Proti večeru, ko sem si opomogel, pa je prišel k meni aktivist kmečke zveze Jožko, in ne da bi prej voščil dober večer, zabičat: »Jutri ob 3. uri moraš priti s traktorjem na mejni prehod v Dolgo vas in se tako pridružiti tistim, ki bomo zabarikadirali cesto in I tako protestirali proti Drnov- zgolj osebne koristi, ur nasKi vim pa hrbta, kogrezo ime’^. množice. Naposled je zam^' Škripajoča vrata in slika večerja je padla s stene na i« V ponedeljek, ko so tožm drugi kmetje ter njihovi .1 n)id plačani predsedniki in kradli bogu dan na m defp mejnim prehodom -Dolgo vasjo, sem jaz » toliko prostih dnevih pn^'‘' lal na svoji kmetijici. avee r sem seveda vklopil relevize^ bi videl svoje »štrajkače«. Marija, koliko se netlo! Tedaj sem zahtevajo od našega čega se vladnega predse JanČija: 31 tolarjev mleka, 185 tolarjev za ktkV goveda, TŽ5 tolarjev zn gram prašičev, 27 lokttp' liio- kilogram pšenice. • ■ škovi vladi!« Obiskovalca sem zavrni/ s svetopisemsko prispodobo: »Idaj gre ta kelih mimo mene!« To je razumel, kot da sem proti kmetom. Seveda nisem, saj sem tudi sam »individualni kmetijski proizvajalec«, kot so kmeta imenova/t v prejšnjem režimu. Moji argumenti za neudeležbo pa so bili: 1. v četrtek nisem nič delal, Ti so pa skromilr ^ehl. sat v 3*^.^ m ral sam pri sebi, sa; • ■ ■ ■, bilo ne snahe ne Žene, stn-v na čakanju na delo, o nikoli ni doma. bčJjh tako nikoli ni doma. i‘e/n, da sem sam dar: !. za kilogram pj' i Jabolka Jagode Pomaranče Limone Banane Hruške Češnje Mlad krompir Solata Mlada 100,00 200,1)? 100,00 140,00 120,00 150,00 100,00 140,00 120,00 čebula i'- česen Korenle Paprika Jajca Oreb.jetkca 150,00 500,00 100,00 300,00 10,00 850,00 ZELENJAVA POMURKA 82,00 * 200,00 m,OH 130,00 120,00 156,M 170,00 100,00 130,00 160,00 500,00 170,00 290,00 9,1X11 1000,00 ' 6 jeklenih konjičkov. Znamka avtomobila Letnik Prevoženih km Cena Škoda 120 L Golf JX Zastava 126 P Renault Traffic Renault 5 Campus Renault 18 TU Mercedes 200 D Visa Oltcit Jugo Florida 1,4 Lada 1200 S Lada Samara Opel Ascona 1.6 D Opel Kade« 1.6 D Opel O>rsa 1.4 I 1989 1989 1991 1986 1991 1985 1983 1991 1990 1986 1990 1986 1986 1991 20.000 49,000 11.000 180.000 18,000 103,000 215,000 13.500 19.000 70.000 32.000 125.000 122.000 15.000 7.000 DEM 14.500 DEM 4.800 DEM 14.000 DEM 11,600 DEM 6.300 DEM 12.500 DEM 4.800 DEM 9.000 DEM 3.000 DEM 8.150 DEM 11.000 DEM 11.500 DEM 17.200 DEM ker je bilo telovo; 2. v petek sem počival, ker je bil dan pred soboto; 3. v soboto se nisem smel pretegniti, ker je bila sobota; 4. v nedeljo nisem delal, ker je bit Gospodov dan, povrh pa sem se še napil; 5. na barikade ne morem, ker imam v rezervoarju traktorja gospodinjsko (rdečo) nafto; 6. moj traktor je »zelena Žaba« (steyr) in bi me bito sram med traktorji gorilami; 7. protestirat se ne morem zapeljati, ker se dotlej kri Še ne bo očistila alkohola; 8. tam me ne bo, ker...« Nisem mogel povedali do konca, ker me je Jožko »okur-cal«, češ da sem »pizda«. Dodal je, da sem tudi oportunist oziroma preračunjivec, ki da išče bika, ki sem ga , dal zaklati doma, setn prečju iztržil 350 tolarjev, logram »Čoke«, ki sem E tako dal spraviti na om se je revica izrodilo, p,' mačih kupcev । 300 tolarjev za kilogram, ; prodajam po ceni, Ja' ' cent litra radenske; , pokrmim bikPn^ r r ... p \rf' I nem pa dam zmleli v v Štorij v ’ vsak teden speče . peči sedem velikth rženo-pšeniČnego jih vseh ne pozobon^ .p. . X ... 1 ' —»rtzr/MV 1. I Ji,, J,,,.- , ampak jih nekaj nim strankam iz fak lem pač! 9 T«* kar pridelamo ozirott>^ r___________ . dimo« doma, ,^1? dodatnega deta in . jjrt’ droz/e in z । J _______te,^/iranie ! časa za proiesiiram^ nje torej nimam. Stavkolt^^ I TOTI in TOTA iz Lotmerka TOTA ni in ni mogla oditi iz Vardovega gradu. Že sem nameraval pogledati, kaj jo tako dolgo zadržuje tam, te pa je le od rieked vun prišla. Skoraj ni mogla iz sebe, tako se je čudila. ko je ugotovila, da imajo pri vseh 15 familijah lastno peč za centralno ogrevanje. Vsi se torej lahko počutijo kot graščaki in graščakinje. A to samo sedaj poleti, ko ni treba kuriti; pozimi pa nimajo kje imeti kur- jave, saj je lota .graščina’ brez drvarnic. Glavno je, da so vsi zdravi in veseli, nekateri pa včasih tudi v rožicah. TOTI pa bi bil strašno rad vsaj enkrat na seji občinske vlade v Lotmerki. Zdaj lahko zve samo po ovinkih, kaj je bilo najbolj zanimivo. Potem pa bi spoznal tudi Frančka^ ki še nikdar ni ni komu nič hudega štora, čeravno se večkrat precej razjezi. Zadnjič ga je menda najbolj svadilo, ko je slišal, da so lani iz lotmerSke občine nakazali v Ljubljano 2,8 milijona tolarjev, ki so jih skasirali od tistih, ki so se znašli pri občinskem sodniku za prekrške. Menda je rekel nekako takole; »Lačna vrana sito krmi. Tega Še svet ni videl, da bi občina plačevala človeka, ki bi pobiral denar za republiko, ne da bi ta prispevala za eno samo znamko za pismo. Temu Je treba narediti konec!« TOTI se s Frančkom zelo zelo strinja in mu pošilja lepe prleške pozdrave. Turnišče: cene pujskov Rejci so pripeljali prejšnji četrtek na sejc^ . starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 šolali®'' Prodali so jih Je 9 in to za ceno od 7,000 do U- 1-^- I za par, . Sejem pujskov v Turnišču je vsak četrtek on I 120 let tradicije - Pomurska banka J Vaša doma^® , (J.d-b«*'. Menjalniški tečaj Pomurske banke IS. junija 1993, lecsgi rti veli«”’'' |6*' I 1993 od 00.00. Srednji tečf(j Banke Slorenije velja od 15. junija 1993 od Kme^e blokirali mejne D Pomurski krnele so uresničili napoved o začetku splošnega suše. Dokler ne bo dosežen prehode 1 kmetje napoved splošnega Država Avstrija Francija protesta proti vladi in v ponedeljek dopoldne s traktorji blokirali j magistralni cesti do mednarodnih mejnih prehodov v Dolgi vasi in Žena znanega prekmurskega j »-->.,1- ki * . ■ i_ ci i.- na Hodi^u. Na protestnem zboru, ki sta ga pripravila Slovenska voditelja kmečkih puntov je . Frezidiju razodela, daje zadnji protest kmetov ena sama velika kurbirska akcija. »Ti naši čuki so si vse skupaj lepo skombini-rali. Stvarem pa sem prišla do j dna, ker Je moj neobičajno po- : gosto prihajal z barikad domov j menjavat spodnjice in se brit, svojih zakonskiii dolžnosti pa ■ ni opravljal. Poklicala sem ne- I kaj svoji kolegic iz Društva i kmečkih Žena in deklet in smo i se po pšenici plazile proti trak- ■ torskira zaporam. Pa smo vi- | dele! Popolnoma usklajeno ak- ; cijo! Naši možje so hodili ob i državni meji ter iskali skupine j romunskih beguncev. Ko so ; kmečka zveza in Zadnižna zveza Slovenije, so se jim solidarnostno pridružili tudi krnele iz ormoške, ptujske in mariborske občine. Protestni val se je v torek razširil tudi v druge občine in regije, med drugim na mednarodni mejni prehod v Gornji Radgoni. Na ta način želijo kmetje pokazati svoje nezadovoljstvo z vladno politiko do kmetijstva in reševanja nakopičenih težav v tej dejavnosti. Med udeleženci pomurskega protestnega shoda so bili tudi predsednik Slovenske kmečke zveze dr. Franc Zagožen, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih in predsednik stavkovnega odbora in državni svetnik Evgen Sapač. Po njihovem mnenju je vlada diskrimi- ustrezno razmeije med odkupnimi in drobnoprodajnimi cenami kmetijskih proizvodov in takojšnje sprejetje ukrepov za ublažitev posledic letošnje sprejemljiv dogovor z vlado, ne nameravajo zapustiti mejnih prehodov, so Se opozorili. Kako se bo vse skupaj izteklo, bo pokazal razvoj dogodkov. Na kmetijskem ministrstvu sicer pravijo, da so že pred časom pripravili kompromisni predlog o odkupnih cenah pšenice, živine, mesa in mleka ter višini prelevmanov, o čemer se morajo izreči tudi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, vladni odbor za gospodarstvo in končno seveda vlada, MILAN JERŠE -Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 1(10 100 1 Banka Slovenije 987,6101 2.065,9785 6.949,118(1 7,6440 7.793,4471 112,7635 NaltH^_ “casj*) J 2.017, 7.1« 7,6OS,#® natorska do kmetijstva, Frelih kakšno skupino »zahodih«, so , ' ,; , , . « , ,---- jo obkolili, potem so moške lo- || pa dodal, da je zdajšnja zaš- čili in jih pognali nazaj na Mad- i žarsko. z Romunkami pa so se porazgubljali po goščavju. Zakaj nismo tega povedale novinarjem in se olajšale za razočaranje? Saj nismo neumne! Pa tudi romunski begunci ne! »Bo- ' Citna politika do slovenskega kibogme«, to so pravi »hrc- i koji«l Pa madžarski graničarji tudi!« EESHMlIl kmetijstva kot v posmeh in da so že naveličani moledovanj. In katere so poglavitne kmečke zahteve, ki sojih znova ponovili na tokratnem protestnem shodu? V prvi vrsti zahtevajo višje zaščitne cene mleka (31 SIT), pšenice 27 SIT), govedi (185 SIT) in prašičev 175 SIT), uvedbo prelevmanov za zaščito domačih kmetijskih pridelkov, vzpostavitev tržnega reda. Prvi rojstni dan plačilne ACTIVA Plačilna kartica Activa riduiiiia ivaiii^^ci nvuva pK (41 rojstni dan. V enem letu je Act'_ najbolj množična slovenska v plačilno-posojilni sistem pa najvecj^ niji. Med izdajateljicami je danes Slovenije, ki so do sedaj pndobilS|^k^ 45.^ prodajnih mest in izdale že kartic. Mesečno je okrog 4000 pp?« ACTIVA NE MIRUJE! Kmalu prava mednarodna plačilno-pu kartic. Mesečno je okrog 4000 tiča, s katero bodo imetniki ne- plačila v tujini in dvigali tujo !J Pripravlja se tudi ZLATA KAn tero bo možno poravnati tudi ra višjimi zneski na preprost in r rpt