Predlog Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) ter 190. irT196. člena statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je skup- ščina občine Ljubljana-Šiška na...............seji zbora združenega dela in...............seji zbora krajevnih skupnosti dne....................... ter na...............seji skupščine občinske kulturne skupnosti Ljub- Ijana-Šiška dne........................................sprejela ODLOK o razglasitvi 14 objektov za etnološki spomenik ¦ ' Lčlen S tem odlokom se določijo objekti, ki se razglasijo za etnološki spomenik z navedbo občanov in civilno pravnih oseb, ki imajo lastninsko ali drugo pravico na etnološkem spomeniku (v nadalj-nem besedilu imetniki) irt družbeno pravnih oseb, ki upravljajo z etnološkim spomenikom (v nadaljnjem besedilu: imetniki pravice upravljanja), lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev. varstveni režim ter razvojne usmeritve glede spomenika in njegove okolice. 2. člen Za etnološki spomenik se s tem odlokom razglaša: 1. Objekt na sedlu Šmarne gore, Tacen 49 Stavba je pritlična, v delu levo od glavnega vhoda tudi pod-kletena. Prav ta del izpričuje zgodnji nastanek objekta, saj je po-leg značilnega obokanja prostora ohranjeno tudi gotsko profilirano okno, obrezano na ajdovo zrno. Objekt je v tesni povezavi s šmar-nogorskim kompleksom in nastankom protiturškega tabora, pred-stavlja soodvisno zgodovinsko naselitveno kontinuiteto. 2. Objekt Hraše 15, kot fragment Stavba je iz prve polovice 19. stoletja, nadstropna z dvokapno streho na čop in z ohranjenim polkrožno oblikovanim portalom \z zelenega tufa. 3. Objekt Vodice 60 Stavba je bila last kmeta svobodnjaka in je izjemne gmote in tlo-risa ter ima ohranjeno hišno kroniko. 4. Objekt Vodice 85 Stavba je v osnovi baročna. Pokrita je z dvokapnico ter krita s cementnim špičnikom. Razpored prostorov pa je v značilnem alpskem tlorisu. Stavba je nosilec ulične zazidalne linije najstarej-šega dela strnjeno pozidanih Vodic. 5. Objekt Cesta komandanta Staneta 16 Medvode Nadstrešna stanovanjska stavba z dvokapno streho na čop je iz trške arhitekture 19. stoletja. 6. Objekt Smlednik 41 Stavba je župnišče, pokrito z dvokapnico, ki se na čelnih straneh zaključuje v čop, z neokrnjeno fasado izpričuje stilno meščansko arhitekturo. 7. Objekt Zapoge 20 Stavba ima zamaknjen tloris na dvoriščnem delu fasade in ima poseben pomen za raziskavo razvojnih stopenj slovenske Ijudske arhitekture, oblikovanje in členitve glavne vaške ulice. 8. Objekt Osolnik 1 Stavba je izoblikovana kol pribrežni vrhhlevni tip stavbe značilne za 19. stoletje. 9. Objekt Dol 5 pri Medvodah Stavba leži na desnem bregu Sore, v neposredni bližini vaške cerkve Sv. Mihaela, z značilnim alpskim tlorisom in s tradicional-nim razporedom notranjih prostorov iz 17. in 18. stoletja. 10. Objekt Seničica29 Značilna kmečka stavba z arhitektonskimi baročnimi elementi 18. stoletja, ki v času izrednega razvoja meščanske in kmečke arhitekture ter bivalne kulture ni doživela rasti v širino, ampak le v višino. 11.ObjektGoričane23 Stavba leži vzporedno z vaško potjo na začetku brežine, ne-posredno ob vstopu v grajski kompleks Goričan s katerim je pro-storsko in vsebinsko povezana v nedeljivo celoto. 12. Objekt Gunceljska 37 Vaška stavba je izredno kvalitetno zasnovana in oblikovana ter je med najbolj kvalitetnimi tovrstnimi objekti v širšem Ijubljanskem in slovenskem prostoru, saj predstavlja s svojo horizontalno pro-storsko zasnovo premik v razvoju stanovske kulture kmeta v 16. in 17. stoletju. 13. Objekt Gunceljska 45 Stavba je zgrajena v zazidalnem uličnem nizu starih Guncelj, ki je potekal v stmjeni pozidavi od vaškega križišča pri številki Gunceljska 37 do gozdnega roba. Prostorsko je sicer manj izpo- stavljena, vendar pa je za celotno dojemanje ambienta nepogreš- Ijiva. •14. Objekt Vodnikova 61 a, 63 in 65 Stavbe so kompleks Vodnikove domačije ob Vodnikovi cesti, tik pod Šišenskim hribom. Poleg stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja kompleks dopolnjuje pritlični paviljon in znamenita kam-nita miza in skupina dreves, sestavljena iz 4 kostanjev in 1 lipe. Osrednja stavba je pomembna kot rojstna hiša prvega sloven-skega pesnika Valentina Vodnika, pa tudi kot značilna kmečka arhitektura. 3. člen V 2. členu navedeni etnološki spomeniki stojijo na zemljiščih z naslednjimi parcelnimi številkami, in so v lasti oziroma v uprav-Ijanju naslednjih imetnikov oziroma imetn/kov pravice upravljanja: Zap. Kat. št. občina Zk. vložek Št. parcele Kultura Izmera Imetnik oz. imetnik pravice upravljanja 1. Tacen 2. Hraše 3. Vodice 4. Vodice 5. Medvode 107 278 hisa brez izmere 162 467/2 stavbišče 268 m2 s hišo 85 931 hiša dvorišče 1814 m2 hlev vrt 880 m2 65 167 hiša in brez izmere gospod. poslopje 357 29/1 hiša 350 m2 6. Smlednik 345 7. Zapoge 292 8. Studenčnice 47 9. Sora . . 51 10. Golobrdo 9 11. Preska 1161 12. Stanežiče 102 13. Stanežiče 376 14. a Zg. Šiška 35 14. b Zg. Šiška 1771 14. c Zg. Šiška 1568 14. d Zg. Šiška 1659 67 zgradba brez izmere 536 stavbišče brez izmere s hišo stavbišče z gospod. posi 964 hiša, dvor., brez izmere gospod. posl. 272 stavbišče 467 m2 hiša, gospod. posl., dvorišče 86 stavbišče brez izmere s hišo, gospod. posl., dvorišče 832/1 dvorišče 87 m2 hiša 90 m2 zgradba 12 m2 394 hiša 169 m2 gospod. posl. 425 m2 dvorišče 672 m2 hiša 112 m2 386 hiša 115 m2 dvorišče 152 m2 gospod. posl. 16 m2 821/1 hiša in 2 gospod. posl. 319 m2 dvorišče in sadovnjak 180 m2 821/3 stavbišče z gospod. posl. 135 m2 820 stavbišče 132 m2 821/2 stavbišče z gospod. posl. 131 m2 last Šetina Staneta, Tacen 49 družbena last., pravica uporabe EMONA Ljubijana, TOZD Poljedelstvo-govedoreja, Domžale, Levstikova 39 last Tavčar Ivanke, Vodice 60 last Kržič Jožeta, Vodice 85 družbena last., stavba kot celota v upravi občine Lj.-Šiška; lastniki posameznih delov stavbe: De Zordo Frančiška, Franca Roz-mana 16, Ljubljana, Spasojevič Nada, Go-razdova 7, Ljubljana, Spasojevič Jovo, Go-razdova 7, Ljubljana, Tiosavljevič Tioslav, Pot na Rakovo 15/h v Ljubljani, Makovec Štefan, Medvode 49, Makovec Sonja, Med-vode 49 last rimskokatoliškega župnijstva, Smled-nik 41 last Weis Petra, do 1/2 in Weis Marije do 1/2, obaZapoge 20 last Čerman Janeza, Osolnik 3 last Šušteršič Franca, Dol 5 last Zavašnik Andreje, Seničica 11 last Babnik Vitoslave, Goričane 23, do 2/40, Babnik Jožeta, Cankarjeva 9, Ljubljana, do 3/40, Babnik Mete, Goričane 23, do 3/40, Babnik Marije, Goričane 23, do 3/40 last Kopač Antona, Gunceljska 37, Ljublja- na, do 1 /3, Kopač Štefana, Gunceljska 37, Ljubljana, do 1/3, Kopač Cirile, Guncelj- ska 37, Ljubljana, do 1/3 last Zaletel Marije, Gunceljska 45, Ljublja- na, do 4/6, Zaletel Marie-Silvie, Guncelj- ska 45, Ljubljana do 1 /6. Zaletel Dušanke, Gunceljska 45, Ljubljana, čo 1 /6 vsa družbena lastnina v upravi občine Ljub- Ijana-Šiška eno stanovanje v hiši last Po- gačnik Bogoljuba, Prule 11, Ljubljana zemljišče družbene last. gosp. poslopje last Pogačnik Bogoljuba, Prule 11, Ljubljana zemljišče družbena lastnina, stavba last Modic Antona, Vrazov trg, Ljubljana, do 1/2, Šerbec Milana, šišenska 12, Ljubijana, do 1/4, Šerbec Karoline, šišenska 12, Ljublja-na, do 1/4 last Vincek Petra, Vodnikova 65, Ljubljana, do 1/2, Vincek Dane, Kogojeva 6, Ljubljana, do1/2 4. člen Vsi objekti, navedeni v 2. členu lega odloka, se varujejo v ne-okrnjeni obliki z značilno oblikovano stavbno gmoto, ostrešjem in členitvijo fasad (npr. portali, okenski okvirji, struktura fasadnih elementov), razen objekta Hraše 45, kjer se varuje le portal. Pri objektu iz 8., 10. in 11. točke 2. člena pa se varuje tudi neposredna okolica objekata, ki mora ostati nepozidana. Vzdrževalna in obnovitvena dela, ki se morajo po potrebi opra-viti na posameznem objektu, so dovoljena po predhodnem so-glasju Ljubljanskega regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kultume dediščine. 5. člen Pri objektih iz 2. člena se ohranja tradicionalna namembnost kmetije, razen pri objektu iz 5. in 13. točke, kjer se ohranja stano-vanjska namembnost prostorov, pri objektu iz 6. točke pa na-membnost župnišča. Objekti iz 1., 9. in 12. točke 2. člena se lahko razen tradicionalne namembnosti kmetije namenijo tudi za g"ostinsko dejavnost ali raz-stavni prostor, celoten kompleks objektov iz 14. točke 2. člena, razen gospodarskega poslopja pa za kulturno dejavnost. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe. 7. člen Upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve poda predloge za vpis etnoloških spomenikov v zemljiško knjigo. 8. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št.: Datum: Predsednica skupščine občine Ljubljana-Šiška Anka Tominšek, dipl. iur. Obrazložitev Osnutek predlaganega odloka je bil obravnavan in sprejet na 34. seji zbora združenega dela dne 4. 2.1985 in 32. seji zbora krajevnjh skupnosti dne 30.1.1985. Na osnutek odloka so bile podane naslednje pripombe: 1. Normativno-pravna komisija: a) osnutek odloka je treba redakcijsko popraviti, b) v 2. členu je potrebno opredeliti in ločiti lastnike oz. imetnike pravice uporabe in upravljanja, c) v 3. členu je potrebno opredeliti kakšen je varnostni režim I. stopnje, d) pri vsakem objektu, ki je v odloku naveden za etnološki spo-menik, je potrebno vnesti tudi vložno št. iz zemljiške knjige, kata-strsko občino, št. parcele in kulturo, če je na tej parceli, e) potrebno je tudi proučiti termin »etnološki spomenik« ter ga uskladiti s 16. členom zakona o naravni in kulturni dediščini. Pripombe pod točko a), b), c) in d) so v predlogu odloka v celoti upoštevane. V zvezi s pripombo pod točko e) pa navajamo, da so v 16. členu zakona o naravni in kultumi dediščini opredeljene vrste spomenikov glede na njihove značilne lastnosti. Ker so predlagani objekti rezultat načina življenja, stavbarstva in domače obrti, jih po navedeni opredelitvi uvrščamo med etnološke spomenike. 2. Konferenca delegacij št. 50 KIT KZ Medvode, Temeljna dele-gacija KS Smlednik Temeljna delegacija se ne strinja z odlokom in meni, da mora predlagatelj predhodno zagotoviti pozitivna soglasja lastnikov ob-jektov, prav tako pa ugotavlja, da je nekaj objektov, ki so predla-gani, v zadnjem času spremenilo podobo in je vprašanje, če so še take vrednosti, da se zaščitijo. Poleg navedenega meni, da je potrebno z odlokom zagotoviti tudi sredstva za zaščito oziroma obnovo, ne glede na to v čigavi lasti so. Temeljna delegacija je sprejela sklep, da se mora oskrbnike hiš, ki so v trenutku odloka o razglasitvi etnoloških spomenikov obvestiti o predlogu, da bodo lahko svoje morebitne pripombe posredovali zboru krajevnih skup-nosti. Skupščina občine je dolžna izvajati zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/83) za svoje območje in na osnovi predloga strokovne organizacije sprejema ustrezne odloke. Zakon predpisuje v 10. členu, da morajo imetniki naravne in kultume dediščine ravnati z njo kot dobri gospodarji in jo ohranjati ali pa prepustiti strokovni organizaciji. S tem odlokom torej imetniki niso finančno prizadeti, vendar pa morajo ob spremembah na ob-jektu le-te^ izvajati ob soglasju in po navodilih strokovne organi-zacije. Predelave, adaptacije, obzidave itd. pa ludi po ostali zakonodaji niso dovoljene brez dokumentacije in dovoljenj. Posameznim lastnikom oziroma imetnikom pravice upravljanja bomo posredovali delegatsko gradivo in jih še pred sklicem skup-ščine seznanili z vsebino predloga odloka. O predlogu za uvrstitev med etnološke spomenike pa so bili obveščeni že ob pripravi stro-kovnega gradiva. Po sprejetju odloka bo vsak posameznik prejel ustrezno odločbo, ki jo bo izdal organ za premoženjsko-pravne zadeve. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je predlog odloka obravnaval na svoji 195. seji dne 19. 8.1985 in sprejel naslednji sklep: Izvršni svet določa predlog odloka o razglasitvi 14 objektov za etnološki spomenik in ga posreduje skupščini občine in skupščini kulturne skupnosti v obravnavo in sprejem. . . . _. Izvršni svet