Poštnina plačana v gotovini.
HI
Posebna izdaja.
Ljubljana, sobota, 29. oktobra 1927.
Leto II.
Posamezna številka Din l^O.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom. Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci in kmetje vseh dežel, združite se!
Medtem ko buržuazija pripravlja fašistično diktaturo, ječijo delavske in kmečke mase pod ofenzivo kapitala. Male kmete, osiromašene in prezadolžene, je letošnja slaba žetev še bolj pritisnila k tlom, med delavstvom narašča brezposelnost, v pasivnih krajih vlada glad. Pot, ki vodi iz tega pekla je le ena: Delavci, kmetje in vsi zatirani se moramo združiti v boju za kruh in za svoje državljanske pravice.
Vedno bližje k; vojaško-fašistični diktaturi.
VUKIČEVIČ-KOROŠČEV »BLEJSKI PAKT«
V PRAVI LUČI. le prvi mesec »novega« parlamenta, pod Vuki-čevič-Koroščevo vlado, nam odkriva namene te vlade, ki si je potom nasilnih volitev v parlamentu zasigu-rala poslušno večino.
Stari radikal NASTAS PETROVIČ, ki gotovo ni boljševik, je v parlamentu vsemu svetu povedal: »V naši državi opažam že par let sugestijo, ki je privedla do tega, da v državi ni več pravega parlamentarizma. V parlament, v katerem bi se moralo slišati glas pravih ljudskih zastopnikov, se je spravilo ljudi, ki so pripravljeni glasovati in podpirati vse, kar pride od zgoraj. Prvič, odkar imamo to državo, se je pri teh volitvah postavljalo uradne kandidate, ki so se ljudstvu vsilili. Pri volitvah so se vršila nasilja, hujša kot v najbolj črni dobi, najslabših režimov v predvojni Srbiji. Velika večina poslancev ne predstavlja pravega ljudskega razpoloženja, temveč je prišla v parlament po zaslugi žandarskih kopit in groženj policijskih oblasti, od velikega župana do vaškega policaja.«
Morali smo citirati ta odstavek iz govora radikala N. Petroviča v parlamentu, ker bi bili zaplenjeni, če bi sami povedali isto.
Vlada Vukičevič-Marinkovič-Korošec ima nalogo. da nadaljuje politiko, ki vodi v diktaturo, s kompromitiranjem parlamentarizma, ki se je začelo s prenašanjem zakonodajne moči na vlado (finančni amandmani). Ta vlada hoče vedno hujšo gospodarsko krizo popraviti na račun delavcev in kmetov, hoče dati zlate koncesije inozemskemu imperialističnemu kapitalu in kot vazal velikih imperialistov se oboro-žuje za pohod na sovjetsko Rusijo. V svrho lažje izvedbe tega načrta pripravljajo Vukičevič-Marinkovič-Korošec SPREMEMBO USTAVE, UVEDBO GOSPOSKE ZBORNICE, POSLABŠANJE VOLILNEGA REDA, KOMERCIALIZACIJO, vse kar svetuje za nepoučeno javnost tajinstveni »Politički glasnik«, ki nima za seboj nobene stranke.
»Blejski pakt« med Vukičevičem in Korošcem se kaže šele sedaj, ko se izvaja, v pravi luči. Bistvo tega sporazuma ni v tem, da so se združili klerikalci in radikali v enotnem parlamentarnem klubu, tudi ni najvažnejše to, da je SLS tretjič kapitulirala pred srbsko buržuazijo, GLAVNA JE VSEBINA IN PROGRAM za ljudstvo še vedno tajnega blejskega pakta.
Revizija centralistične ustave je bila do pred kratkim zahteva SLS in revizijo ustave predvideva Vukičevič-Koroščev sporazum. Toda ne revizijo v pravcu demontiranja nadvlade srbske buržuazije, temveč revizijo, ki bo uzakonila velekapitalistično gosposko zbornico, ki bo spremenila volilni red in tako ustanovila PRAVNO PODLAGO ZA KONTRAREVOLUCIONARNO FAŠISTIČNO DIKTATURO VELEKAPITALA. To je težišče blejskega sporazuma.
Na tem potu je TAKTIKA belgrajske buržuazije ZBIRANJE VELEKAPITAL/STIČNIH ELEMENTOV SRBSKE NARODNOSTI IZ VSEH STRANK, ki naj vodijo to politiko. V preteklih volitvah, pri verifikacijski debati, pri volitvi predsednika parlamenta, se je to pokazalo v sporazumnem sodelovanju velekapitalističnih elementov iz radikalne in demokratske stranke, katere vodi predsednik belgrajske borze in zunanji minister Voja Marinkovič. Ta vele-^ kapitalistična zveza srbske buržuazije potrebuje ZAVEZNIKOV, POMAGAČEV, POKORNIH SLUG IZ VRST PREČANSKE, NESRBSKE BURŽUAZIJE, ker se od nje ločijo nezadovoljne mase srbskega malomeščanstva delavcev in kmetov. Zaveznike za to svojo politiko je srbska velekapitalistična buržuazija našla med Slovenci v SLS, v Bosni pa med muslimanskimi begi in agi J MO. Nadaljni taktičen moment bodočih diktatorjev je TIHA LIKVIDACIJA DEMOKRACIJE IN PARLAMENTARIZMA, ker ne želijo naravnost provocirati nezadovoljne mase. DIKTATURA SE UVAJA NA KOMADE, POČASI IN NA »ZAKONIT« NAČIN. Prvo so spravili v ministarstvo civilista-neparlamentarca, nato že aktivnega generala, sedaj se postavlja podpolkovnike za velike župane. Korak za korakom, vedno bližje k diktaturi, ki jo oznanja kamarilski »Politični glasnik«.
S strani, od vladnih jasli odstranjenih radičev-cev in samostojnih demokratov poskušani malomeščanski »parlamentarni blok« je trhla koliba, katere gospodarji so vedno pripravljeni vstopiti v vlado.
Medtem ko srbska, slovenska in hrvaška buržuazija pripravljajo fašistično diktaturo, ječijo delavske in kmečke mase pod ofenzivo kapitala. Male kmete, osiromašene in prezadolžene, je letošnja slaba žetev še bolj pritisnila k tlom, med delavstvom narašča brezposelnost, v pasivnih krajih vlada glad. Pot, ki vodi iz tega pekla je le ena: Delavci, kmetje in vsi zatirani se moramo združiti v boju za kruh in za svoje državljanske pravice.
Ukinite nedeljski pouk na obrtno - nadaljevalnih Šolah po Sloveniji.
Imamo nedeljski pouk, pa se pri nas nobeden človek ne zgane, da bi našemu obrtnemu naraščaju izvojeval prosto nedeljo — kar tudi zakon o zaščiti delavcev predvideva (tedensko najmanj neprekinjen 36 urni odmor). V tem pogledu bodo morale vse strokovne organizacije podvzeti večjo akcijo, da se pribori naši mladini — prosto nedeljo.
O delovnem času. koliko delajo danes vajenci med tednom, to je pa posebno žalostno poglavje. 8 urno delo pri vajencih nikjer več ne obstoji in delajo 10 ur na dan in še več. V PEKOVSKI OBRTI PA VAJENCI DELAJO PO DNEVU IN PO NOČI, po nekaterih pekarnah celo 14 ur. Isto velja tudi pri čevljarjih, krojačih, šiviljah itd. Vsled takih razmer je nujno potrebna stroga kontrola. Vsakega posameznega delavca pozivamo, da vse take kričeče razmere sporoči našemu listu. Ko dobimo večje število vnebo-vpijočih podatkov, jih bomo v listu objavili in izročili merodajnim oblastem v vednost. Proti brezmejnemu izkoriščanju vajencev in vajenk ni druge poti kakor da gremo vsi na delo in jim pomagamo.
Trgovski vajenci in vajenke v Ljubljani so že dosegli, da nimajo ob nedeljah šole, isto mora veljati tudi za obrtne vajence.
Prihodnja »ENOTNOST« bo izšla NA 4 STRANEH, zakar gre zasluga vsem onim sodrugom in sodružicam, ki so zbirali in prispevali za tiskovni sklad in pridobivali nove naročnike.
V duevili od 1. do 10. novembra moramo kampanjo zbiranja tiskovnega sklada in pridobivanja novih naročnikov po vseh krajih podvojiti.
Nujna potreba obnovitve rudarskega strokovnega gibanja.
Trboveljska družba počasi pokoncuje 4000 rudarskih družin.
IZ TRBOVELJ.
S. urednik, blagovolite ta dopis v »Enotnosti« priobčiti. Potoval sem po rudarskih revirjih po svojih trg. poslih in videl sem obupne razmere rudarjev. Če pride človek v hišo, vidi raztrgane, bose otroke, ko se prikaže mati teh otrok, vidimo zopet bled, suh obraz, če je mož doma zopet slično. Človek vidi žive okostnjake pred seboj. — čc pogledam po sobi vidim, da tukaj vlada — strašna beda. — Vprašam ženico: no, mati kako je kaj? — Odgovor: Za obupati; živi bodemo šli pod zemljo! — Zakaj? Mož (rudar) zasluži 40 Din dnevno, delati mora kot črna živina, za preživljati je osemčlanska družina, na vsako osebo pride dnevno 5 Din, če gre vse za prehrano. Kako naj živimo? — Pet dinarjev zavžije majhen otrok, kako naj živi s tem odrastli otrok — mož in žena?— Pa pridejo še prazniki, ko mož nič ne zasluži — jesti se pa mora. Človeku se gnusi, da se v dvajsetem stoletju, v današnji razvpiti civilizaciji take reči dogajajo, da se na tako umeten način izstradava delavca-rudarja, ki gara kot črna živina. Ta rudar že tako preveč dela in za njegovo težko delo se ga plača 40 Din. Veliko je pa takih, ki so oženjeni, imajo družino in zaslužijo po 30 do 35 dinarjev in vsi, ki niso kopači ali provizionisti. Kako naj se s tem živi, to uganko naj javnost reši, ali pa kapitalist, ki potroši za eno samo kosilo po 100 Din ali še več. To mi je pripovedovala žena rudarja Z. Kamor prideš, vidiš na mizi hrano, ne za delovnega človeka, ampak bolj za svinje, sam slabo zabeljen krompir, koleraba, zelje itd. Odkod pa naj ta delavec še zdaj vzame denar za obleko, obutev, perilo, pohištvo in razne druge potrebščine? — Ni čuda, da se sliši, da TPD dela z 20 miljoni mesečnega čistega dobička. — Rudarji se pritožujejo, da jih že veliko ni dobilo celo leto nobene pare v roke (prazne plačilne kuverte!), ker njim vse obdrži družba za živila in tako ta človek trpin še košček mesa ne more zavžiti. — Drugi zopet trgovcem dolgujejo tisoče dinarjev. To je hujše kot staroveško suženjstvo, ker se ga še duševno muči in uničuje. Ko pridem v brivnico, naletim zopet na slično. Tukaj je polno rudarjev, ki samo tarnajo in tožijo, kako jih izkorišča družba in posebno podjetje Dukič. Pripovedujejo slučaje, da delavci že opešujejo pri delu, da mora en rudar delati za dva druga, kjer bi morala biti dva delavca, pusti TPD samo enega, drugega pa reducira. Priganja se jih pri uelu, tako da še tisti košček suhega kruha rudar nima časa pojesti v osmih urah dela, ki ga seboj prinese tako, da je 10 ur brez vsake hrane. Potem se sliši, da tudi stare
kopače provizioniste tako priganjajo in da zahtevajo, da mora star kopač, ki že gara 20 do 30 let tej družbi in je že ves izčrpan, toliko narediti kot mlad močan delavec. Pošiljajo jih na najtežje vožnje (laufanje) in najtežja dela (einlosanje) kamor spadajo močni mladi. Star rudar pripoveduje: Delam rad, ker se pa zahteva od mene pretirano delo, se pa to pravi trpinčiti me kot živino trpinčijo z bičem. Mladi inženjerji hodijo za temi rudarji kot biriči in sliši se, da se takozv. »Polaj« v tem zelo odlikuje. Star rudar pravi, da je to hudičev revir. Pri akordu se jim trga, ne da se potrebnega orodja, ne popravi se nič, ne snaži se po rovih, samo, da se špara in špara, a ti rudar se pa muči in muči še tam, kjer ni potreba, kjer bi se potom popravil in snaženja lahko več in lažje delalo ozir. storilo. Vse to obra-tovodstvo seveda ve, če pa se drzne rudar to vse povedati, se pri vodstvu eden na druzega izgovarjajo. Delavci tudi tožijo, da se danes v jami pri ognju, kjer bi se po predpisih moralo delati 6 ur, dela 8 ur in to v takem dimu, da se skoraj luči ne vidi. Preje se je plačalo 100 % (feueršiht), a danes se plača brez procentov, to je 40 Din mesto 80 Din. V dimu pri ognju 8 ur delati za tako nesramno plačo je res škandal in zločin. To se pravi delavca naravnost uničevati. Ali so tukaj še kake rudarske oblasti in zakoni ali jih ni. Tega v Avstriji rudarske objasti niso pustile. — Take razmere vladajo pri teh trpinih. Če prideš v kolonijo, slišiš tarnanje, če prideš v brivski ali trgovski lokal, povsod naletiš na take pritožbe in razgovore in res vidiš same suhe blede obraze teh sužnjev.	Potnik	B.
Povolilni teror v Trbovljah.
Pri nas kličejo orožniki v svojo pisarno vse one delavce, ki so podpisali kandidatno listo DKRB. Tam ga tako natančno popišejo, da je pismeno popolnoma fo-* tografiran. Tudi druge stranke so morale imeti po 100 podpisov, pa jih ne kličejo, tudi socialistov ne. Sedaj vidimo delavci, da so socialistični generali zavezniki režima in izdajalci delavskega boja. — Mi smo že navajeni preiskav in preganjanj od žandarjev kakor tudi od podjetja in se ne bomo ustrašili'boja za človeške pravice. Če bi se bali, bi liste DKRB ne podpisali. Zavedamo se svoje dolžnosti in tudi v bodoče jo bomo zvesto izpolnjevali. Take stvari nam pa koristijo v toliko, da žandarji sami iz naših bojevnih vrst trebijo boječe in neodločne in da postajajo naše vrste čim bolj jeklene in nezlomljive.	B.
Za krov nad glavo.
SHOD STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV V MARIBORU.
V nedeljo 23. oktobra se je vršil shod stanovanjskih najemnikov. Vse meščanske stranke in socialisti se trudijo, posebno z ozirom na bodoče občinske volitve, zbranim masam delavcev in nižjih nastavljencev z zlatimi obljubami in z udrihanjem na hišne posestnike in na vlado, pridobiti simpatije volilcev. Toda delavci morajo vedeti, da se meščanske in socialisti nikoli ne marajo boriti do skrajnosti za interese delavcev in nižjih nameščencev.
Izmed govornikov je znani fašist demokrat Mohorko podajal načrt novega stanovanjskega zakona, katerega 6i on namenil stanovanjskim najemnikom, če bi bil on na oblasti.
V tem načrtu predlaga, da naj bi imel hišni gospodar pravico, vreči stanovanjskega najemnika v dveh slučajih na cesto in sicer: 1. če stanovanje sam rabi, in 2.) če ga najemnik razžali, kar mora dokazati sodnijsko. Tako torej! G. Mohorko daje hišnim posestnikom tako pravico, da lahko mečejo vsakega neljubega najemnika, to je tistega, ki ne more plačati visoke najemnine, na cesto. To je direktno ukinjenje stanovanjske zaščite in napravi maksimiranje riajemnine popolnoma odveč. Sicer pa je vpii, da je treba napraviti v državi z železno roko red in disciplino. (Najbrže po metodi 2erjav-Pribičevič z orjunašf.) Eržen je sicer močno udarjal po vladi in njenem zakonskem načrtu in pretresljivo naslikal žalostne posledice odprave stanovanjske -zaščite, ni nam pa povedal, da se SSJ, ko je bila še na vladi na magistratu, ni čisto nič brigala za odpravo stanovanjske bede, ki vlada še do danes v Mariboru. Zelo značilno je bilo poročilo suspendiranega pod-uradnika Černeta, ki je izjavil, da ga je enostavno država sama stavila na cesto, da mora sedaj prebivati v prostorih, ki so naravnost življensko nevarni.
Dekalist s. Korbun je izjavil, da se vse meščanske stranke sedaj kažejo zelo radikalne, da so pa na magistratu vodile politiko, direktno naperjeno proti interesom delavcev in nastavljencev. V letih 1925 do 1927 so izdali za popravo vojašnic 415.981 Din (štiristo petnajsttisoč). Če hoče erar imeti popravljene vojašnice, naj jih sam popravlja. Občinski denar je za potrebe ogromne večine prebivalcev za stanovanja. Radi tega je potrebno, da delovno ljudstvo preneha s podpiranjem vseh meščanskih strank, in da se oklene edino razredne stranke.
Na koncu se je hotel k besedi oglasiti tudi minister na razpoloženju poslanec Vesenjak. Ko je delavstvo glasno protestiralo proti njemu in proti hlapčevski politiki SLS, sta se Mohorko in Krajnik na vse načine trudila, da pomirita ogorčeno delavstvo.
Mohorko je vpil nad delavstvom kakor divji, medtem je pa Krajnik z sladkimi besedami omogočil govor Vesenjaka. Ta pa ni povedal nič novega. Priznal je, da se dosedaj ni moglo ničesar doseči. Menda je bil edini uspeh kapitulacije SSJ pred centralizmom v tem, da je postal Gosar minister za soc. politiko.	J.	H.	•
>iOi, le naprei, dokler je ' Se vetra kai“.
V OUZD so klerikalni komisarji zamenjali demokratske.
Pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, so na komando klerikalnega ministra Gosarja demokratske komisarje zamenjali klerikalni komisarji. Kadar se take komisarske garniture menjajo, je seveda na eni strani žalost, na drugi pa veselje. Marsikak dobro zasnovan načrt je prepodenim demokratom splaval po vodi, klerikalci pa kujejo nove.
Kakor preje demokrati, rabijo sedaj seveda tudi klerikalci nekaj, kar lahko pred nepoučenim svetom pokažejo kot »delavsko« zastopstvo. Zato je klerikalec Gosar postavil poleg svojih zanesljivih ljudi v komi-
sariat socialistične pomagače, ki so vsakemu režimu na razpolago.
Taki komisariati morajo biti solidne buržuazne firme in glej — po predhodnem sporazumu med tajnikom SSJ Likarjem in ministrom Gosarjem — sta bila imenovana v komisariat ugledna gospoda Miha Čobal iz Zagorja in Ošlag iz Maribora. Kaj briga Mihata iz Zagorja, če ga proletariat ne mara, njega cenijo gospodje ministri, demokrat Žerjav nič manj kot klerikalec Gosar in to je Mihatu več, kot pa da bi bil izvoljen od delavstva. — V Zagorju je delavstvo dobilo večino. Miha pa, ki ni hotel sodelovati z izvoljeno delavsko večino, sj je obliznil vseh pet prstov, ko so ga klerikalci imenovali v gerentski sosvet. Samo da ima Miha besedo, pa gre stvar svojo pot naprej, naprej v prepad...
Stari, zaslužni socialistični voditelji izšolani v Tone Kristanovi šoli razumejo taka komisarska in gerentska mesta praktično. Oni vprežejo svojo preizkušeno marksistično moč v komisarijatu »skoraj brezplačno«. Samo da so zraven »za kontrolo« pravijo, in nič ne vprašajo ti večni zavezniki buržuazije, kdo jih imenuje, klerikalec ali demokrat, samo da je buržuj. Ti »stari preizkušeni« so drago in težko breme in ovira za konsolidacijo.
Začetkom meseca se je otvorilo novo zdravilišče na Kienovniku v hrvaškem Zagorju, za bolne na pljučah. Ob takih prilikah se priredi seveda slavnost, to se je zgodilo tudi na Kienovniku. Na to slavnost se je povabilo vse komisarje in predsednike bolniških blagajn v državi, da ni manjkalo ministra Gosarja, preds. Čobala, ravnatelja Bohinca, centralnega tajnika DZ Dr. Topaloviča, se samo ob sebi razume. Ta banket pa je stal nič manj kot 400.000 Din.
To vsoto je izdal osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, katero bo izprešal iz delavskih žepov. Delavstvo mora proti takemu brezmiselnemu razsipavanju težko prisluženega denarja najenergičnejše protestirati, zahteva naša mora biti, da se razpišejo volitve, ker pod delavsko kontrolo le ne bo mogoče tako lahkomiselno zapravljati, kakor se to dela pod komisariati. Delavstvo se mora na volitve tudi pripravljati, da dobi bolniško blagajno v svoje roke, za katero mora tudi prispevati. Klike pa, ki so komisarile celih 5 let, pa mora delavstvo obsoditi tako občutno, da jim bo skomine po komisariatih za vedno odpravilo.
Eden, ki se vrača domov.
Arh: Živijo Orjuna!"
Pomaknil je Arh spet klobuk nazaj, obmolknil in odjadral naprej. Doma pa se je vsedel za mizo in se razjokal. Zapustili so ga demokratje, splaval je po vodi napredni blok in njegove socialpatriotske službe je konec. V obupu je zagrabil za ostro pero in napisal je za »Delavsko Politiko«. — smešen članek.
ZA »SVOBODO« MOSTE.
V nedeljo 6. novembra 1927 se vrši ob 9. uri dopoldne sestanek delavcev iz Most v gostilni pri kemični tovarni (Kavčič). Sestanek se vrši 'za povzdigo delavske kulturne in telovadne organizacije »Svobode«.
Poravnajte naročnino!
Ojačimo kampanjo za .Enotnost**.
naso
II'
REZULTAT ŠTIRIH TEDNOV KAMPANJE 252 NOVIH NAROČNIKOV IN 3680.50 DIN TISKOVNEGA SKLADA.
V štirih tednih smo v akciji za našo »Enotnost« lepo napredovali in prepričani smo, da bodo te dni po prvem stopili v akcijo tudi sodružice in sodrugi iz onih krajev, ki so doslej spali. Do 10. novembra moramo zastavljeno nalogo rešiti, v teh dneh moramo napeti vse sile, da dosežemo 500 novih naročnikov in 5000 Din tiskovnega sklada. — Sodrugi, ki so prejeli nabiralne pole, naj storijo svojo dolžnost!
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA.
od 19. do 26. oktobra 1927:
Ljubljana: Perkavz 4 Din, Vinšek 4, Zupan 5, Monte Kristo 5, Polde 2, Tone 4, brez imena 8, Masle 10, Furlan Rud. 5, Wochel 5, Predikaka 10. — Črnomelj: Pezdivc 5. — Bled: Bohm 5. — Hrušica: Trtnik 5.50. — D. M. v Polju: Jurca 1, — Belgija: Hočevar 20. — Hrastnik: Kaplja 40. — Sodrugi iz Zagorja pod geslom: »Ker nas je postalo že sram, da med objavami še ni rdečega Zagorja, hodimo od vrat do vrat in zbiramo za tiskovni sklad«. Z zbiranjem še nadaljujemo, to je samo prvi del:— Valant Franc 6 Din, Gerhard Alojz 5, Peter Savšek 5, Kališnik Ignac 10, Gorejšek 10, Tomo Koprivc 20, Križanec 10, Jurca Albin 5, Kos 20, J. Miiller 15, Perlič 10, Jos. Ranzinger 10, Ino Janko 10, Kosel Tinca 10, Hribovšek 20, Grčar 10, Košir 10, Podunajec Štefan .10, Ferdo Motnikar 10, A. Rožar 20, Suša 10, Lek. Pokorny 10, Kreučič 10, Josip Narad 10, Kati Kovač 20, L. Mlakar 5, Ivan Borišek 10, M. Pole 10, Drago Kranjc 10, Kitz 10, Blažič Slavoj 10, Turk Jožef 10, Vinko Bajcar 10, Polda Brvar 5, J. Barlič 10, Šuligaj Ben. 10, Drnovšek Ivan 10, M. Košenina 10, Hočevar 20, Rajnar 10, Korbar-Wake 10, M. Medved 10, Jože Ernejc 10, Alojz Ravnikar 5, Čebular J. 5, Niko Roštohar 10, Neimenovani 100, Vodlan 10, F. Repovš 5, Anton Krajšek 4, Rakar 5, Neimenovana 10, Olga Cuk 10, Ivan Omerzu 10, A. Ašič 10, Peter Robavs 10. — Bauer Vencelj ml. 10, Veinberger Mirko, steklar 10, Sitter Ivan 10, Jugovar Richard 10, Grčar Petar 5, Bauer Joško 10, Laneger Anton 5, Bauer Franc ml. 4, Sitter Joško 4, Bauer Maks 4, Kellner Alojz 10, Zmrzly Leopold 10, Štiher Robert 10, Miiller Rajmund 2, Juhtman Leopold 2, Laneger Rudolf 2, Leban Ivan 5, Rancinger Anton 3, Lipovšek Franc 5, Kastelic Jože 2, Martini Petar 3, Hlebec Slavka 1, Poznič Zofija 3, Ludovika Polda 3, Dolšek Ana 3, Fakin Pavla 2, Grčar Leopolda 2, Robozin Jožef 2, Jurca Marija 2, Oblak Alojzija 2, Renko Pavel 3, Pance Karl 4, Lipovšek Anton 2, Jurca Otmar 2, Trinker Adolf 2, Rus Avgust 5, Grabnar Franc 2, Hoffmann Joško 10, Veber Anton 10, Ulaga Ana 3, lig Ana 5,»Lebeničnik Jože 5, Drimelj Alojz 5, Karat Rudolf 3, Drame Vinko ml. 15, Drimelj Otmar 10, Drame Vinko st. 5, Jugovar Ana 5, Polšak Mini 5, Valend Karl 10, Guzaj Franc 10, Lebeničnik Marija 5, Vozelj Alojz 8, Strašek Andrej 30, Ašmann Joško 10, Vidic Ivan 8, Ranzinger Alojz ml. 2, Hofman Ignac 10. — Zagorje I. objava 1000 Din.
Skupaj 1128.50 Din.
V štirih tednih kampanje 3680.50 Din. Od 4. septembra 1927 4753^0 Din.
SODRUGI! PO VZGLEDU RDEČEGA ZAGORJA VSI NA DELO ZA NAŠO »ENOTNOST«. NOBEN KRAJ V KAMPANJI NE SME IZOSTATI, VSAK POSAMEZEN SODRUG NAJ PRIDOBI VSAJ ENEGA NAROČNIKA.
Obvestilo. Uprava je zagorskim-sodrugom vrnila 140 Din, katere so dobili za tiskovni sklad pri trgovcih Korbarju (10 Din), R. Ahčanu 10 Din), Kušar Slavoju (20 Din), P. Mrnuhu (10 Din), pri industrijalcu M. VVeinbergerju (40 Din), in pri apneničarju Biroli (50 Din), ker od aktivnih demokratov-orjunašev uprava ne sprejema nikakih prispevkov. — Ljubljana, 25. oktobra 1927.	Uprava »Enotnosti«.
Občinske volitve v Rušah.
Dosežen skupen nastop dekalistov in socialistov. — Enoglasno sprejeta platforma, ki so jo predložili dekalisti.
Maribor, 23. oktobra.
Ko smo na dan volitev zvečer slišali poročilo iz Ruš, smo dejali, ta rezultat v Rušah ne predstavlja prave slike in pravega razpoloženja ruškega proletariata. Bili smo trdno prepričani, da naši uspehi in naša moč iz leta 1924 ne more izginiti v socialpatriotizmu, ampak da je le trenutno po zaslugi likvidatorjev padla naša moč. Dobili smo komaj 27 glasov, socialistična lista pa 219, dočim smo leta 1925 imeli že- 62 glasov.
Da je res tako, smo videli kmalu po volitvah, zlasti pa na skupni konferenci," ki se je vršila preteklo soboto. Po debati, ki je bila mestoma ostra, se je enoglasno sprejela platforma, ki so jo predložili dekalisti in občinski program socialističnih delavcev, ki se glede občinskih zadev od našega bistveno ne razlikuje.
Vsem delavcem in kmetom Slovenije je treba to povedati. Erženi in Petejani niso mogli sprejeti naše platforme, socialistični delavci Ruš pa so jo sprejeli. Doprinešen je s tem dokaz, kdo hoče enotnost in kdo jo razbija.
Res so bili naši sodrugi v debati pri kandidaturah preveč popustljivi, vendar smo prepričani, da bodo skupno z dekalisti v drugih krajih pripeljali proletariat na bojevno pot.
Zdaj je treba vztrajati na sprejetih sklepih.
Platicrma občinske politike se mora izpremeniti v dejanje, v resničnost. Ne gre, da bi se platiorma sprejela samo v besedah; treba jo je izvajati dosledno skoz iu skoz.
Delu čast in oblast!
Na invalide buržuazija pozablja.
V "državi SHS je 51.701 invalidov in teh 20.820 oženjenih z družino. Od teh je na ozemlju predvojne Srbije in Črne gore 24.682, iz takozvanih »prečanskih« krajev 27.619. Te številke kažejo, da ni resnica, da so v svetovni vojni v Srbiji zgubili več ljudi, kot prečani in da je tako utemeljevanje hegemonije srbske buržuazije neutemeljeno.
Vdov v vojni padlih in v bolnicah pomrlih vojakov je v državi 120.319, od teh 75.800 z otroci.
Sirot brez očeta in matere je 29.439; onemoglih, katere so vzdrževali v vojni padli je 4325 moških in 7949 žen.
Pod invalidski zakon spada v Jugoslaviji 218.129 oseb, za katere se izdaja samo 266,706.991 Din podpore, od katere vsote znaša invalidski davek 160 miljonov.
Povprečno na osebo znaša invalidska podpora 1222 dinarjev letno, ali 102 Din mesečno. Ker pa invalidi-višji oficirji itd. dobivajo mnogo nad to povprečno podporo, je invalidnina za invalide-prostake globoko pod povprečnim zneskom.
Ko so rabili vojake na frontah, so jim sveto zatrjevali: ne bomo pozabili na invalide. Danes, ko so brez rok ali nog, slepi itd., postali nerabni za izkoriščanje, nihče ne skrbi zanje. Invalidsko vprašanje rešuje buržuazija s tem, da reducira invalide Tn da postavlja padlim spomenike. Delavno ljudstvo si bo to zapomnilo za prihodnjič. Vsak delavec in vsak kmet je invalidski kandidat v bodoči vojni in se mora 'boriti proti militarizmu..
Proletariat napreduje.
Volitve v Hamburgu (Nemčija).
9. oktobra so' bile volitve v Hamburgu, pri katerih so delavski glasovi ogromno narastli. Komunisti so dobili 111.115 glasov, socialisti pa 247 tisoč. 1924. leta so imeli komunisti 78.500, socialisti pa 162 tisoč glasov. Buržuazne stranke so zgubile 5 mandatov, komunisti in socialisti pa so jih pridobili 13 in v hamburškem senatu je danes 90 delavskih poslancev napram 70 buržuaz-nih. Kljub temu pa hočejo socialistični voditelji v z-vezi z buržuazijo sestaviti hamburško vlado, kar je izzvalo med delavstvom hud odpor.
Volitve v Konigsbergu (Nemčija).
Pri volitvah 9. oktobra je dobila komunistična stranka 26.000 glasov, 1924. leta pa 14.921. Socialisti so dobili 25.000 glasov, 1924. leta pa 13.400. Delavske stranke imajo 30 mandatov v občini, vse buržuazne stranke pa 34.
Občinske volitve na Češkem.
Vsi časopisi so prerokovali, da bodo komunisti zgubili na glasovih. Vlada je pred kratkim odvzela vojakom volilno pravico, računajoč, da bo tudi s tem oslabila komunistično stranko. Zato so rezultati volitev tembolj presenetili, ker so komunistični glasovi narastli. V Pragi so kumunisti dobili 70.416 glasov in 17 mandatov (pri prejšnjih volitvah 67.000), narodni socialisti 96.538 , glasov in 23 mandatov, češki socialdemokrati 47.103 glasove in 12 mandatov, nemški socialdemokrati z 1982 glasovi so ostali brez mandata. V Pressburgu so dobili komunisti 7182 glasov in 8 mandatov, nemški socialdemokrati 2005 glasov in 2 mandata, češki socialdemokrati 5273 glasov in 6 mandatov. V Karpatski Rusiji (tako se imenuje južnovzhodna pokrajina Čehoslovaške) so dobili komunisti 42.566 glasov, češki socialdemokrati 15.321 glasov in narodni socialisti 2068 glasov.
Velika rudarska stavka v Nemčiji z uspehom končala.
Teden dni trajajoča stavka nemških rudarjev je bila v ponedeljek končana z uspehom, da se rudarske plače povišajo za 11%. Podjetniki so morali pristati na zahteve, ker se je vsled pomanjkanja premoga pričela ustavljati tudi druga industrija.
Po stavki znašajo rudarske mezde v srednji Nemčiji za delavce nad 20 let 5.60 mark (72.80 Din) po tariii in 6.94 mark (90-22 Din) z vsemi premijami. Za delavce nad 19 leti 4.91 mark (63.83 Din) in 5-72 mark (74.36 Din), za delavce nad 18 leti 4.21 mark (54.73 Din) in 4.6-1 mark 160.32 Din). Ženski delavci imajo 2.51 mark (32.63 Din) in 2.64 mark (34.32 Din), mladoletni pa 2.35 mark (30.55 Din) in 2.53 mark (32.89 Din).
Proces proti madžarskim komunistom.
V Budimpešti je pričel 17. oktobra velikanski proces proti madžarskim komunistom. Obtoženih je 64 delavcev in kmetov. Delavstvu vstop v razpravno dvorano ni dovoljen, vendar pa so bili obtoženci burno pozdravljeni od publike, ko so jih privedli v dvorano. Brani jih več advokatov, med njimi tudi profesor dr. Rustern Vambery, ki je ob pričetku razprave vložil protest, da se mu ni dovolilo govoriti z obtoženimi brez prič, da se je obtoženim vzelo papir in svinčnik, da se niso mogli pripraviti na obrambo. Glavni obtoženec Szanto odkrito priznava, da je prišel v Budimpešto brez potnega lista, ker smatra za svojo dolžnost sodelovati pri boju proti nasilju in izkoriščanju. Izjavlja, da je v preiskavi podpisal vsak protokol, ker so obtožene batinaii. Izjavlja, da je komunistična stranka Madžarske sekcija III. internacionale, ki ima v Madžarski svojo centralo in po sklepu te centrale je prišel na Madžarsko. Na vprašanje, če je deloval na to, da se sedanji sistem zruši s silo, je Szanto odgovoril, da tudi s silo, da je sila za komuniste sredstvo, da se borijo proti nasilju in da smatra za svojo življensko nalogo, delati na vposta-vitvi mogočne komunistične stranke, ki bo izvedla na Madžarskem novo, zmagovito diktaturo proletariata. Proces še traja.
Socialpatrioti izključujejo delegate v USSR iz stranke.
Ker vsak delavec-delegat, ki pride iz Rusije, ne verjame več socialpatriotskim lažem o sovjetih, so pričeli socialpatrioti zabranjevati svojim članom potovanje v Rusijo. Ker pa delavci le gredo, so pričeli z novo prakso. Da onemogočijo delegatom nastopati po povratku med socialističnimi delavci, jih izključujejo. V Parizu in Berlinu so izključili sedaj 'socialpatrioti iz stranke one delavce, ki so odšli na proslavo desetletnice oktoberske revolucije v Moskvo.
»Gliha vkup štriha.«
Monarhista Uratnika nima samo SSJ. Nekaj Uratniku podobnega je bilo pred kratkim v nemški komunistični stranki.. V Furthu je izstopilo iz kom- stranke pet občinskih svetovalcev in se pridružilo socialistom. Socialisti so to razbobnali po vsem svetlin tudi naši socialpatriotski listi so pisali o »razpadu komunistične stranke Nemčije«. Sedaj pa zvemo, da je bilo tistih 5 občinskih svetovalcev pred strankinim razsodiščem, ki je sklenilo izključiti jih iz stranke, ker so glasovali za Hindenburgov prispevek in ker so prisostvovali na nekem banketu železniške družbe. Šli so kamor spadajo, v socialpatriotijo, kjer lahko še naprej postavljajo spomenike in hodijo na bankete. Tudi Štukelj in Sedej se v Uratnikovi družbi bolje počutita, kot sta se v Delavskem domu.
Mariborska oblastna skupščina.
se sestane 5. novembra. Mesto Petejana pride v oblastno skupščino kandidat DKRB za mariborski okraj s. Andrej Čanžek.
Za ali proti štrajkbreherstvu?
SSJ in vodstvo Strokovne komisiie brani
štralkbreherstvo.
NAŠ EDINI ODGOVOR.
Pred 10 leti, 16. septembra 1917, torej dobrih 6 tednov pred zavzetjem oblasti s strani boljševikov, je napisal nek ruski socialpatriot v svojem listu »Rječ« sledeče:
»Oni (boljševiki) so frazerji, ki samo mnogo in glasno govorijo. Z izjemo nekaterih fanatikov so samo v besedah hrabri. Oni so desorganizatorji (razdirači, razkolniki) par exellence, so v bistvu strahopetci in se zavedajo prav dobro svojega neznanja in kratke dobe svojega obstanka. Pod nobenimi pogoji niso sposobni nobenega vstvarjajočega dela, oni živijo od razdiranja in od razbijanja konsolidacije delavskega razreda.«
Tega ruskega socialpatriota je zgodovina že des-avuirala, naši socialpatrioti pa to staro lajno o razbijanju itd. gonijo po »Del. Politiki« in »Delavcu«, da bi na to vižo odvrnili delavce od svojih grehov. Mi na take menj-ševiške melodije ne bomo odgovarjali, ker danes, ko je večina delavstva že spoznala izdajalce razrednega boja, to tudi ni več potreba.
KONČNO SO SPREGOVORILI!
Branijo stavkokaze, napadajo pekovske pomočnike.
»Delavec«, glasilo reformistične strokovne komisije, je v obrambo štrajkbreherjev objavil poročilo o nekaki »skupni seji« na strokovni komisiji. Branitelji stavko-lomcev v »Delavcu« hočejo »Enotnost« spraviti v zvezo s klerikalci in trdijo, da je »Slovenec 14. oktobra pisal o tem kar je pisala 38. št. »Enotnosti«, »ki je izšla isti dan«. Vsakdo lahko vidi, da je 38. št. »Enotnosti« izšla
7.	oktobra, v kateri smo pisali o soc. izdajalcih v vprašanju komercializacije in o delovanju soc. župana Ka-locha v Studencih. Da ne bodo to laž še pogrevali naprej povemo, kar v Ljubljani vsakdo vse, da je »Enotnost« iztiskana vsak četrtek, da gre vedno ob četrtkih na pošto in da se v četrtek zvečer že dobiva v trafiki.
Reformistični »Delavec« napada najpreje etavkujoče, ki so »napravili veliko napako«, da niso šli takoj delati.
O	stavkokazih pa pravi »Delavec« čisto milo, »da oni so-drugi funkcionarji, ki so pomagali »Del. pekarni«, niso naredili prav, z ozirom na psihološko razpoloženje.« Nato pa »Delavec« takoj »priznava, da jih je pri tem vodila dobra volja...« Drugo so samo napadi na dekaliste.
Pod tem obvestilom so podpisane: Strokovna komisija, Zveza živilskih delavcev in Ujedinjeni savez železničarjev.
Resnično poročilo o skupni seji na strokovni komisiji.
S. Praprotnik nam je podal o seji na strokovni komisiji sledeče poročilo:
Navzoči so bili: Uratnik, Likar, Jernejčič, Štukelj, Makuc, Vuk, Berdajs, Vrhunc, Koren, Sedej, Kovač, Brus, Stanko, Ajdiškova, Šušteršič, Tome, Pretnar, Svetek in dva kovinarja in od stavkovnega odbora: ss. Mrak, Plevanč in Praptrotnik.
Zapisnik je vodil Makuc, predsedoval je formalno Jernejčič, v resnici pa je vse vodil Uratnik. Prečitala se je »Enotnost«, nakar sem jaz obširno potrdil, da je »Enotnost« resnično poročala. V diskusiij se je konstatiralo še enkrat vse to, kar je bilo objavljeno v »Enotnosti«. Večina prisotnih: Makuc, Vuk Berdajs, Stanko, Brus, Ajdiškova, Šušteršič, Kovač, Mrak in Plevanč so molčali. Tome je odklonil vsako odgovornost za dogodke, ker ni bil v Ljubljani.
Svetek se je pričel zgovarjati s tem, češ, da ni vedel za stavko, da je šele 3. oktobra za to zvedel. Sedej mu je takoj predočil nevzdržnost take laži, ker so vsi meščanski časopisi o tem pisali. Nato je Svetek zaobrnil in dejal, da je od drugega bataljona, od kovinarjev in da ga živilci nič ne brigajo. Na »Enotnost« pljuje, kakor je velika, on je ponosen, da je delal. Likar in Sedej sta napadla Praprotnika, Likar je svojo akademsko izobrazbo pokazal z psovkami »barabe« etc. Praprotnik je predlagal sledeči predlog:
»Današnja seja konstatira, da delavska pekarna ni sprejela brez pridržka kolektivne pogodbe in da je one,
ki so tam proti sklepu stavkovnega odbora delali, smatrati za stavkolomce, ki ne spadajo v razredne strok, organizacije.
Seja daje ta sklep vsem delavskim institucijam na znanje v svrho tozadevnih sklepov z njihove strani.«
Ta predlog se ni dal na glasovanje, ker bi ga večina, ki se ne strinja s stavkolomstvom, sprejela. Prisotni so že odhajali, ko je Štukelj čital svoj predlog. (Poročilo o seji smo morali zelo skrajšati. Ob priliki se bomo na dogodke na tej seji povrnili.)
Kaj pravi Socialistična stranka?
Cela prva stran »Delavske Politike« je polna obrambe štrajkbreherjev. Toda obramba je lažnjiva, ker trdi, da je Delavska pekarna sprejela vse zahteve stavkujo-čih, kar ni res. Svetek divje napada stavkovni odbor in dekaliste. — Z njim in z drugimi se še pomenimo, danes jim daje najboljši odgovor: Izjava stavkovnega odbora:
IZJAVA STAVKOVNEGA ODBORA:
Ker se hoče odgovornost za napake pri pekovski stavki v Ljubljani po krivici zvaliti na stavkovni odbor, dajemo delavski javnosti sledečo izjavo:
1.) Brez znanja stavkovnega odbora se je sestavila kolektivna pogodba s pridržkom: »Podpisani mojstri se zavezujemo z lastnoročnim podpisom sprejeti to kolektivno pogodbo s pridržkom, da se po končani stavki zenači, kakor se bo v splošno sprejela.« To pogodbo je podpisalo 11 podjetij, med njimi tudi delavska pekarna.
2.) Ker bi se stavka morala smešno, brez rezultata končati, če bi vsi podjetniki podpisali pogodbo z pridržkom, je stavkovni odbor po sklepu shoda stavkujočih potegnil iz dela pomočnike iz vseh pekarn, ki so podpisali pogodbo s pridržkom.
3.) Na shodu se je sklenilo, da se pošlje na delo pomočnike v tista podjetja, ki podpišejo pogodbo brez pridržka, kar pa ni storil nobeden podjetnik tudi delavska pekarna ne. Zato do 9. oktobra ni stavkovni odbor poslal nikamor nobenega delavca.
4.) Delale so pa v tem času privatne pekarne z nekvalificiranimi delavci in 6 štrajkbreherji, v delavski pekarni pa so brez odobrenja stavkovnega odbora delali: Svetek, Vrhunc, Koren, Kovač, Vergelj, Dolinar in še trije nekvalificirani, katere po imenu ne poznamo.
5.) Po brezuspešni anketi 7. oktobra je stavkovni odbor po s. Pretnerju telefonično predlagal delavski pekarni, da brez pridržka podpiše kolektivno pogodbo, odgovor pa je bil odklonilen.
6.) S pomočjo s. Uratnika smo intervenirali pri Korenu, da bi stavkovni, odbor pričel peči kruh v delavski pekarni na svoj račun, kar je bilo tudi odbito. Obljubil pa je 3 % čistega dobička od novih odjemalcev, ki bi jih priskrbel stavkovni odbor.
7.) Da bi z zagotovljenimi 3 % podprli stavkovni fond, je stavkovni odbor sklenil poslati 7. oktobra zvečer delavce v delavsko pekarno in šele od tega dneva naprej se dela v tej pekarni po sklepu stavkovnega odbora.
8.) Ker so pekarne v tem času delale z nekvalificiranimi ljudmi in spravljale na trg dovolj kruha, je bil stavkovni odbor prisiljen sprejeti delo v tistih pekarnah, ki so delno (brez 5. in 9. točke) podpisale pogodbo. Po 9. oktobru se dela na podlagi te delno sprejete pogodbe v 10 pekarnah, med katerimi je tudi delavska pekarna.
9.) Brez pridržka, celo kolektivno pogodbo ni podpisala nobena pekarna, tudi delavska pekarna ne.
Ljubljana, dne 26. oktobra 1927.
F. Mrak, Plevanč, T. Praprotnik.
BROŠURA O ŠTRAJKBREHERJIH!
Ker med delavstvom ne dobijo odveze za svoj greh, so baje sklenili, da si poiščejo zadoščenja pri sodišču. Prav! Bomo imeli vsaj priliko pred sodiščem iznesti njihova izdajstva in v posebni brošuri o procesu podrobno obvestiti delavstvo, kdo je stavkokazil in kdo brani štrajkbreherstvo.
Zadnja seja v znamenju Kalochovega socializma.
Občinska politika v Studencih.
Za četrtek 20. oktobra t. 1. so gospodje sodrugi še na hitro sklicali izvanredno sejo, da še na hitro rešijo nekatere stvari, ker si niso več sigurni, da bi bodoči novoizvoljeni odbor delal tako ponižno lakajsko službo meščanski gospodi, kot sedanja večina.
Po polurnem čakanju naših sodrugov v občinski pisarni, je prišel socialistični klub, na čelu mu sam okrajni komisar. Župan Kaloch otvori sejo z ginljivim pozdravom na g. okr. komisarja ter naznani dnevni red: 1. Oddaja stanovanj v kupljeni hiši. 2. Oddaja zakupa občinskega lova. 3. Volitev reklamacijske komisije in volilnih odborov za občinske volitve, ter 4. popravilo cerkve Sv. Jožefa.
Zadnja točka se na predlog bloka večine vzame takoj kot prva. Okrajni komisar v glavnem raztolmači besedilo iz starega avstr, zakona glede popravil podružničnih cerkev ter potrebo izvolitve novega cerkveno-konkurenčnega odbora samo za občino Studenci. Župan mu pojasnjuje, da se je že veliko trudil v starem cerkve-no-konkurenčnem odboru in še pri zadnji seji na novo izvoljenega cerkveno-konkurenčnega odbora je tako izvrstno vplival na zastopnike drugih občin, da bi bili tudi ti pomagali plačevati za našo cerkev, »ko bi tegale tukaj ne bilo« (pokazal je na sodr. Zupanca). Ta je v zadnjem momentu vprašal, če se strinjajo, da bodo tudi druge občine plačevale, takrat so pa vsi rekli: NE. S tem nam je ves naš trud pokvaril. Oh, da bi vsaj molčal. Socialist Kac vpraša še okr. komisarja, če lahko tudi druge občine plačujejo za cerkev v Studencih. Okrajni komisar mu odgovori, da lahko, samo primorane niso. Na to s. Zupanc pove, da se lahko cerkev na lasten račun popravi, ker ima precej posestva in velika sredstva z nabiralnih pol, ko se je leta in leta za to pobiralo v občini. V zahvalo pa imamo, da se je s kancla po komunistih udrihalo. Ako rabijo in izkoriščajo cerkev in jo nočejo popraviti, naj se pa podere kakor je že bilo sklenjeno pod staro avstrijsko vlado, ker obstoja nevarnost, da se strop in stene uderejo na vernike.
Sprejme se nato predlog, da se izvoli nov cerkveno-konkurenčni odbor samo za občino Studenci, ampak šele od novega obč. sveta, ki bo izvoljen.
Ginljivo se zopet zahvali župan okrajnemu komisarju pri odhodu, ker se je potrudil v Studence.
Oddaja stanovanj. Socialisti so mnenja, da se obravnava samo glede poštarja, ki želi, da se mu najbolj ugodno uredi stanovanje. Opozoril jih je naš sodrug na one, ki imajo prošnje kolekovane z 5 Din in 20 Din za rešitev — vse za stanovanje. G. poštar tako že ima svoje stanovanje in se mu kot državnemu uradniku ne more odpovedati. Pomagalo ni nič. Ustregli so želji poštarja in žandarmerijskemu komandantu se je zasigu-ralo, da bo dobil stanovanje, če bo na njega reflektiral. Prostore za oba dva se ima urediti čim večje in še električno napeljavo v stanovanje jima plača občina.
Delavci, vi pa le naprej nosite prošnje županu! Na rešitev vaših prošenj Kaloch ne misli.
Oddaja občinskega lova. Socialist Leskošek predlaga, da ga vzame občina sama in ga odda svojemu strokovnjaku v zakup. Pozneje se je videlo, da je ta strokovnjak za zajce in lisice g. Leskošek sam. Bal se je, da bi mu nov občinski svet ne dovolil tega luksuza. Zato le hitro, dokler še imamo socialisti občino v rokah.
S.	Zupanc predlaga, da se da občinski lov na javno dražbo, ker dobi tako občina sigurno čez 1000 Din letno. Predloga niso upoštevali in s tem bo občinska blagajna znatno prikrajšana, ako sklep ostane.
V	reklamacijsko komisijo so izvolili 2 socialista in
1	blokovca na predlog Španerja. Niso se ozirali, da je DKRB v Studencih druga najmočnejša stranka. Zakaj se niste poslužili modusa kakor pri delitvi podpor kulturnim društvom, kjer ste natanko na procente izračunali, koliko dobijo Svobode, Sokoli in tista družba okoli kapucinov.
Z volilno komisijo je bilo podobno. Le Leskošek je dodal, da se to pot pokličeta k volitvam dva vladna komisarja, čeprav po zakonu ni treba. Ni se pa oziral, da bo morala občina vsakemu plačati tri dni po 150 Din na dan. Pozabil je, kako visoke davke imamo v občini, celo na meso, pač pa je hitej zatrjevati in utemeljevati, češ, da bodo volitve burne.
Našim volilcem sporočamo, da se tudi tokrat zadržijo mirno kakor dozdaj in se ne dajo izzivati s strani socialističnih hujskačev, da ne bo socialist Leskošek imel povoda, klicati žandarjev in policije na pomoč.
Vprašajmo sedaj: Ali so naša odkritja tako zmešala glave socialističnim odbornikom, da niso več sposobni voditi občinskih zadev drugače, kakor s pomočjo okrajnih komisarjev? Vprašujemo jih, če so povabili okrajnega komisarja tudi na svojo klubovo predsejo. To bi bilo zelo zanimivo za vse prebivalstvo Studencev.
Eno pa lahko pribijemo: Potaplja se barka Kalochovega »socializma«. V obupu kličejo patriotje oblast na pomoč. Ampak na dan volitev se bo pokazala čisto drugačna oblast in to je naraščanje Delavsko-Kmečkega Republikanskega Bloka. Na plan, proletarci Studencev!
Delavcem in kmetom Slovenije pa svetujemo, da pazljivo zasledujejo »štajerski« »socializem« Eržena in Petejana. Mežiški letak »Petejanov« in studenška občinska politika Kalocha — to sta dva bisera socialpatrio-tizma.	Dopisnik dekalist.
SODRUGOM V STUDENCIH!
Današnjo številko pošiljamo nekaterim sodrugom na ogled in jih pozivamo, da se naročijo na list, zakar jim prilagamo poštne položnice.
Iz Maribora.
Naša kandidatna lista zavrnjena. V sredo 19. oktobra so vložili socialisti svojo kandidatno listo za mesto Maribor. V soboto 22. t. m. smo hoteli mi dekalisti kot drugi vložiti svojo kandidatno listo pod imenom Delavsko-kmečki republikanski blok. Vendar na sreskem poglavarstvu niso hoteli sprejeti kandidatne liste in so sporočili našim sodrugom, da so tudi druge liste že vrnjene, akoravno so bile sprva sprejete. Klerikalci in veliki župan so bili pač presenečeni, ko ni bila SLS ne prva in ne druga. Tako se mora zgoditi tudi na dan volitev. — Nosilec naše kandidatne liste je s. Canžek, drugi na listi pa s. Korbun.
Šikane v železniški delavnici. Odkar se je začela redukcija in odkar slišimo besedo komercializacija, je v naši delavnici vedno slabše. Tudi volitve niso ničesar izpremenile. Gospod minister general hoče vpeljati militaristično disciplino in pasjo pokorščino. Vedno bolj stroge so odredbe glede posla, šikane dan na dan, prestavlja se delavce za kazen in zaradi malenkosti si gospodje inženjerji dovoljujejo luksus, da odpuščajo delavce. Slučaj z delavcem sodrugom S. je jasen znak, kako daleč smo prišli. Vodstvo delavnice hoče čistiti obrat. Sodrugi, izpreglejmo pravi čas to nevarnost, sto-
pimo vsi na plan. Ne dajmo dopustiti, da bi se z nami delalo kakor bo gospodi všeč. Vsi kot eden na protest! Vsi kot eden v organizacijo, v Savez železničarjev Jugoslavije.
Hinein in die Gewerkschaften! Man trifft hie und da
einen Genossen, der uns sagt: »Es ist ja nichts mit dem Savez!« Genossen, das ist falsch und geiahrlich. Wir sptiren heute immer grosseren Druck vom Kapital und von der Staatsmacht und in .solcher Situation werden die Bedingungen unseres Kampfes immer schwerer. Und mit dem Drucke des Kapitals wachst auch der Druck der kapitalistischen Agenten, der reformistischen Ffihrer. Diese »Fiihrer« vvollen sich auch in unserem Savez breitmachen. Auch sie verschlechtern die Bedingungen unseres Kampfes und unserer Gewerkschaft. Genossen, dieser Situation miissen wir gewachsen sein. Ali dieser Last miissen wir uns mit verstarkten Kriiiten entgegen-stemmen. Je grosser der Druck, desto dringender ist die Einheit unserer Reihen. Mehr Mitglieder in die Ge-werkschaft! Mehr Aktivitat aller Mitglieder und Arbei-ter! Es drohLuns die Kommerzialisierung der Eisen-balin. Sie wird schwere Folgen mit sich bringen und schon jetzt, wo von dem nur die Rede ist, sieht man die Zeichen kunftiger Ausbeutermethoden. Darum, Genossen, keine Flucht von der Klassenfront, keine Gleich-giiltigkeit, keine Passivitat, sonst Uberrumpelt uns das Kapital und uns Eisenbahner harrt das Los der Berg-arbeiter von Trbovlje, Zagorje, Hrastnik. Hinein in die Gewerkschaften! Sie sollen unser sein, dass heisst zum Kampfe gegen das Kapital fiir die Interessen der Arbei-termassen.
Demokratje! Zdaj rogovilite proti klerikalcem in županu dr. Leskovarju. Pozabiti pa ne smete, da ste vi z vašimi glasovi izvolili Leskovarja, to je klerikalnega župana. V zahvalo za to ste dobili večino v Mestni hranilnici. In skupno ste vodili s klerikalci davčno politiko, ki odira delovno ljudstvo!
SSJ NA JESENICAH JE RAZBILA SKUPEN NASTOP PRI OBČINSKIH VOLITVAH.
Na skupni konferenci dekalistov, Socialdemokratov in SSJ smo 16. oktobra razpravljali o potrebnem skupnem nastopu, ki so ga pa delegati SSJ razbili z neutemeljeno zahtevo, da mora biit nosilec liste socialist Zug-witz.
Listo DKB smo sestavili potem z socialdemokrati, s katerimi smo se sporazumeli v vseh točkah. Imamo že gotovo, ko mine reklamacijski rok, bo vložena.
Vodstvo SŽJ in komercializacija.
TEORIJA IN PRAKSA G. STANKOTA.
G. Stanko in socialisti nam so bili zelo zamerili, ko smo bili na enketi povedali, da pomeni komercializacija tudi odtujevanje železnic in drugih državnih podjetij iz roke države in predajo le-teh v roke privatnih kapitalistov ter da železničarji in socialisti tudi iz tega vzroka ne smejo podpirati in zagovarjati komercializacije. G. Stanko se je na nas hudoval, češ, da tako razumemo komercializacijo samo mi in noben drugi. Komaj pa je g. Stanko zaključil svoje slavne enkete, glej ga, vranča, že smo čitali v vseh jugoslovanskih buržuaz-nih listih, da je tudi gospod finančni minister v Vukičevičevi vladi tako razumel komercializacijo in da je naročil vsem ostalim ministrom, DA NAJ POSKRBIJO ZATO, DA PREIDEJO TAKOJ VSA PASIVNA DRŽAVNA PODJETJA V ROKE ZASEBNIH KAPITALISTOV. Pa ne samo to! Komaj se je posušilo črnilo na člankih, v katerih je g. Stanko razlival svojo sveto jezo nad našo zlobnostjo, da si upamo »podtikati« njemu in socialistom sodelovanje pri odtujevanju državnih podjetij iz rok državne uprave, že je isti g. Stanko v »Ujedinjenem Železničarju« sam pred vsem svetom dokazal, da so bile naše trditve glede njega popolnoma točne. G. Stanko objavlja v 20. številki »UJEDINJENEGA ŽELEZNIČARJA« DVA ČLANKA, KI OBA PRIPOROČATA IZROČITEV ŽELEZNIC V PRI,-VATNOKAPITALISTICNO IZKORIŠČANJE. Prvi članek je ponatisnjen iz lista slovenskih radikalov, »Narodnega Dnevnika«, drugi je članek famoznega Dragiše Lapčeviča, ki prodaja svoj »socializem« po različnih srbskih buržuaznih listih. Prvi članek uredništvo »Ujedinjenega Železničarja« odkrito odobrava, drugi, ki je direktna reklama za roparsko početje jugoslovanske buržuazije, pa objavlja brez besedice obsodbe. Vsak delavec, ki ta dva članka prečita in ni z druge strani poučen o lepoti komercializacije, mora dobiti utisek, da je komercializacija in še posebno, če pri tem preidejo železnice v privatno eksploatacijo, za železničarje prava sreča. Ce pomislimo še na vse povrh, da je zlasti pri slovenskih železničarjih, ki živijo še v spominih na »Južno železnico«, to napačno mnenje naravnost vkoreninjeno, potem je tako početje direktno zapeljevanje železničarjev v kapitalistične zanjke.
V	članku »Narodnega Dnevnika«, katerega avtor je FRANC ALEŠ, je dobesedno rečeno:
»Klic za odpravo teh razmer je torej postal vitalnega (živ-Ijenskega) pomena za naš nadaljni gospodarski razvoj. Odprava teh razmer pa je mogoča le na dva načina. ALI DATI DRŽAVNE ŽELEZNICE V NAJEM KAKEMU DOMAČEMU ALI CELO TUJEMU BANČNEMU KONZORCIJU; TOREJ IZ-PREMENITI SEDANJI SISTEM V KOMERCIALNO-TRGOV-SKI, ali pa — reducirati železniške delavce in uradnike, uvesti splošno štednjo na račun železniškega delavstva in znižati plače ter doklade vsem državnim nameščencem na državnih železnicah.« (Podčrtal pis.)
Jasno ko beli dan, da hoče buržuazija s takim pisanjem in s takimi dokazi samo pripraviti delavstvo do tega, da bi mirno in zadovoljno sprejelo prehod železnic v roke privatnega kapitala, a uredništvo »U. Ž.« mu pripiše sledečo pripombo:
»Prinašamo gorenji članek, ki ga je priobčil »Narodni Dnevnik« v vprašanju komercializacije, ki obravnava to vprašanje z VIDIKOV DEJANSKEGA POLOŽAJA IN NE IZ OZKO-GRUDNIH STRANKARSKIH VIDIKOV.« (Podčrtal pis.)
Živio Stanko! Red sv. Save je zaslužen!
Lapčevič odkrito pravi, da je napačno mnenje, da morajo biti železnice, pošte, telegraf, telefon, gozdna podjetja, rudarska podjetja in razne tovarne državna podjetja in dokazuje, da so to tudi kapitalistična podjetja (Binsenweisheit!), da je v državnih podjetjih položaj delavstva najslabši in da je v državnih podjetjih štrajk, kot najvažnejše bojno sredstvo delavstva, popolnoma nemogoč. Seveda so tudi državna podjetja kapitalistične države — kapitalistična, toda do danes vendarle ni res, da je položaj v državnih podjetjih najslabši. Ne samo, da niso, na splošno, slabše plače, temveč tu je tudi še penzija, ki je v privatnih podjetjih ni in ki bo pri železnicah potem visela v zraku! Kar se pa štrajka tiče, je pa več ko smešno, da ga bo država rajši tolerirala (dopuščala) na železnicah, če jih bo izkoriščal privatni kapital. Delavstvo bo lahko štraj-kalo, kadar si bo znalo štrajk izsiliti in ga s svojo silo braniti in nič drugače!
Mi smo Stankota in socialiste pritisnili, da so se morali izreči vsaj proti odtujevanju železnic iz državne uprave. Toda to so Stanko in socialisti napravili samo na papirju; sedaj pa v praksi podpirajo tudi odtujitev. Volk menja dlako, ne pa svoje nature — to je stara stvar!
Stanko bo seveda na to odgovoril, da zmerjamo železničarsko organizacijo. Q ^
• ®®@®@
DANAŠNJI ŠTEVILKI SO PRILOŽENE POŠTNE POLOŽNICE
za poravnanje naročnine. Naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do 1. novembra, smo priložili listke z datumom, do katerega imajo naročnino plačano.
Ker moramo tisk sproti plačevati, nujno pozivamo naročnike, da zaostalo naročnino takoj poravnajo in da po mogočnosti pošljejo naročnino tudi za naprej, kakor je to uvedeno pri vseh drugih listih.
RAZPRODAJALCE »ENOTNOSTI« pozivamo, da nam pošljejo obračun za prodane izvode!
Pred desetimi leti
je petrograjski proletariat še TRI DNL pred^popdlnim zavzetjem oblasti zbiral za svoj tisk!
V	inštitutu »Smolni«, sedežu petrograjskega sovjeta, so vladali že boljševiki. Centralni eksekutivni odbor sovjetov, v rokah menjševikov in eserov, pa je obdržal v svojih rokah dnevnik »Izvestija petrograjskega sovjeta«. Vsi poizkusi in napori petrograjskega sovjeta, da dobi svoje glasilo, so bili brezuspešni. Lastniki vseh tiskaren so ga bojkotirali v sporazumu s centralnim odborom.
Zato je odbor petrograjskega sovjeta sklenil, da izvede 4. novembra 1917 veliko agitacijo in zbere potrebne vsote denarja, da bo mogel ustanoviti svoj list.
Meščansko in socialpatriotsko časopisje je trdilo, da bodo 4. novembra boljševiki začeli boj z 'orožjem na petrograjskih ulicah. Nihče ni dvomil o tem, da bodo boljševiki izvršili oboroženo vstajo; Trudili so se samo, da uganejo dan, kdaj se bo to izvršilo.
Petrograjski sovjet je postopal mirno in hladnokrvno in 4. novembra je bil dan parade proletarske armade. Ogromne mase so prišle na sovjetske shode, ki so trajali po več ur. Vsa javna poslopja so bila preplavljena z delavci, vojaki in mornarji. Taki shodi se do takrat v Petrogradu niso vršili . . .
Izvestija petrograjskega sovjeta so izšla.
TRI DNI POZNEJE.
7.	NOVEMBRA v rano jutro so agenti vlade zasedli in zapečatili tiskarno bol.iševiške stranke. Revolucionarni vojni odbor je poveril volinijskem polku »veliko čast, da brani svobodno socialistično besedo proti kontrarevolucionarnim atentatom«. Tiskarna je na to nepretrgoma delala in oba lista (glasilo boljševiške stran--ke in glasilo petrograjskega sovjeta) sta pravočasno izšla.
Ob enih popoldne je Trocki na seji sovjeta sporočil, da vlada Kerenskega ne obstoja več in da do sklepa vseruskega kongresa sovjetov preide vlada v roke revolucionarnega vojnega odbora.
8 urnik v trgovini.
»Zveza privatnih namešencev«, ki je že dalj časa vodila akcijo za uvedbo 8 urnega delovnika v trgovinah, je dosegla, da je minister za socialno politiko z odlokom z dne 30. septembra št. 8914 odredil, da se imajo trgovine v Ljubljani odpirati in zapirati tako, da se bo izvajal 8 urnik. Ta odredba je v smislu čl. 13 zakona o zaščiti delavcev in če bi se vodstva strokovnih organizacij resno potrudila, bi z vstrajno akcijo mogla priboriti vsemu delavstvu 8 urni delovni čas, ki je v zakonu o zaščiti delavcev itak uzakonjen.
SEJA ŠIRŠEGA CENTRALNEGA ODBORA »SVOBODE«.
Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda« ima veliko težkoč pri svojem delu, ker. ima premalo stika z ostalimi delavskimi organizacijami. Bori se za svoj obstoj in marsikatera podružnica bije mogočno borbo zoper meščanske organizacije, ki s svojim strnjenim, materijelno dobro podprtim aparatom izvabijo marsikaterega nezavednega proletarca v svoje vrste. In ravno te meščanske kulturne orgnizacije so važen faktor tudi pri politiki, ker preko njih preparirajo meščanske stranke svoje volilce iz vrst proletariata. Smatramo to kot skrajno škodljivo in apeliramo na zavedno delavstvo in njegove zastopnike vseh struj, da priskočijo »Svobodi« z resnim delom in nasveti na pomoč.
»Svoboda« je nestrankarska organizacija. Njen glavni namen je izobrazba delavstva v marksizmu, ki ga tako pogrešamo pri vsem delovanju proletariata v SHS. Marksistična izobrazba je nujno potrebna za vsakega delavca od leve in desne in ravno marksizem naj bo izhodišče za razčiščenje raznih nesoglasij. Vsi moramo skrbeti za to, da se slovenski proletariat ne bo umetno še naprej uvajal v meščanske organizacije. Zato moramo podkrepiti, razširiti »Svobodo«, da bo močna in klubovalna kulturna postojanka napram meščanski kulturi. Zavedati se moramo, da je tudi kuitura razredna in da ima proletariat svojo kulturo, svojo kulturno misijo v človeški družbi.
Drugo leto 11. decembra je 10 letnica smrti pisatelja Ivana Cankarja. Dolžnost slovenskega proletariata je, da se dostojno spomni enega izmed največjih slovenskih umetnikov, ki se je vse svoje življenje boril na strani zatiranih in je bil celo član predvojne jugoslovanske socialno-demokratske stranke. S »Hlapcem Jernejem« je ustvaril prvo slovensko proletarsko veleumetnino. »Svoboda« je vzela nalogo nase, da organizira spominsko proslavo. Sploh pa mora postati Ivan Cankar centralna oseba našega kulturnega dela. Njegovo življensko delo mora biti tesno spojeno z delom »Svobode«, ki ga mora danes, ko slovenska buržuazija žonglira z njegovim delom in imenom, proletariat zahtevati zase in dokumentirati, da je Cankar last slovenskega delovnega ljudstva, čigar sodrug, prijatelj in glasnik je bil za časa svojega življenja.
Da razčistimo in uredimo razmerje »Svobode« do ostalih delavskih institucij, da se skupno pogovorimo o smernicah in delovanju, smo povabili na sejo zastopnike vseh delavskih političnih- in strokovnih organizacij. Seja se bo vršila v nedeljo 30. oktobra v Ljubljani v prostorih centrale ob 10. uri predp. Glavne točke dnevnega reda so: 1.) Reorganizacija in bodoče delo »Svobode«. 2.) Določitev občnega zbora. Popoldne ob
3.	uri se vrši na istem mestu konferenca telovadne podzveze DTE. Vse za marksizem in izobrazbo proletariata!
»Svoboda«.
DTE »SVOBODA«, ŠIŠKA/
Telovadni odsek »Svobode« Šiška naznanja, da priredi pod svojim vodstvom
PLESNO ŠOLO.
Plesne vaje se bodo vršile vsako nedeljo od 3. do 7. ure v »Švicariji«. Otvoritvena vaja se vrši dne 30. t. m.. Vabimo sodruge in sodružice, da se kakor lani, tudi letos udeleže naših plesnih vaj.	DTE	»Svoboda«,	Šiška.
SODRUGI NAROČITE
pravočasno več izvodov prihodnje številke »Enotnosti«, ki bo na 4 straneh z bogato vsebino o sovjetski Rusiji. Organizirajte v vseh delavskih krajih razprodajanje.
V KAVARNI
JADRAN
V MARIBORU
KONCERT
VSAKO SREDO,
SOBOTO IN NEDELJO
Izšla je brošura
Komercializacija in njene zle posledice za delovno ljudstvo.
Vsebina: 1. Predgovor. 2. Uvod. 3. Nova nevarnost.
4.	Komercializacija, socialisti in mi. 5. Predlog resolucije.	i
Brošurica ima 32 strani in stane samo 2 Din komad.
Razprodajalci dobe 25 % popusta-Vsak delavec mora imeti to brošuro. Ne sme pa biti zaupnika, ki bi ne poznal te brošurice.
Naroča se pri založniku:	DELAVSKO	- KMEČKA
MATICA, Ljubljana, Karla Marksa trg 2, Delavski dom, dvorišče.
MARIB Koroška ces	
	
	
j Nepremočljivi |§4^ /m HBL^P	
jesenski	i in zimski čevlji
Z demokrati ali s klerikalci?
To težko vprašanje muči danes našo vrlo SSJ. »Štajerski« socialisti so bolj za nadaljevanje zveze z demokrati, »kranjski« pa še iz »lepih časov« Zveze delovnega ljudstva za zvezo s klerikalci. »Zaupna« konferenca Likarja z Gosarjem je rodila kompromis v OUZD in baje je Likar moral obljubiti, da bo vplival na »štajerske« sodruge, da tudi oni preidejo iz demokratskega v vladno klerikalno naročje. Frajlico SSJ dobi vsak, kdor je na vladi. Zastonj seveda ne, ker take vrste frajlice so na razpolago samo proti »odškodnini« za zgubljeno nedolžnost.
Kristanovo izjavo
o 66.279 Din je objavila »Del. Politika«. Iz nje zvemo, da se je res razdelilo okrog 2,800.000 Din »na politične in gospodarske grupe« in da je na politično grupo A. Kristana pripadlo res 66.279 Din. Katera je Kristanova politična grupa je vsakomur jasno in mesto da pravi A. Kristan, da bo odločal o vporabi 66.279 Din odbor »Delav-sko-kmečke prosvetne Jednote«, bi bilo boljše, da bi povedal naravnost, da bo odločal on sam.
»Ali je to pravni red«,
vprašuje Miha iz Zagorja v »Delavski Politiki«, ker oblastni odbor še ni poslal revizijske komisije radi 86.000 Din primanjkljaja na občini. Vprašamo Mihata »ali je to pravni red«, da se razpušča izvoljene občinske svete in da se sedi v imenovanih gerentskih svetih?
Rešena uganka?
Med delavstvom krožijo dopisnice, ki predstavljajo poslopje Delavske zbornice tako, kot bo izgledala, ko bo gotova. Na vrhu stavbe vidim 7 kipov. Koga bodo predstavljali ti kipi, je uganka? Pravijo, da bodo ti kipi predstavljali najzaslužnejše može v slovenskem delavskem gibanju »po ključu«, in sicer:	Očeta	socialpatriotije
A. Kristana z veliko blagajno, Uratnika s kraljevim spomenikom, Petejana z mežiškim letakom in Sveteka s štruco. Od demokratov bo baje med temi nesmrtniki Bohinjec v orjunaškem dresu z revolverjem, od klerikalcev pa Gosar z diplomo hišnih posestnikov za ukinjenje stanovanjskega zakona in Korošec s tridesetimi srebrniki za prodano avtonomijo. Prepir gre samo še za vrstni red, ker se socialisti borijo za levo krilo v tej enotni fronti.
Kristan: »Denar je sveta vladar!« Bernot:	»Kdor plača, odločuje!«
Med tema dvema izrekoma ni nobene stvarne razlike, oba pričata dokumenta-rično o kapitalistični ideologiji njunih avtorjev.
Na to ugotovitev nas je prisilil Bernot s svojim neresnim pisanjem v zadnjem »Na-preju«. On vztraja pri svojem gornjem izreku. Piše namreč tako-le: »Delavstvo pa -bi postalo podjetniška služinčad, nad katero bi bil podjetnik absolutni gospodar, ker od te služinčadi državi plačuje.«
Kot da si delavstvo s plačevanjem davka na ročno delo danes odkupuje večjo neodvisnost od podjetnika?
Ne spuščamo se v to, da je za Bernota država nekaj, kar stoji iznad razrednega boja, kot da kapitalistična država ni orodje kapitalističnega razreda.
Bernota njegova lastna konfuznost spravlja v vedno večjo zagato. V tem, ko se muči, da bi se rešil iz nje, pa razgalja svojo banalno malomeščansko ideologijo.
Obenem je še jasno pokaž'al, da zaradi svoje konfuznosti ni zmožen nobene resne debate. Kajti to, kar piše v »Napreju«, je brezsmiselno žongliranje s pojmi. Taka debata, kot jo vodi on, us'tvarja zmedo in onemogočuje jasnost.
Proletariat pa hoče debato za to, da pride do jasnosti.
Socialdemokratični delavci naj sami presodijo!
Prejšnji »Naprej« je objavil sledeče: »Dekalističnim voditeljem za klobuk! Ker je uredniškim kovačem z zajčjim srcem okrog »Enotnosti« padel obljubljeni pogum v hlače, da se niso upali objaviti naš odgovor na njihovo okrožnico, nam pač ne bodo šteli v zlo, če jim napišemo še ono, kar smo jim prvič prizanesli.«
Kvalifikacijo tega izliva prepuščamo delavski javnosti, ki ve, da je »Enotnost« objavila pismo socialdemokratičnih delavcev iz Štor, preden je šel ta napad v »Napreju« v tisk. »Naprej« zlobno ironizira naše opravičilo, da smo vsjed pomanjkanja prostora morali objavo odložiti za dve številki, medtem ko sam vsled pomanjkanja prostora ne objavlja tabelo mesečnih obračunov, ki Tvori menda celokupno načelo javnosti v centrali JSDS in KDZ.
»Enotnost« je o zagorski konferenci prinesla poročilo, v katerem je označeno stališče JSDS in naše. »Naprej« pa svojim čitateljem prikriva naše stališče, ki ga mora poznati vsaj iz poročila »Enotnosti«.
Ali so to socialdemokratične metode?
S čira se klerikalci hvalijo?
V	nedeljo 16. oktobra so imeli občni zbor Jugosl. Strokovne Zveze. Hvalijo se, da so v preteklem letu izplačali nad 100.000 Din podpore brezposelnim. Povedali niso, da so n. pr. v Velenju denar mesto brezposelnim dali za svoj tisk, povedali tudi niso, da je lahko izplačati 100.000 Din, če se jih dobi »po ključu« iz blagajne Delavske zbornice iz žepov delavstva. Navzočemu ministru Gosarju so izrekli najpopolnejšo zaupnico. Kadar bodo leteli iz stanovanj na cesto, ker Gosar ni podaljšal stanovanjskega zakona, mu bodo izrekli lahko še ponovno zaupnico.
Priporočam se za tapetniška dela, žimnice, peresni ce, divane, otomane itd Delo solidno, cene zmerne!
Rajko Osterc
tapetnik I. mestna hiša, Bežigrad.
Deklico vzamem za svojo.
Čedno, zdravo punčko od 3 do 5 let, ki je brez staršev, vzamem za svojo, ker sva z ženo brez otrok. Imam malo posestva v bližini Sevnice in bi ena sirota po najini smrti prišla do svojega imetja. Tozadevne dopise pošiljati na upravo «Enotnosti«, Ljubljana.