muh mwm 'Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo iu iiprnvništvo v Ljubljani, ^Frančiškanska ulica štev. 6, ===== 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. -=................. ===== Naročnina po pošti z dostavljanjem naidom za celo leto 'K 30-—, za pol iela K 15'—za četrt leta K"7‘50, za mesec K 2:51. 7/m Nemčijo celo leto K 33<60, za ostalo tujino in Ameriko K 42 —. Posamezno — številke po 10 vinarjev. iRokopisi se ne vračajo, nefrnnkirana pisma se ne sprejemajo. Fckln sss«r==Ba==c== macije za list so poštnine pro.ste. -=■ 1 .. - Biiser;rtt-; Unostopna peti! vrstica .30 ‘tiopOjem -prostor 50 vin. •tn id• si iti poslano vrstica no 00 Vin.; večkratni ctbinvi po (lopovom ■ —— prim'r n popust .....................=-=?= Štev. 56. ¥ Ljubljani, sreda dne 19. septembra 1917. Leto I. Čsstna dolžnost jakega *odruga m $o<&r&£icj9 je, da se neroCI na defavsto glasilo, ki Izhaja v njihovem materinem jeziku In da po ev&H razširiš* ■ ■1 .in — iiwi»h n Vojna. Avstrijsko -vojno poročilo. Dunaj, 18. septembra. (Kor. ur.) kVadno; razglašajo: Italijansko bojišče. Na visojki planoti Banjšicg gmo zavrnili Posamezne sovražnikove napade, izvršene po močni artiljerijski pripravi. Z vzhodnega in južnovzhodnega bojišča fli ničesar poročati. Šef generalnega štaba. * * '' Jff Nemško vojno poročilo. Berlin, 18. septembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča.; Veliki glavnj stan, 18. septembra: Zapadno bojišče. O naših narodnih problemih* *X, Ko zaključujem svoje premišljevanje o' Staših narodnih problemih, se zavedam, da ijiJa nisem izčrpno obdelal; komaj dotaknil sem se jih bil. Pokazal sem zgolj na vzroke naše dosedanje onemoglosti, na naloge, ki nam jih je v razrešitev naložila usoda. Kakor ima vse, kariivi in dela, smoter in pomen, tako ima tudi majhni slovenski narod svoje zaloge in svoj smoter. P!o kateri poti bo hodil, kam ga bo vodila pot, ki si jo bo izvolil? Mislim tudj na to, kdo bi bii poklican, da razrnši na&e «tarodne probleme, kdo nam jwfc&že naše narodne ideale, kdo jim ustvari dušo, gibalo vsega stvarstva. Tudi majhni, zaničevani isa teptam slovenski narod čaka na svojega vodnika, ki ga bo znal s krepko voljo in jasno ter .nesebično mislijo povesti iz sedanje žalosti v veselejšo bodočnost. • .Slovenska zemlja in njen rod sta razbita., pohojena in oplenjena. Tuja ljudstva sc tepo‘ za našo lepo zemljo, raztrgati in opleniti hočejo slovenski rod do kraja. Naša pri-rodna bogastva so cilj njihove pohlepnosti. Vi veste, da naš narod ni gnil, hi popačen; da je z možeh večjega kulturnega udejstvovanja kot ga vidimo danes. Naš sra.rod je telesno zdrav, duševno krepak. Zbudite njegove duševne sile, odvzemite nun okove gmotne bede, ia videli boste, kako lep in močan bo postal. Videli boste, kako se bo znal spretno boriti za svoje gmotne in kulturne vrodtsote in za svojo neodvisnost. Ali naj tudi v pj-jhodr&osii gospoduje nad njim pohlepni tujec "111 irtilarvstični demagog? Ali naj še dalje hlapčuje na svoji rodni domačiji, v tujini pa se izgublja meti masami kulijev neciviliziranih narodov? Ah naj tudi v prihodnjo«,ti Zapušča svojo ljubo domačo zemljo kot zasmehovan in zaničevan izgnanec? Razpalite ljudsko dušo, osvobodite zemljo in rod! Slovenski kulturni delavci, vaš dan je napočil. Srca in duše trepečejo od nestrpnega pričakovanja, oči se ozirajo po onih, ki naj izrečejo jasno besedo o naši enotni volji: — Hočerpo ! Vi prevzemite vodstvo, da se bo v naši- domovini uresničil rek Franceta Prešerna: Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi Si prosti vol’jo vero in postave. A s. Na Flanderskem so ponovili Angleži (tudi včeraj svoje močne sunke v nekaterih oddelkih med gozdom Houthoulster in f-yso. Prišlo je le do mjanjših infanterijskih bojev; zavrnili smo vse napadajoče angleške oddelke. Naša artiljerija je pričela zopet z vso silo napadati sovražnikove baterije. Med la Basseejgm in Lčasom kakor tudj od Somme do Oise je bjio bojno delovanje živahno. Armadna skupina nemškega cesarjevi č.a. Ob obeh straneh ceste Laon-Soissons in fta levem bregu Može se je stopnjevalo včasih bojno delovanje do precejšnje sile. Na nekaterih krajih so se razvili boji v pred-polju, ki so potekli za nas ugodno, Armadna skupina vojvode Albrechta Virtemberškega. Zapadno od Apremonta so napadle naše cete nenadoma in j»o se vrnile z ujetniki. Nadporočnik Berthold je sestrelil zopet 2 .nasprotnika v zračnem boju. Vzhodno bojišče. V loku pri Luckn, ob dolenjem teku Zbruča in v gorovju vzhodno od kotline pzdi Vasarhely je bil sovražnik, živahnejši kakor zadnji čas. Pri armadni skupini gene-1 j taifeldmaršala von Mackenseua so izvršili Rumiioi vzhodno od Sereta po močni pri- i pravi pri Varniti fn Munceli več delnih napadov, k| so se izjalovili z izgubami. Ob izlivu Rimnice smo podvzeli majhen sunek i« dobili nekaj ujetnikov. Macodonska fronta Nobenih večjih bojnih dejanj Prvi generalni kvartini! mojster; von Ludendorff. 1 _______________________ ||HpnMP a TSS mislTm/ ki ste doslej delali za svoj pogaženi in oplenjeni rod, na vas, ki ste trpeli zanj, na \as, ki vam je zaničevanje bjifej> jTstačilo, bič siromaštva nagrada za nesebično delo — »<1 vas, naše kulturne delavce. .Narava va* ni oblagodarila z utila-rizmom, rojstvo ne z gmotnimi dobrinami. Mati vam je položila v zibelko notranji imperativ nesebičnega žrtvovanja. Kje ste? Zakaj molčite ravno sedaj, ko čaka narod na vaše besede? Duševna in umstvena moč naroda je zgoščena v vaših srcih in možganih. Ta moč je naš Mojzes; z njo boste priborili svojemu rodu lepšo prihodnjost, svobodo, po kateri hrepene vsi. Demagogi in util-aristl so strašno divjali med nami. Dokončali so svojo škodljivo delo. Vaš naloga je, da zopet ustvarite svojemu ljudstvu tiste in take kulturne dobrine, kj so potrebne za njegov obrambni boj. Spomnite se na našo polpreteklo kulturno dobo. Bila je lepa, še danes smo ponosni na njo. Započeli so jo mladi in srčni ljudje. Premagali so velike težkoče, krepko so nastopili za svoje ideje, ko so nam ustvarjali kulturne vrednote, s katerimi bo stopil naš narod na plan, ko pride dan presoje. Ker so kulturno ustvarjali, so postali resnični vodniki svojega ljudstva. Toda niso mogli nro-dreti dovolj globoko v ljudsko dušo. Zato so jih prepričali utiiaristični demagogi, ki so se vrinili ljudstvu za vodnike. Vsi poznate ta naš zgled! Koristen vam bo, ajko se zamislite v preteklost ln sedanjost. Od množice utilaristov in demagogov zaničevani kulturni delavci so poklicani, da izvrše delo osvoboditve. Zakaj naša osvoboditev mora biti le plod kulturnega dela. Duševnih in umstvenih moči ne bo zmagalo nobeno gmotno nasilje. Naj torej vzplamti slovenska duša, da bo razsvetlila globoko temo in pokazala pot v bodočnost. 2ak*j molčite? in marsikaj drugeg 1. III. Nedavno (št. 15.) smo objavili dvoje člankov pod tem naslovom, kjer sinode pe čali z afero Pongratz na Jesenicah. Sedaj nam piše čitatelj našega lista: »Ko je »Naprej« pisal o aferi Pongratz, smo konstatirali takoj, da je njegovo stališče pravo. Kdo je kriv? Pravni zastopnik bratovske skladnice je tudi izjavil, da je glavno krivdo iskati pri Kranjski industrijski družbi sami, ker ni ločila pisarne in blagajne bratovske skladnice od one tovarne same in ker je blagajnik bratovske skladnice bil obenem blagajnik tovarne. Pongratz pa je bil poleg tega še — 11 a-111 estnik predsednika! Res je, da je nadzorstvo formalno sokrivo — ali, če uvažujemo, da ni delavca, ki bi si upal dvomiti nad redom, ki ga je čuval sam ravnatelj Trappen in vodil njegov ljubljenec in namestnik gosp. Pongratz potem oprostimo ta odbor vsake krivde«. — Tako naš čitatelj. Ima popolnoma prav. Dodajemo še sledeče; Ko je odstopil Jeta 1915 ravnatelj Trappen, je prevzel vodstvo bratovske skladnice gosp. inž. Luckmann. V dec. 1915 je umrl Pongratz. Knjigovodstvo je prevzel gosp. Krcnn, ki pa je izjavil, da prevzame Pon-gratzeve posle le, če se vse Pongratz-e v o delo temeljito pregledal! Revizija se je vršila več mesecev, vršili so jo strokovnjaki. Uspeh! Gosp. Pongratz je poneveril »d u r c h f a 1 s c h c M’a n i p u 1 a t i o n« (z napačnim ravnanjem) nad 120.000 kron imetja bratovske skladnice. Strokovnjaki sovec mesecev brezobzirno pregledovali knjige 111 končno konstatirali goljufijo. Nadzorni odbor bratovske skladnice je v zmislvt § 76 res izvoljen za »kontrolo NAPHAJ, it. 56, 10. (•pt«tsbr< 1017. gospodarstva bratovske skladnice« in sicer na dobo enega leta. Izvoljeni Smejo biti le oni moški člani bratovske skladnice ki 'So stari 30 let, ki' znajo pisati in brati'in so že tri leta v službi tovarne. Izvoljeni pa sc po preteku svojega funkcijskega leta n e s m e-j o več voliti za prihodnje leto. Ali je z ozirom na te določbe bilo sn’oh "mogoče, da bi kdo izmed nadzornega odbora mogel kontrolirati, čc bi tud' sc pre-drznil? Sestavljalci pravil bratovske' skladnice niso niti mislili da bi se smel član nad z. odbora kdaj drzniti »fcaj kontrolirati*. Ako bi tudi bil kak inteligentnejši delavec izvoljen — prvo leto komaj nekoliko razuma/zelo komplicirano računstvo bratovske skladbice — drugo leto ga pa občni žbor v zmi-slu pravil sploh voliti ne sme. Strokovnjak v računstvu pa sploh ne gre za tovarniškega dotevcal In člani načelstva? Predsednik lahko razveljavi vsak sklep načelstva, njegova naloga je v zmislu § 70 pravil pa še prav posebej: Nadzorovati vse poslovanje skladnice, imeti shranjene vse vrednostne listine in dokumente. On ima tudi ročno blagajno do 1000 K. ‘Ostali člani načelstva smejo le kimati. Da je Pongratz mogel stare manipulacije izvrševati, so krivi: tedanji načelnik skladnice tovarne in pa revirni urad, ki bi se tudi moral bolj pobrigati, ko je vendar vedel, da ni prav, če je tovarniški blagajnik tudi — blagajnik bratovske skladnice. — Pa o tein bomo še pisali v nalednjem ■članku. Politični pregled. = Manifest odbora za stockholmsko konferenco se glasi: Organizacijski odbor za stockholmsko konferenco smatra za potrebno, da poda kratko izjavo o položaju, ko se je vrnila delegacija ruskega delavskega m vojaškega sovjeta s svojega potovanja v l^ariz, London in Rim. Odbor izjavlja najprej jasno in odločno, da ni odstavljen načrt - za.- mednarodno konferenco v Stockholm«, Ce bi bili dobili angleška in francoska delegacija potne liste, tedaj bi se bila vršila konferenca 9. septembra. Konferenca se vrši kakor hitro se uredi1 vprašanje potnih listov in potem takoj določimo dan. Ruska delegacija se je prepričala v Veliki Britaniji, na Francoskem in v Italiji, da je delavski razred ideji stockholmske konference vdan in jej ostane zvest in da narašča v vseh krogih gibanje za skupno akcijo za pravični In trajni mir. Proletariat je prepričan, da se doseže trajen mir, ki ne žrtvuje interesov slabotnejših narodov interesom močnejših, ne interesov proletariata interesom buržva-zije, le s skupnim naporom. Brutalna odklonitev potnih listov, ki jo smatrajo vsi za odsev naraščajoče reakcije, ne ostraši razredno zavednega proletariata, ki je premagal že večje težkoče in ki razumeva, da gre v resnici za to, da se zadrži proletariat pred ■zpolnitvijo njegove zgodovinske naloge.. Zato apeliramo na delavstvo Francije, Italije, Velike Britanije in Amerike, da ne do-Pusti, da ga oropajo njegove elementarne svobode, svobode, da izmenjava svoje mnenje. Gre za svobodo misli, za svobodo, ki je najdragocenejša pridobitev francoske revolucije in tej svobodi se ne more odrekati organizirano delavstvo, če se odreče 'zvrši moraličen samomor. Da ovirajo naš,’ akcijo, se poslužujejo nasprotniki socializma zlasti v zadnjem času starih, preizkušenih sredstev. Da zabranijo pojemanje vojne psihoze, uporabljajo proti nam obrekovanje in sumničenje. Sklicujejo se celo na dokumente, ki ne eksistirajo, da vplivajo na delavski razred. Povsod so zlorabljali monopol Postnih in brzojavnih zvez, da zadržujejo «h zlorabljajo naše izjave. Ves ta pohod se e klaverno sesul in z zadovoljstvom in ponosom ugotavljamo, da volja delavskega razreda ni oslabljena. Presežna večina delegatov na londonski konferenci aliirancev (je bife za Stockholm. • Odbor je srečen, da ieliko konstatira sledeči - razvoj: Sklepi v Manchestru v začetku letošnjega leta so bili s tričetrtinsko Večino proti .vsaki mednarodni konferenci, a resotutija v Blackpoohi ]? septembra 1917 ni nt\še5 stockholmski princip skoraj nobenega nasprotnika Več. Usoda stockholmske konference je pa tudi icsuo zvezana z rusko revolucijo. Reakcija je poizkušala, da naprti odgovornost za anarhijo revoluciji, zn 'anarhijo, v katero je pripeljal Rusijo carizem. Nerazumni ljudje S;> krepili protirevolucijo z obžalovanja vrednim nehanjem in dejanjem, Našim so-drugom, delavcem in kmetom v Rusiji, iž-ražamo svoje občudovanje in svojo solidarnost in izrekamo vročo željo, da stopijo vsi v vrste, da branijo demokracijo in revolu* cionarno Rusijo. Delavski razredi vseh dežel, ki so pozdravljali padec carizma tako navdušeno, se zoperstavijo o tem smo prepričani — početju mednarodne 'reakcije, ki že odobrava početje protirevolucije. Obenem izražamo trdno upanje, da izpolnijo socialisti Nemčije !n Avstro-Ogrske Svojo socialistično dolžnost In protestirajo energično }5f0ti vsakimi 'načrtu in vsaki taktiki, ki bi bila naperjena, da izpodkoplje revolucijo in napravi Nemčijo za sokrivca protirevolucije. Stranke, priklopljene Stockholmu, gotovo razumevajo, da je nam spričo teh dogodkov nemogoče, da bi točno odgovorili na brzojavko francoske Socialistične stranke, ki nam pušča popolno svobodo dejanja, in na pismo Socialističnih strank Avstrije, Nemčije, Ogrske, Češke, Bosne in Bolgarije, ki silijo, da določimo končnoveljavni dan konference. A naš odbor je sklenil, da nadaljuje svojo akcijo mirno in odločno. Izda v kratkem zbrane spomenice, ki so jih vložile priklopljene stranke in obenem generalno poročilo, ki poda nepristransko poročilo o vseh vprašanjih, ki so jih načele naše organizacije. Naši člani, pripadajoči strankam nrviralnih dežel, sd prevzeli nalogo, da izdelajo že sedaj sklepe, ki izhajajo iz spomenic. Izreče se vsem pridruženim strankam* ('a so lehko izrazijo o njih, ko Se sestane konferenca. Dalje je skleni! odbor — če ;namreč to žele stranke da pošlje na novo konferenco aliirancev v Londonu in na vsako drugo organizirano zborovanje nam pridruženih strank svoje delegate, da poročajo tam o našem delovanju in o sklepih, do katerih so prišli avtorji predlogov, ki se pred-IoŽe konferenci. Stockholm je le etapa na pohodu mednarodnega socializma. Akcija delavstva se razvije V svojih polnih učinkih šele tedaj, ko najde konferenca svoj delovni program. Morda bo morala takrat najbolj čuvati nd potekom dogodkov in bo morala pokazati življensko silo in iniciativo, ker bodo takrat izdelani končnoveljavni pgooji, ki določijo politično in gospodarsko življenje Evrope za dolgo časa. Naša misel je, da u-vede Stockholm novo dobo proletarskega boja proti imperializmu s tem. da obnovi konferenca dehizmožno internacionalo. Delavski razred resnično hoče, da je ta vojna zadnja. On hoče države zdemokratizirati, hoče preprečiti nove zapletljaje, ki bi na-sf.ili iz gospodarske vojne in hoče utemeljiti ; s pravnimi poroštvi in razsodišči svet miru ra kopnem in na morju, Evropo demokracije in resnične svobode. Sredi razbezda-nega^ sovraštva se ne odreka delavski razred idealu prbratinstva človeštva. Sodrugi! Če le hočete, se vrši mednarodna konferenca v najkrajšem času. Da se doseže ta cilj. zadostuje, da se zavedajo stranke velike odgovornosti, ki jo imajo. Za ves proletariat ostane geslo: »Pojdimo v Stockholm!« Manifest so podpisali: Troel-stra. vnn Kol, Albarda, Vliegen, Wibaut (Holandska). Branting, Soederbcrg. Moellcr (Švedska). Borgbjerg. Nina Bang (Danska), Vidncs (Norveška), Asebrod. Ehrlich, Ooi-denberg. Rozanov, Smimov (Rusija), dalje tajnika Huvsrrans in Panin. — Pred zasedanjem državnega: zbora. Nemški Nationalverba.nd je Imel v torek dolgo sejo strankinega.načelstva, na kateri je razpravljal o pplitičnern ^položaju ter naglasa, da. se ima nemška, politika v AvsVfiji boriti z velikimi' težavami. Plenarna seja stranke bo 24. septembra. Zastopniki strankinega načelstva so imeli popoldne daljši razgovor z ministrskim predsednikom. — Grof Karolyi o mirovnem vprašanju. Ogrski poslanec grof Mihael Karolyi je govoril v nedeljo pred svojimi volilci v Cze-glcdu. Govoril je med drugim tudi o vnanji politiki grofa Czemina, katero je precej ostro obsojal. Nekoliko časa je grof Karolyi upal, da minister vnanjih zadev pojmi svojo veliko nalogo. To mnenje si je prisvojil, ko je grof Czernin pred vsem svetom zastopal mir brez aneksij in brez vojne odškodnine. Govornik je pričakoval,. da bo grof Czernin dosledno korakal naprej po tej poti. To tipanje sc pa ni izpolnilo; prvemu koraku m sledil drugi, nastala je stagnacija in potem je politika zagazila v staro napako: v ne--odločnost in slepo ugibanje, kar vse dokazuje pomanjkanje samostojnosti v vodstvu vnanje politike. Grof Karolyi je končno na-giašal, da je dolžnost vsakega parlamentarnega zastopnika, v zadevi miru sestajati se z nevtralnimi državniki, zatorej upa, da mu vlada ne bo delala ovir, če se bo udeležil mednarodne konference v Bernu. — Nemška sodba o poljskem vprašanju. O proklamaciji centralnih držav glede ustanovitve poljskega kraljestva piše Berlinska liberalna. »Vossische Zeitung«: Slej ko prej stojimo na stališči u, da bi bilo bolje, če bi bili glede Poljske počakali na uspeh mirovnih pogajanj. Nepremično ostanemo pri našem prepričanju, da bi se tako važna uredba nemškega rajhstaga. Vlada siHe naložila s tem težko odgovornost na svoje rame. Želimo le, da bi bila uredba v blagor domovini. Ne moremo se pa pridružiti optimizmu, ki navdaja naše državnike. Poljska država je za nas eksperiment, katerega izid je zelo dvomljiv. = Sovražna špijonaža v Nemčiji. »Mufe chener neueste Nachrichten« poročajo iz Stockholma: Glasom poročil iz Malmo se je nemški mejni policiji posrečilo, izslediti že od leta 1915 delujočo organizacijo ententnih Špijonov, katerih mreže so obsegale Nizozemsko, Švico in Skandinavijo. Po nabranem gradivu so kompromitirani zastopi ententnih vlad na Švedskem, Danskem in Nizozemskem. Zlasti se je dognalo, katere o-sebe so v raznih časovnih dobah vodile organizacijo špijonov v Skandinaviji. Gre za špijonažo v Nemčiji, ki je obsegala, vojaške,, trgovske lil gospodarske zadeve. Špijoni so se za poročila v inozemstvo posluževali deloma nevidljive pisave, deloma dozdevno1 brezpomembnih trgovskih naznanil v nemških časopisih. »Miinchener neueste Nach-richtcn« pravijo, da bodo še objavile senza-cionelna razkritja. = Brzojavka grofa Luxburga. »Nya B.aglight Allehanda« objavlja izjavo nemške vlade v zadevi znanih brzojavk grofa Lux-burga. Nemška vlada obžaluje, da so za švedsko vlado zaradi posredovanja brzojavk med nemškim poslanikom v inozemstvu in med vnanjim uradom nastale neprijetne posledice. Nemška vlada nadalje obžaluje, da je nemški poslanik v Buenos Aires take brzojavke odposlal s švedskim posredovanjem. Obenem: poudarja nemška vlada, da švedski vladi vsebina omenjenih brzojavk ni. bila znana. — Bivši francoski minister Thomas o položaju. »Berliner Taglblatt« objavlja izjavo bivšega francoskega ministra Thomasa o položaju. V imenu svoje stranke, je Thomas v parlamentu 'izjavil, da pričakuje miru le od energičnega nadaljevanja vojne; dosedanjo nestalno politiko francoske vlade na je ostro obsodil. V ostalem je opozarjal Thomas na predstoječi kongres socialistov v Bordon, katerega naloga, bo, da ustanovi načela za resnično narodni program. Sicer pa bodo Thomas in njegovi pristaši v vseh zadevah narodne obrambe ministrstvo Palnlevč krepko podpirali. = Nizozemski minister o položaju. Nizozemski ministrski predsednik je 18. sept.. v imenu kraljice otvoril državni zbor z ogovorom, katerem j.e izvajal: V notranjem ih* vnanjepolitičnem položaju je nastala bistvena izprememba. Pričakovanja za prihodnjo zimo niso zadovoljiva. V sredi med vojskujočimi se sovražniki moramo vedno še biti pripravljeni, da odvračamo možna kršenja naše nevtralitete. Promet s kolonijami je. vedno težavnejši. Za uvoz indijskih pridelkov ni na razpolago potrebnih ladij. Vlada zaupa vašemu svetu in vaši pomoči, da premaga te težave. = Uvoz iz Amerike ustavljen. Iz Wa-shingtona se poroča, da je od 20. septembra naprej za Skandinavijo, Nizozemsko, Špan^-sko, Švico in Grško ter za ozemlje, zasedeno od centralnih držav, vsak izvoz prepovedan. Nova odredba za razdelitev krompirja. Uradi za ljudsko prehrano razglaša: •Da se zagotovi onim, ki ne pridelujejo sami, preskrba s knompirjem, da se obenem ozira na potrebe kmetovalstva, je odredil urad za ljudsko prehrano, da se zagotovi 20' miljonov me terskih stotov krompirja prej ko mogoče za korasumente. Kadar se doseže »a vsota, smejo poljedelci svobodno razpolagati z ostankom. Čim' preji oddajo kmetovalci krompir, tem preje se leftko razveljavi zapora in imajo kmetovalci svobodno gibanje. Kontigenti se razpišejo po deželah fn deželne vlade jili morajo razdeliti po političnih okrajih z ozirom na njihovo zmožnost oddaje. Kakor je dosežen deželni kontigent,. bo promet s krompirjem v okvint dotične dežele svoboden po maksimalnih cenah. Z vsemi sredstvi morajo trdeležene oblasti delati na to, da sta spravljeni najmanj dve tretjini kontigenta, preden nastopi normalni čas mraza, ker je drugače ogrožena zimska preskrba neproducentov. Glede zadnje tretjine bo vojno žitni zavod s pomočjo političnih oblasti in komisij s producenti krompirja določil vse potrebno, da zagotovi skrbno spravljanje krompirja in poznejšo oddajo. Pogodbeni ključ določi, koliko va-gonp'v ostane v deželi in koliko vagonov s pošlje iz dežele. Da sc pokrijejo kakor hitro mogoče potrebe onih dežel, ki nimajo dovlj krompirja, dobi kmetovalec premijo po 5 kron za vsak meterski stot, ki ga odda do 30 novembra 1917. S tem se zviša cena ;>c! 15 na 17 in od 20 do 22 kron. Poleg tega dobi kmetovalec nagrado po 2 K za meterski stot, če spravi krompir za račun vojno-žitnega zavoda čez 1. december na prostoru, ki ga določi ta zavodi ali na svojem domu. Kontigenti se odmerijo tako, da imajo politične deželne oblasti svobodo, da ščitijo manjše posestnike in da uvažujejo v deželi navadne potrebe srednjih in večjih posestnikov. Dnevne beležke. — Resno svarilo tistim, ki se jih tiče. Pišejo nam železničarji: Naša služba postaja neznosna. 18 ur službe — 6 ur prostosti. Komaj stojimo na nogah. Prehrana slaba. Ali se je čuditi, da se vsak dan sliši o kaki železniški nesreči? Pisati sc menda no sme o njih. Za kar za naše žene ter otrok&pa je to groza in strah. Mi ne moremo drugače kot javno opozoriti vse one, ki se jih tiče, da železničar ni železo, tmpak človek, ki rabi počitek in hrano, če hočete, da opravlja svojo preodgovorno službo. — Iz krvi jim klije zlato. Praška železarska industrijska družba zaključuje 1. 1916-1917. čistega dobička je napravila — seveda po ogromnih odpisih — 17 miljonov 412 tisoč 802 K. Dividenda znaša 40 odstotkov ali 200 kron na vsako akcijo. Lansko teto je znašala dividenda 190 K. Gespcdje akcionarji bodo Iehko- vzdržali do končne zmage... — Stroge odredbe preii uvažanju živil z dežele v mesto je izdala kranjska deždna vlada. Po vlakih, na. kolodvorih* ir* na mitnicah bodo preiskavah odslej tudi prtljago civilnega prebivalstva”. — »Vojna zveza«. Mnogo delavcev vojne industrije in mnogo članov konsum-n«ga društva se boji' podpisati matične' pole Vojne zveze, češ — potem izgubim izkaznice mestne aprovizacije ljubljanske za cenejše meso, slanino itd. Naznanjamo, da je to zmotno; prav tako kot dobe mestne izkaznice železničarji, ki imajo lastno apro-vizaeijo, bodo dobivali tudi člani Vojne zveze. kljub svoji aprovizaciji cenejša živila od mestne aprovizacije ako jih že dobivajo. Na novo seve se v mestno akcijo ne sprejme nobenegai. — Mnogo družin je člen dveh konsumnih društev,, v matično polo se je v n i s a t i le v enem. Dobivati po državi upravljana živila se sme le na enem mestu. — Tz vejne^a žlinoprometnega zavoda. V skupini' komisije za vojno gospodarstvo je izjavil predsednik vojmega žitivpromeinega zavoda vitez Schcmka. d i vojni žitno, rometm zavod ni ake jska družba niti zadiuga, ampak državni zsvod. ki posluje z d«ž v timi -r^dsM. Če bi bili omejeni le na d ma-č» že1!«-', bi b le cene g tovo nžje, kakor so bi?e v zadnjih treh let h A .n; p~ersJLa.o dttuzega'. ih go da smo morali u&jr sflrošlte. Iti so nasta-li v Romuniji, sprt jr Vi v kalku':>djo. Pivi za-fasnii računski skl p izkazuje za leto 1915 3,3OO.'0OO' kron prebitka tkiila-nc. aaj&l® 11916 p s l,4O©t.0O0i ktoi*. Skopni pr ometi-, jie j,iaS*l poldrugo m-iljardo* P r za v dir ''fotfeluje 3249 komisio-narji v im n"kupcev V d*{>ati sia pos'anca Ka dečak in Go‘i nng'ašala,~<5s.zavladalo nezadovoljstvo s poslovanjem cfc!,!!al zla ti zaradi lega, ker zastopni i žitnofronnitnega za voda nasproti ljudsUu re nas op jo kot kunc:, marveč k t uradne fisebe. Poslanec cfr. J ži-bek je poudarjal, di je med vsemi centralami fitnopiomelni z«vod itiiSc-"~še najpovolj-nejš) kritiko, t:ag!a?a> pa je številne pritožbe, da komisirnaiji zavoda niso kos svoji nalogi — Člani Kcnsuinnega društva za Ljubljano in okolico se poživljajo, da se v svrho zapisa v matične pole Vojne zveze takoj zglase v prodajalni, kjer kupujejo. Kdor se ne oglasi do konec tedna, ne bo prejemal v prodajalni po državi u-p r a v 1 j e n t h predmetov! — Železniška nesreča. Na progi južne železnice pri Planini se je pretečeni petek dogodila velika nesreča. Dva vlaka sta trčila skupaj. Osemindvajset oseb je mrtvih, okoli 70 oseb pa ranjenih. — Nove vrste piva. Pivovarnarjeni je vlada dovolila, da bodo smeli izdelovati dve novi vrsti piva: ena vrsta bo vsebovala 4, druga pa 7 stopinj alkohola. Tega »lahkega« piva bodo zvarili pet miljonov hektolitrov. Ena petina tega piva je namenjena za vojaštvo, ostalih 80 odstotkov pa za civilno prebivalstvo. — Glasbeno dramatični večer, M je b i snoči v deželnem gledališču se je naravnost odlikoval po diletantski „višini" nastopajočih »umetnikov in umetne. “ G^sp^dično Verhun-čeVo bi prenašali kvečjen u na prudukcijskih prireditvah gojencev »Glasbene Matice*1 in bi jej dali nato dober svet, n’j sr loti koristnejšega P^sla kakrr nadlegovati ljudi s svojim p«tjem. G ispod "M hTiič naj se1 tuli rajše še uči. Nadomeščal ie umetniško predavanje s tealriko najs'ahš’ vrMe M'ški zbori so bili proizvajmi Se najboljše, in g. Pie. lovec se jo iz!-azal ?a d brega pekovo djo. >e ž-^1, da raztolagt zgilj z vojnim nia lerialom in d’^ni bil posebno srečen pri izberi sporeda. Ženski zbor je zelo slab. Vsa snVua prireditev je poka ala, di st se lotili prireditelji stvari, ki icj nis > kos. Bdjše nič. Piireditev je bila klavema- karikatura koncerta. — a. š. Aprovizacija, II. Prodaja moke za stranke se vrši od sobote 22. septembra do vštetega petka 28. septembra. Na vsako izkaznico se dobi 1 kg moke r.?. pec-vo kilogram po K 118 Red pri razdelitvi živil v cerkvi sv. Jožefa.. Mestna aprovizacija opozarja, naj prihajajo stranice, ki imajo izkaznice- zaj ul.ožiio akcijo točno, ob urah, ki; so naznartv-jene za vsako razdelitev pravočasno v ljubljanskih časopisih. Stranke, ki bodo prihajale prej ali kasneje kakor je' po šteyilkak in urah določeno, ne bodo prejeli živil.. To v svarilo, da preprečimo nepotrebne navala,. Razno. * Južna železnica. Na seji upravnega-sveta južne železnice so olširno razj ravljaUi o finančneraj položaju družbe. Izda ki venomer naraščajo, dohodki se zima n j; ujejo* V primeri z lanskim letom so- narasli c:o letošnjega maja izdatki za 9,700.000 K, 'dohodki so se zmanjšali za 7,500.000 K. *Naši vojni v jetniki v Rumiiriiji,. ki so v taborišču Lipote šo se pritoževali zaradi slabih razmer. Avstrijsko vojno ministrstvo je naprosilo zato švicarsko vlado, da odpošlje v to taborišče zaupnika*. Švicarska vla-d't jc odposlala zdravnika dnja.. Bacilierija v Lipoto, ki; je potrdil, dy< vladajo nes. slabe razmere v tem taborišču* Rumunske oblasti so sedaj izboljšale položaj naših vjetnikov; *Za 1000 frankov 2000 mark. Kakor smo že poročali posodi Nemčiji večjo vsoto denarja. Nemčija jej- bo plačevala za vsakih izposojenih 2Q0Q mačk St&ipdstotnih zastavnih pisem,, '* Y Haagu se vrše pogajanja, med holandskim vladnimi komisarji ter nemškimi fin avstro-ogrskimi delegati; da se sklenejo ztt Avstro-Ogrskoi hi Nemčijo enake gospodarske in kreditne pogodbe, kakršne je sklenite Švica z Nemčijo.. *: Denarna poprava. Z Dunaja poročajo: Hranilne vloge po bankah in drugih denarnih zavodih so se pomnožile v avgustu za 43 milfonov S00 tisoč kron. Listnica uredništva. Ivan S. Kdo je g. Pjaminer, ki je v obč. svetu ljubljanskem proglasil, »da je ljubljanski obč. volilni red dovolj demokratičen?« Na to vašo radovednost, kakor pravite, naj odgovorimo. Prav radi. G- Pani-. mer je eden izmed voditeljev ljubljanskih Nemcev. Delavcem je posebno znan kot ravnatelj kranjske stavbene družbe izza mizarskega štrajka, v katerem je stal na čelu »šarfmaherjev«. Ker je odločno kapitalistična osebnost, ga imajo tudi' slovenski buržvazijci v posebnih časteh. V obč. svetu ima veliko besedo, v trgovski zbornici tudi, kjer je podpredsednik. Pammerjevo stališče je utemeljeno iz dveh razlogov, kot kapitalistični zastopnik je proti vsaki demokraciji — kot Nemec pa se boji splošne in e n a k e volilne pravice, ker bi potem lice obč. sveta ljubljanskega bilo čisto drugačno. Da so tudi zastopniki slovenske »narodno napredne« in slovenske »ljudske« stranke proti preuredbi volilne reforme, to je seve, greli na ljudstvu in narodu, čigar ime nosijo. — Andrej B. »Naprej« je že Izhajal pred leti. Ustanovljen je bil 1. 1903, in sicer 4. julija 1S03 je izšla prva številka. Izhajal je vsakih 14 dni enkrat. Vsled sklepal tirolske konference sa prenehala »Rdeči Prapor« in »Naprej« — ustanovil se je dnevnik z imenom »Zarja«, ki pa je bila ob početku vojne ustavljena. Sedaj Izhajajo se poleg »Na-preja« tednik »Delavec«, mesečnika »železničar« in »Tobačni Delavec«. ,Naprej* se na deželi prodaja: V Trstu: Ulica Barriera vecchia št. 2, ulici Bivio 44, ulica S. Michele 4, na drž. kolodvoru, Piazza Casernia 1, ulica Montarsino 15, pri Sv. Ivanu 556, ulica Ml. Terezije 37, v skladišču Konsumne pf planote smo nove sovražne napade hitro ' zavrnili. Na Krasu živahni trtiljerijski boji in močan Motilni ogenj proti sovražniku. : •< Vodje socialistov aretirani. M o n a k o v o, 18. sptembra. Vodje socialistične stranke v Milanu so bili v mest-"I posvetovalnici aretirani. Vojna sabotaža v Italiji. Bern, 18. sept. Kakor se »Tempsu« Rima poroča, se je vršila v soboto dolga Seja ministrskega sveta. Ministrski svet se ie bavil z dogodki v Citavecchia, kjer pristaniški delavci niso hoteli izkladati blaga 'z dospelih ladij. Ministrski svet je sklenil, "dušiti vsak poskus vojne sabotaže. Uradni komunike izjavlja,da se bo vlada poslužila vseh sredstev, da prepreči hudodelske načrte vojne sabotaže. Konec Kornjilovega upora. London, 18. septembra. Reuterjev "rad poroča iz Petrograda: Iz Mohileva |e brzojavno poroča, da je šef generalnega štaba Aleksejev aretiral Kornjilova in 2,3 Generalov in častnikov ter jih internimi v "ckem hotelu, kjer so skrbno zastražni. Za-•Jtsavanje Kornjilova bo danes končano. u.hilOvska garnizija-je izjavila vladnemu .omisarju, da se ni udeležila upora, ter pro-s"a, da se jo pošlje zopet na fronto. London. 18. septembra. »Times« poročajo iz Petrograda: Vse Kornjilcvc čete so bile odposlane un fronto. Aretirane generale so prepeljali v Petrograd. General Gurko, ki gre tudi v pregnanstvo, ostane v zaporu, doklr sc njegova zadeva popolnoma ne pojasni. Petrograd, 18. sept. (A^nmr-a:) V posebnem razglasu se Kerjenskij zmivo-Ijuje odboru za občni blagor za njegovo sodelovanje pri uduŠitvi Kornjilovega upora ter ga poživlja, da se združi, ker se je upor-no gibanje popolnoma izjalovilo. Sestava nove ruske vlade. A m s t e r d a m, 18. septembra. »Hati-delsblad« poroča iz Londona: Kerjenskij je bil Iv težavnem položaju. Šlo je za koalicijsko vprašanje, Industrijci so bili povabljenk da se Udeleže vlade; pripravljeni pa so bili k temu koraku le pod izrecno pogojenm, če sodeluje tudi stranka kadetov. Kerjenskij se je trudil, da bi ustvaril prijazno razmerje z delavskim in vojaškim sovjetom, ki stoji vidno pod vplivom boljševikov. V delavskem in vojaškem sovjetu so zahtevali bolj-ševiki takojšnjo sestavo socialističnega ministrstva, takojšnjo proklamacijo republike, takojšnje sklicanje konstituante ter odpravo vseh dostojanstev in naslovov. Proti so glasovali samo manjševiki Ceretelijeve skupine. Večina vojaških delegatov pa je bila odsotna, ker so se udeležili akcije proti Kornjilo-vu. Nekoliko ur je trajala možnost, da bo moral Kerjenskij odstopiti ter da pride na površje socialistična vlada. Po dolgotrajnih ! obravnavah je našel Kerjenskij začasen izhod — sestavil je vojni kabinet. Ministri, ki niso v vojnem kabinetu, bodo zgolj upravni ministri. Nova faza podmorske yDjne. | Bern, 18. septembra. V francoskih listih objavljeno oficiozno poročilo pravi, da je z ozirom na novi način vojnega delovanja nemškiph odmorskih čolnov pričakovati, da postane nova faza podmorske vojne posebno resna. Občno konsumno društvo v Idriji • registr. zadr. z om. zsv. ~ Trgovina s špecerijskim manu-fakturnim in konfekcijskim blagom, obuvali, opojnimi pijačami. —=» Pisarna v Idriji štev. 440. —- ■ Prodajalne: Centralna v Idriji. Podružnice: Na Brusovšu in Podgorami v Idriji in v Spodnji Idriji, Lastna posestva, valjčni mlin,- Pristopnina znaša 2 K, delež 40 K. .................... Pisarna : Y poslopju ObMtrgs koRsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. »'« 12. ure do p. in od 2. do 5. ure pop. Oh nedeljah in praznikih se ne uraduje, Zdravtiik blagajqc. Dr. Tomo Žarnih i Z.ig ju Dr. Ivan P:sniiov, Gradec ori liiij 1 Dr. Karol Wlslngei, •’ nrer 'Intel v Gradcu pri Litiji Dr. Božidar Kiset, Tiel e Ordinhn dopoldne. od 9. do 11. ure od 8. do pol 12. ure od 8. do 9. iirc od 8. do 11. dop. Za člane:. V občinah: Zagorje, Kotcdrcž, Aržišc St. Lambert in Kolovrat V sodnem okraju Litija, izvzemšl člane iz predilnice Za člane iz predilnice v Gradcu prt Litiji Sodni okraj Vtžnjj gora Členi iz ohfin Zagorje, Kottdrcž, Aižiše, St. Lanberlin Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pis;-1ni bolniške Gl«t> joe. da sc |un izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnica se izkažejo" pri zdiavniku s svo,n izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-z ravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleij član sjnji pi zove d'Ugf zdravnike,' da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se ir.OM lakoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S prl- •.ožLiami se je obračati na načelnika blagajne. Načelstvo. Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani, Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu se obrestujejo po 4'A % od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so domači hranilniki. Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vrednostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji. Menice se eškomptujejo po razmerju bančne obrestne mere. Telefon št. 120. Cek-konto poštne hranilnice št. 45.156. 11 = UMETNINE = ~ o a UHBTNIŠKB PAZOIEPNICE izdajatelj: Viktor Zorč. — Za uredništvo odgovorna: S tebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.