fttsv. 324
TRST, v soboto 20. novembra 1909.
Tečaj XXXIV
Kram
mm— IZHAJA VSAK* 2>i M ti Mfeijali bi prszsfcifc rt 5 rt psasSsSJfcai rt 9.
ItealiM IIct. M prodajaj* p« S	(tatrt^va
Man^ t Trska ki ekoliei, Ooriei, Krujm, Si IMii, Sožami, K^braiiai, Sv. L«c«i, Tolmin, Ajdmr-mak Dermher** iU. Zastarala »tev. po 5 (It sksfc).
•i ma6unajo NA MILIMctrb t firekoskl 1 OENE: TrgoTiisk* is obzts« oglase ps t at. aua, zahvale, poaiasieo, oglase 4es»mik uto4«? si. Za oglas« t tekstu lista 4o 5 Tisk 3S k, Trsta K 1 Mali ogiari pa S sfcoV. rt sto t. Ori-> aprsges^ Tnssra * — Plačaj« m	ls
FsUtl&negs
r»E<Hn#sf* za Nfn#nk§»
WAHCČNINA ZNAŠA
im fefi® K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; aa wm> A-ii« Ww 4«^o«l*ne nsroiaina, a« upr»v» o« earir*.
a—m ii*mrtw tstenj« „JtlJMOSTI" (Um : ■ i» MM« k H«. »•! Uta s so	■
4epM maj as peiOjajo s« uredništvo lista. Nefraak*-saaa piiat aa M aprslama)« (a rakeplal aa aa vrsšaja Hsvoftafeo, ogiass 1b reklaaamcijs je potikati aa opravo UM*. UREDHIŠTVO t sllsa Glsr|is fislstt! It (Narsiai a««)
fciBtlđ M «dgt>Torai urednik ŠTEFAN GODINA. Lut*ft
kMSOvdJ Kala „Edioost*. - Natisnila tiskarna konstirefc* lista	" Trsta, oL Giorgi* GalatU it. 18.
IL 141-652. TELEFON It W-3?.
msrrragi
BRZOJAVNE VESTI.
Državni zbor sklican ?
PRAGA 19, Glasilo dr. Kramafa, ^Den« poroča, da te nameram sklicati držami zbor prihodaji torek ▼ seja, v kateri bi ae razpravljalo o Kramerevem nujnem predloga gleda vodstva roanišin.
Milovanović na Dunaja.
DUNAJ 19. Dine« je dospel semkaj iz Beroiica srbski minister za unanje stvari Mito VaOO Vi Ć.
Reforma pravdnega reda.
DUNAJ 19. Pravosodno miaisterstvo je priobčilo komisijske načrte za reformo pravdnega rede.
Ogrtka kriza.
BUDIMPEŠTA 19. Govori se, da bo grcf Andras>j dan pred ogrskim ministarskim svetom vsprejet od cesarja v avdijenci. A«di-jeneo smatrajo kakor 7nak za to, da je Ao-draiaj namenjen za mioiaterskega predsednika.
Nov Kolutov škandal.
DUNAJ 19. „Arbeiter Zfitung4* ima iz Budimpešte poročilo, da je Košat par dni preje, ko ie izstrpil iz stranke neodvisnosti, daroval 10.000 čaaničarskemu pokojninskemu zaklada in 10 000 kron kct usten'vo za eno posteljo za enega bolnega časnike rja v nekem sanatcrju sa jeti&ne. Sedal pa je dokazane, da isvira omenjeni denar iz for.da, ki je bil nabran za žrtre potresa r Mesini. List napada zbrg tega o j stro Košuta, očtajoč mu, da je oškodoval na ta cačin par sto Italijanov, ki so biii potrebni pomoči, odtegnit ši dotični znesek svrbi, ▼ katero je bil nabran.
Izlet slovanskih mestnih svetov v Bosno.
SARAJEVO 19. Vest, da namerava bosanska t l*. d a prepcvsdsti izlet zagrebškega, ljub janak'ga. praškega in lvovskegs mettnega sveta v Bo»lc, je popolnoma brez podlage, j Člen gospodske zborniot Erwtin.
CELOVEC 19. Včaraj je takaj umrl bivši deželni g avar koroški in člen gospodske zborn ce dr. Josip E wa<n, star 91 let.
Grofa zaprli radi goljofirih dolgov.
DUNAJ 19. Včeraj je bil tu aret^n zdravnik dr. Robert Pes grcf Contsrdone, ker je napravil pri nekem gjstilaičarju v Bndje;e»ic»h 29.000 kron dolgov, pod pret vezo, da plačajo za njega del» njegovi bogati sorodniki. Graf je star 26 let in doma iz Talina.
Sedem oseb nmorjenih.
PLESEN (Poznanj) 19. S ooči so bili najdeni na nekem post stvu v Bjgoslavicu v bližini iu«ke m?je dca molka, ena ženska in Štirje otroc«, ki so bili, kekor se sodi, umor-jsni z udarci sekir.
Splošna vojaška obveznost v Belgiji.
BRUSELJ 19. Zbornfci je sprejela danes s 110 preti 58 glasovom načrt zakona glede uvedbe splošne vojaška obveznosti, in odpravo suteina namestnikov. (Op. ured. ▼ Belgiji so zaaicg'i doaedaj postaviti bogati l]nd,e namestnike za aktivno vajaško službo.)
Bevolnoija v Nicarag^a.
WASHlNGTON 19. Vlt>da se je branila dati nekemu par&iku, ki je odplut iz Ntw Orleansa za nicareguaško vlado, zaičito pred usfeši. S tem ie vlada Združenih držav se-▼eronmtrikaoskih priznala ustaša kot vojno str a t ko.	*
Ker sta bila usmrčrna dra Amerikanca, ie vlada zahtevala cd nicaragu&škega od po klanca ▼ nct;, ki je bila sestavljena v zelo energičnem toru, natančno pojasnila.
MANATNA 19. Sevfroauerikanska podanika G rase in Carmon sta bila od vojne sod-nije obiojeoa na smrt in ustreljena, ker sta poskusila utopiti neki narnik, na katerem ao bile vladne čete. Vlada pravi, da sta oba Amerikanca priznala svoj čin.
Ueietart&ja t človeikimi sroi.
LONDON 19. Portugalski kralj Manuel se misli poročiti z neko angleško priocezinjo. Tozadevna pogajanja sicer fee niso izvršena, venđar ie nade, da bo, kakor poroča „Dailj Express" — kupčija v kratkem sklenjena.
Izbruh vnlkana.
MADRID 19. Glasom nekega poročila is Geracbica, mesta na otoku Tenerfi, se je v gorovju Las Fiores odprl mlkan, iz k&te-rega se razvija gost dim in ob močnem bob' neaju bruha goreče tvari ne. T\re paroiki so odi^li na pemeč.
CARACAS (Venecue!*) 19. Takaj se je zopet pojavila bubonska kega. Doslej so za to bolezaijo umrlo tri osebe.
Smrt lSO-^etne starke.
Š0PR0NJ 19. V Nagy KaroIy je pred nekoliko dnevi umrla Josipa Landosi, stara 120 let.
Perzija.
TEHERAN 18. Ministarstvo je odste-
pilo.
Francoska zbornica.
PARIZ 19. Zbornica je pop. nadaljevala rzzprave o proračunu.
Nesreča v premogovnika v Chtr-ryju.
DUNAJ 19. Drž. pos). Biankini je bil včeraj pri ministerskem predsedniku baronu Bieoerthu, kjer :e prosil, naj bi vlada orno* gočila rodbinam poaearečeDih radarjev v premogovnika v C?herry ju, da se vrnejo v domov no, Baron Bienerth je obliubil, da stori tczadavao potrebae korake in da podeli vlada preostalim izdatnih podpor«
WASHINGTON 19. Glasom došiih poročil ja med pnbiižao 300 ponesrečenimi rudarji v Cherrj ju 40 avstrijskih in 40 ogrskih državljanov. Prvotno javljeno visoko itevilo je bilo pretirano. Na lice me?ta odposlani avstro ogrski konzul se najtopleje zavzaaija za rodbine ponejrečencev.
PODLISTEK
11
IGRALEC.
ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA.
Baski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil K. K.
Mislim, da sem imel tekom petih ariirat v rokah okolo štiristo zlatov. Tedaj bi b« moral pač oditi, toda polastil se me je nenavaden občutek, nekako izzivanje asode, neka želja, da bi jej dal pod rebra, pokazal ji jezik. Postavil sem najvišjo vsoto, ki je' dovoljena, 4000 gold., in jo zaigral. Tedaj pa sem, razgrevši se, vzel vse, kar mi je ostalo, postavil ko preje, zopet izgubil ter odšel od mize, kakor da bi oglušil. Še celo pojmil nisem, kaj se mi je zgodilo. Pavlini Aleksandrovni sem naznanil izgubo šele tik pred obedom. Do tedaj pa sem še vedno taval po parku.
Pri obedu sem bil zopet nataknjen kot pred tremi dnevi. Francoz in m—lle Blanche sta zopet obedovala z nami. Prišlo
BELIGRAD 19. Dae 14. t. m. je stopil v veljavo med srbskim trg. miniaterstvom in ital. tvrdko Ram pali e Vol pa ti sklenjen dogo vor, a katerim a a dovoljuje omenjeni tvrdki znatne olajšave za prevoz žive srbske živine preko Soiuna. Po tej pogodbi ao se čutili v Srbiji živeči italijanski trgovci z živino znatno ofikedorani. Zato so pofkusili srbsko trgovinsko ministerstvo pregovoriti, da bi odpovedala omenjeco pogodbo. Ker so ostali tozaderni koraki brezvspešni, so naprosili italijanskega ministra Tittonija za intervenc'jo, na kar je dobil beligradski italijanski odposlanec od svoje vlade nalog, naj opesori srbsko vlado, da je omenjeua pogedba v natkrižju s srbsko-italijansko trgovinsko pogodbo in da bi bila italijanska vlada prisiljena prepovedati uvoz živine, ako bi srbska v?ada vztrajala pri pr*i pegodbi. Italijanski odposlanec je o tem obvestil srbskega ministra zunanjih zadav.
Ministerski predsednik je zahteval cd trg. ministra obširno poročilo.
je na dan, da je bila m—lle Blanche kuljaj v igralnici in videla moje junaške čine. Takrat je govorila z menoj nekoliko bolj pazljivo. Francoz pa me ie vprašal naravnost in brez ovinkov, da-li sem zaigral svoje lastne novce? Zdi se mi, da sumi Pavlino. Lahko rečem, da za tem nekaj tiči. Takoj sem se zlagal in rekel, da svoje.
General se je Čudom čudil, odkodi sem dobil toliko denaija. Pojasnil sem mu, da sem pričel z desetimi zlati, da mi je dvakrat šest do sedem udarcev zaporedoma prineslo pet ali šest tisoč gold. in da sem potem vse izgubil v dveh stavah.
Seveda je buo vse to verjetno. Ko sem to pripovedoval, sem pogledal Pavlino, vendar nisem mogel ničesar čitati na njenem obrazu. Pustila pa me je lagati in me ni zavrnila; iz tega sem posnel, da sem prav storil, da sem lagal in skril, da sem igral zanjo. Vsekakor, sem si mislil, pa mi mora pojasniti, kar mi je ^jutrsg obljubila.
Pričakoval sem od generala kako opazko, toda molčal je; zato pa sem za-
TUKČIJA.
Grozodejstva v Makedoniji.
SOFIJA 19. — Sem so doili [iz raznih krajev Makedonije o grozodejstvih četnikov, ki naoadajn mirne ljudi in ropajo po vaseh. Vas Mala Reka j* postala žrtev plamena, ki so ga podtaknili Arcavti, ter pet^m odvedli v gor« vso živino.
Prebivalstvo je v veliki bedi. Bolgarska vlada je z&hfeevala pri porti zaščito Bo!ga rov, —
Sploh no mine dan, da ne bi prišle iz Makedonije vesti o grozodejstvih aroavtskih in turških čet. Mladoturški režim je sicer izdal naredbo, po kateri se je uvedlo v Makedoniji vojne sodnije za preganjanje četnikov, a vse to ni nič i pomagalo, ker ropanju ta umorstvom ni ne konca ne kraja.
Minulo poletje se je začelo z iztirjeva njem davka od Arnavtov, ki so se na to dvignili na orožje in uprli, da je vlada morala nosiati oa nje vojsko, da jih upokori, kar se je pa deloma tudi posrečilo. Ker so Arnavti uvideli, da ne morejo uspeti z ustankom proti ustavi, so se lotili četništva proti Si bom io Bolgarom, a oblasti so popolnoma obce-mogia preti razbojnikom. V Sfiipu so ubili -trgovca Minica, v Tetovu pnna Serafina Ko-leviča, v Peči veleoosestnika živko Obrodoviča. Vsi udarjeni so Bolgari. Bjlgarska vlada je sicer intervenirala pri porti, a če bo kaj po magalo, je dvomi)ivo.
Ako turška vlada ne stori kmalo konec temu neznosnemu položaju, bi to utegnilo dovesti do težkih zapletajev med Bolgarijo in Turčijo. — Bolgarsko javno mnenje je silno razburjeno.
Boj z Arnavti.
SOLUN 19. Pri preganjanja albanskih roparjev v okolici Ipek-a so bili orožoiki napadeni od dveh čet. Orožoiki so se bojevali pogumno, V8treli)i pet roparjev in pognali ostanek v beg. Dva orožnika sta bila ra cjena.__
Ali oiMcija ali opziciia?!
(Dopis.)
Tudi jsz sem bil iz polnega prepričanja ztL vaši straci, ko ste v minolem poletju braatli — obstrukciio v državni zbornici. Danes pa ne bi je mogel priporečati. Ali v tej spremembi stališSa ni nikako nedosledno ttf, ali protislovja! Ne smemo pozabiti« da nismo bili mi nikdar načelni pristaši ob-strukoije, mar reč — nasprotniki.
Nismo torej nikdar branili obstrukcije iz principijelnih, marveč le iz taktičnih razlogov. Politiške stranke morajo pač uravnavati svoje poitoparja po vsakočasnih razmerah! Rez mere minolega poletja pa so bile take, da «o, ne-le opravičevale, ampak naravnost zahtevale opstrukcijo, ki je tedaj tudi dosegla svoj namen. „Slovanska enota" je s svojo cbstrukcijo dokazala, da se brez Slovanov v Avstriji ne da vladati! Pokazala je Italijanom, da bree Slovanov ne dobi nikdar svoje univerze! Pokazala ]e vladi, da so zniooli oni časi, ko so je] bili Slovani, in posebno Jugoslovani, verni sloga, veseli, da se imejo greti ob solncu njene milosti. Vse to je slovanska obstiucija dosegla, a druzega ni mogla in ni smeia zahtevati. Treba da smo si na jasnem: obstrakcija more pač služiti manjšini kakor obrambeno sredstvo pred nasilstvu večine, ne sme pa postajati nikdar sredstvo, s katerim bi hitela manjšina narekovati večini svojo voljo.
Vsled obstoječih narodrih nasprotitev so pač parlamentu iške razmere v Avstriji drugačne, nego v drugih parlamentarno vladacih
pazil na njegovem obrazu nemir in nepo-koj. Morda mu je bilo v njegovem tesnem položaju naravnost težko slišati, da je taka ogromna gruda zlata prišla in odšla v četrt ure takemu nerazsodnemu neumnežu, kakoršen sem jaz.
Sumim, da sta se včeraj zvečer s Francozom hudo kregala. Dolgo in razburjeno sta se pogovarjala pri zaprtih vratih. Francoz je odšel, kakor da bi bil razdražen, toda davi je prišel zopet k generalu najbrže, da nadaljujeta včerajšnji pogovor. —
Ko je slišal o moji izgubi, mi ie iedko in celo zlobno namignil, da bi bil lahko bojj previden. Ne vem zakaj, je pripomnil, da Rusi, da-si jih dosti igra, po njegovem mnenju niso za igro.
„A po mojem mnenju je iznajdena ruletka nalašč za Ruse", sem odvrnil.
Ko se mi je Francoz na moj odgovor porogljivo nasmehnil, sem dostavil, da je resnica na moji strani, ker s tem, da govorim o Rusih kot igralcih, jih dosti bolj sramotim nego hvalim in da se mi torej mora veijeti,	'
državah. K poli ti §k'm in razrednim nasprot str o m se pridružujejo še j: temenska srn* sproti t ra.
Č9 smo bili Slovani kedaj opravičeni pritoževati se radi krivic, ki se nam gods, smo pod sedanjim režimom opravičen; v to bolj, nego kedaj poprej. Jezikovni zakoni za štiri alpske dežele, zapiranje čeških šol na Dunaju, zapiranje „Narodnih demov* na Koroškem, nameščanje nemških uradnikov po slovanskih krajih itd. itd. Udareo za udarcem prihaja. Še nismo preboleli enega, že dobivamo druzega. Sedanja centralna vlada naa goni v obup. Nič čudnaga ne bi bilo, ako bi se vzbudila v naa želja, naj gra vse na kose. Toda pred nami vstafa vprašanje: kaj p o t e m ? 1 Kaj pride na mesto tega ? Mari imamo zagotovilo, da pride na mesto sedanjega kai boljšega ?
Mi Slovani imamo gotovo vse ra loge, da se pritožujemo; a!i če se bomo posluževali cbstrukcije kakor svojega stalnega vojnega orožja, ne zrušimo nikdar nt m sovražnega zistema. Res je, da — kakor že omenjeno — ne smemo in ne moremo primerjati parlamentariških razmer v Avstri i z razmerami v drog h ustavnih državah; a po drugi strani vendar le ne smemo žametasti principa, da ima večioa pravico do ureljttT-ljenja svojih načel. Io če je danes ta rafiina v avstrijskem parlamentu nam S ovanom sovražna — in to s pomočjo jedcega dela Slovanov — s tem še ni rečeno, da t* večina ostane za večno na krmilu. Posebno, če pomislimo, da je bila ta večina na glaso?&aiu v parlamentu ža psrkrat — manjšina iu da more ob sedenjih razmerah zgoditi
se
zopet ob vsaki priliki, da fčera]šuja ma^j-š na poitane današnja večina, nam bo ja:no, da nam kakor treznim in pametnim politikom ne kaže, da bi se posluževali ob<tru1tciie kakor stalnega parlamentariškega sredatra, ko bi s tem vendar dali že v naprej N. mcem orožje v roko za teda;, ko bodo oni m a n j š i n a 1 Pustimo torej nemški f irrr, naj ce znaša, naj besni 1 Niso nas uaičil* p? stoletnih zatiranjih, ne uničijo nas niti sedaj !
Zato se nam vidijo vsa pegajanja m vsa mešetarenja za deiov&nje parlamenta nesmiselno io nepotrebno tratenje časa. Ali ima Bienerthova vlada večino v parlamentu ? Ako jo ims, potem ima ta vlada tudi pravo do obstanka. Natrga manjšine v tem slučaju bo, da kritikuje tlhdice naredbe, da glasuje proti njsnim predlogom, da tira — s eno besedo — lojalno opozicijo. Seveda so pri tem tudi gotove meje. Ako bi večina h.te'a prestopati meje onih pravic, ki jih ima kakor večina, ako bi hotela ta večina zlorabljati svojo moč za Čine nasilstva, potem bi b la seveda tjdi manjšina opravičena, da na na-ail]e odgovori z enakim orož em. Vzemimo (a drugi s.učaj, da namreč vlada nima veČine v parlamentu ! No, potem je postavljena pred alternativo: ali se mora odpovedati, ali pa pokazati svojo pravo barvo, to je: vladati s § 14. V tem slučaju vsaj se ne bo moglo očitati Slovanom, da so oni grobokopi parlamentarizma. _
Balkanska federacija.
Ko je Pašič zopet prišel na vlado, ponovno je izbilo na površje vprašanje balkanske federacije.
Zs prve vlade Paličeve v Srbiji, je bli kaker predstavitelj Bolgarske v Belemgradu gospod Rizov; in more se reč', da sta bila Pašič in , Rizov najgorečneja propagatora ideje balkanske zveze in ob enem najspret-neja politika ia državnika arbike in bolgarske države. Ali, ko je imelo njiju delo biti skoro kronano vapehom, prišla je Avstrija s svojo
„Kaj pa je podlaga temu vašemu mnenju ?" me je vprašal.
„To, da se ie pridružila vrsti kreposti in zasluženj civilizovanega zapadnjaka že
So zgodovini sposobnost za pridobivanje enarja, ki je stopila že skoraj v prvo vrsto. Rusi pa ne same da niso sposobni za pridobivanje kapitalov, ampak jih celo zapravljajo nesmiselno ia neumno, Vendar so nam Rusom, sem pristavil, novci tudi potrebni in iz tega sledi, da se oklepamo in popr^jemjjemo takih pripomočkov kakoršen je na pr. ruletka, kjer je možno brez truda jbogateti v par urah. To nas zalo mika; cer pa igramo kar tjavendan, ne da bi se malce potrudili, tudi izgubljamo !M
„To je deloma res!44 je rekel Francoz samoljubno.
„Ne, to ni res in sram vas bodi, da tako govorite o svoji domovini*, je dejal general strogo in prepričevalno.
„TodaM, sem mu odvrnil, „ne ve se še, kaj je bolj umazano, ali ruska nesposobnost ali nemški način kopičenja s poštenim trudom ?
(Pride še).
Stran H.
* EDINOST c gt. 324
V Trstu, dne 20. novembra 1909
carinsko vojno, Pašič je moral zapuititi vlado in Rizov je bil premeščen ▼ Rim.
Kai te je zgodilo potem — je dobro znano. Bolgarske novine to nebr&tiki pisal
0	bolgarskem marin ▼ Makedonijo preko Srbije. In ko se je Balkan moral pripravljati na dogodke, ki jih je vendar moral pređridiati, tkoro da ci šel na drago Sliv-cico. TJioda je hotela vendar drugaCe. Aneksija Bosne in Hercegovine je prišla prej, nego se je kđo nadejal ter je spametovala razprte brate. Novaji dnevi pa so jih prepri* čaiit da se ideja Pašiča viekako mora uresničiti, ker v balkanski zvezi najdejo Balkanci edino trdnjavo proti nemškemu prodiranja na So'no.
In res: Pašič je zopet priiel na vlado, z njim je vskrsnilo — kakor gori ome njeno — vprašanje balkanske
zveze.
V včerajšnji številki smo prinesli mnenje odličnega srbskega državnika Milovanovića o tem vprašanja; danas pa moramo zabeležiti važne izjave g. Rizova, ki tudi v Krnu ne izgublja niti enega trenotka, ne da, bi delal zs svojo idejo-ljabimko.
Balkanski narodi — izjavil je g. Rizov cekerau rimskemu žurnaliata — ne želijo nič drazege, nego tof da bi doživeli uresničenje balkanske zveze. Aneksija Herceg-Bosne jih ]e prepričala, da je prepotrebno za svobcdj posamičnih balkanskih narodor, da se odločijo za radikalno sredstvo v skupno obrambo. R?i je, da Avitrija pravi sedaj — potem, ko je vzela Basno — da ne želi druzfga. Ali vsaka dežela mora misliti na svojo neodvisnost z lastnimi močmi. Znano je pa, odkod so prihajala hujskanja, ki so hotela razprti bolgarski in srbiki narod. Sedaj pa je Srbija — je naglasil Rizov — iskreno po-mineaa, posebno pa zato, ko smo jej dokazali, da se je prcglašanje bolgarske nezavisnosti izvelo popolnoma spoctanno in da znsči močno trdnjavo vsega Balkann.
Balkanska zveza se mora uresničiti najprej na carinskem polju. Treba je ustvariti „ zollvereiu" balkanskih držav, ki bo jez proti nemškemu osvajanju naših [tržišč, oziroma ceste do Soluna. Na pota do svojega uresničenja bo morala narediti naša
1	de; a ša dva važna koraka: najprej se bo aaorala vstvariti politična zveza med Bolgari, Srbi in Črnogorci, potem pa pristopijo k tej slovaniki zvezi Grška, Turčna in Rmuavka,
Uresničenje poslednjega dela gornjega programa ni tako neverjetno, kakor bi izgle-d&io na prvi pogled. Mlada Turčija ima ves interes* da bi pristopila k zvezi, ker je tudi oca potrebna obrambe proti apetitom velik: h držav. Mladotarki so pripravljeni pristopiti k zvezi z dvema pogojema. Prvič zahtevajo, da bi Turčija igrala v zvezi ono ulogo, ki jo igra Prusija v nemški kocfade-r'ciji. — V drugič, da se Srbija in Bolgarska. Črnagora in Grška odrečejo svojim atpir&cijam na Makedonijo, Albanijo in Epir.
R zor pravi, da Bolgari prav radi privole v drugi pogoj Mladoturkov, ko v turški državi zares zavlada konttitucijonelno življenje. ker ko krščani za d obe ravnopravnost, gornje aspiracije odpadajo same po sebi. Glede turškega predsedniška v balkanski federaciji, Bolgarska nima razloga, da bi se mu upirata.
Prilike prisilijo Grčko, da tudi ona preneha svojimi protislovenskimi animozoostmi, ker tudi ona ima največ interesa, da si pridruži skupni obrambi.
Na viaki mčin —fzvršil je g. Rizov — je gotovo, da se slovanska federacij a n a B a 1 k a u u u re sniči mnogo preje, nego se misli in njena neposredna militarična važnoit bo ogromna, ako se pomisli, da bo moral k&koršensibodi marš proti Makedoniji neizogibno iti prtko srbik ga „deti e a", kjer bo zhdo&tmlo 100.000 ljudij, da odbijejo tudi vojsko 2 m li.onov vojakov.
G. Rizov ;e govoril še o važnosti carjevega obiska v Racconigi, ki da bo imel pri-jetaih posledic za italijaniko-ruike odnošaje, posebno pa za razvoj razmer ca Balkanu. Mi smo akcentuira'i njegove izjave glede balkanske zveze, ker nam pričajo, da se ven dir bliža svojemu uresničenju kravna utopija b atikega sporazuma in sebojevuištva balkanskih narodov. Ali te izjave odličaih balkanskih državnikov naj bodo v memento onim duna.ikim krogom, ki so cd vekomaj mislili, da ležita rešitev in prospeb Avstrije v sejanju razpora med balkanskimi narodi! Kategorični imperativ njihovega zgodovinskega razvoja je zvazH Balkance?. Naj se torej Avstrija iskreno pomiri a to historično potrebo! Naj se jej približa kakor prija tel;ics, ker samo tako bc delala za resnične svoje interese. Če se A?»trija približa balkanski zvezi kakor prijateljica, gotovo dobi mesta ? njej, ki le sedaj ponuja Turčiji: če bo pa Avitrija še nadalje mislita, da cjena mirija na Balkanu sestoji v neprijateljske m pi odiranju, pa na] de že na Drini — kakor pravi Rszov — defi e balkanske vojske, ki bo zadoš&ala proti združenim armadam vseh Nemcev.
Kriza v Avstriji.
Bieatrtk i« sprentnba zJstena.
Bienerth je torej govoril * gosposki zbornici in je zopet enkrat zatrjeval tvojo „objektivnost". Rekel je, da njegova vlada ne
pušča uplivati na-se po narodnih strankah. To bi bilo strašno lepo, ako bi bilo — res. Mi bi bili popolnoma zadovoljni, ako bi se dejanja gospoda Bienertha vjemala z njegovimi besedami. Saj mi itak ne zahtevamo od vlade druzega, nego strogo objektivno izvrševanje zakonov, brez vsacega cz'ra na narodne stranke. Ko bi mi doživeli oni tračni trenutek, da b: naša državna uprava ne bila več pod uplivom n s rodnih strank, ko bi mi doživeli one srečne čase, ko bi se državna uprava dajala voditi le od zakona, bi tudi kmalu ponehale naše pritožbe. Ali to je ravno, da se naša državna uprava ne more povspeti do one potrebne mere objektivnosti, da bi te pri svojih ukrepih dajala voditi le po zakonih, in ne po diktatih nemških šovenistov. Če toei minitterski predsednik zatrjuje, da se ne daja voditi od vplivov narodnih strank, moramo to u meti tako, da je hotel nekaj reči na adreso — slovanskih strat<k. Govor ministerskega predsednika Bienertha obsega enostavno prikrito grožnjo na adreso Slovanov. Kakor tako io jo vtprejeli tudi Nemci. Zato poje nemško časopisje Bienerthu slavo in bosana, vriskajoč veielja, ker je Bienerth rekel, da, če tudi bi se moral umakniti on, zistem ostane!
Ali, Bienerth in njegovi plačani in nepla čani žurnalistiški lakaji se motijo v svo ih računih. Oai pozabljajo popolnoma, da oni niso pruski Nemci, s avstrijski Slovani ne pczianjski Poljaki. Prati imajo velik križ že z relativno malim številom PoljakOr; kako naj bi se potem našim Nemcem posrečilo ugonobiti slovansko večino v drŽavi?!! Edina nada Nemcev je obstrukcija in § 14. A mi smo uverjeni, da se ta njihova nada ne uresniči. Najvišji merodajni visoki krogi naj bodo overjeni, da ni daleč čas, ko bodo postavljeni pred alternativo: ali bodo morali spremeniti zistem, ali pa p r i d e ka tas tr of al e n konec!
* * *
»Naša Slcga" prinaša lep članek o krizi ter prihaja do zaključka, da po sankcijom-ran ju jezikovnih zakonov v štirih alpskih deželnih zborih ne morejo imeti Slovani nika-kega posla več a se din j o vlado, ne v dobrem, ue v slabem.
Potem pa izreka puljski list rezko ali žasiužeao sodbo o postopanju gospodov, ki v poljskem „Kolu" vedre in oblačijo. V tem spopadu msd slovanskimi poslanci v parlamenta na eni i a vlado in Nemci na drugi strani — pravi puljtki list — najžalostnejo vlogo igrajo zastopniki poljskega naroda. N a njih pada glavna krivda, da se drugi Slovani Avstrije ne morejo doko pati do svojih pravic in da so oni zakonski načrti postali zakonom. Od vseh slovanskih poslancev v državnem zboru so še j e d i n i Poljaki, ki so vedno do sedaj podpirali protislovenske vlade in ki tudi danes sestavljajo skupno z Nemci vladno večino. Le opirajoč se na zvestobo in privrženost Poljakov, se je mogel B.enerth odločiti na predloženje! protitlovanikih zakonskih načrtov v sankcijo. Poljaki so torej sokrivci na zločinu, storjenem na slovanskih jim bratih Nemcem v k o-ris t, ki pa njih, Poljake, mrzijo ravno tako, kakor vse druge Slovane.
Tolažilen pojav med Poljakimi samimi je, da se demokratična ali Ijndska stranka ne strinja s postopanjem večine členov poljskega Kola". Tu citira „Naša Sloga" sledeče besede iz demokratične poljske „Nove reforme* :
„Baron Bienerth ne občuti m3nda razpoloženja v Češki in v deželah slovanskih, kajti v časih preloma, v stadiju razpaljenih političnih borb med slovanskim svetom, ki občuti številno svojo premoč, in Nemci, za pušča vlogo posredovalca ter stoji z vso svojo oblastjo na strani Nemcev, grad»č jim obrambene narodne utrdbe, naperjene proti Siovanttvu".
Paljiki list zaključuje: S tako vlogo predsednika kabineta se slovanski narodi Avstrije ne morajo sporazumeti. Ta vloga jebila p i s a n a n a D n n a j n p r e d letom 1866. Danes je minil čas zanjo!
Bratski hrvattki list nam je govoril iz srca. Podčrtujemo vsako njegovo besedo na adreso vlade in nič manje na adreso — Po ljakov. Kar pravi v zaključku, pa velja tudi ?a vse one, ki bi hoteli nadaljevati za dose-donjim zistemem, ker ne umejo duha časa in ne občutijo srčnih udarcev življenja na pozo-rišče stopaiočega avstrijskega Slovanstva. Socijalni demokratje o položaju.
DUNAJ 19. - Danes predpoludne se je vršilo posvetovanje med predsestvom socijal-no-demokratične stranke in načelnikom poljskega kluba Glombinskim. Ta je opozarjal na težkoče, ki se mu postavljajo na pot V daljšem razgovora je iz; a ril posl. Glombinski, da za sedaj ne pretrže svojih prizadevanj. Predsedstvo socijalno- demokratične zveza je izjavilo, da smatra za potrebno, da se skliče zbornico v eno sejo, tudi v slučaiu, ko bi pogajanja ne dovedla do vspeha. Debata o priliki razpravljanja proračunskega provizorija bi nudila opoziciionalnim strankam več prilike, da bi spravili v rargovor politiški polo žaj, kakor pa nmoi predlogi. Zato je politiška dolžnost, da se ists omakne. Zato je popolnoma neopravičeno, da nemške stranke s svojim držanjem ovirajo to umakn tav.
Dnevne vesti.
Vprašanje Lloydovega arzenala. Dolgo čata že prihajajo sedaj pa sedaj v svet veiti, da se misli Llcydov arsdnal opustiti oziroma premestiti. Nu, nikdar se ni moglo doznati nič pozitivnega. V seji deželnega zbora dna 17. septembra je posl. Ravasini — menda uver-jen, da se vendar nekaj tatega pripravlja — stavil predlog, naj bi deželni zbor naložil deželnemu odboru, naj stori potrebne korake, da se opuščenje ali premeščenje arsenala prepreči.
V splešno začudenje se je dvignil tedaj ■ocijalnodemokratiški poslanec Cerniutz, ki je z vso odločnostjo zatrdil, da %o vse vesti o opuščenju oziroma premelčenju brez vsake podlage. Tako da so vladni krogi na Dunaja zatrdili njihovim poslancem, ki da so se zavzeli za stvar. Posl. Cerniutz je iel celo dalje in je zatrdil, da imajo vse te veiti namen špekulacije iz srede delničarjev ven.
Po teh izjavah danih v deželnem zboru od strani socijalno-demokratične ga poslanca v toli pozitivni obliki, smo se opravičeno pomirili, Zato pa nas je kakor strela iz jasnega zadela sedaj vest, da se je predsednik trgovinske zbornice predstavil te dni županu z uradnim sporočilom, da ma je došla z Dunaja od avtoritativne strani vest, da je prišlo med Lloydovo družbo in vlado do dogovora glede prodaje zemljišča, na katerem stoji Llejđov arsenal. Potemtakem je računati, daseLloj dov arsenal v nedolgem času opusti oziroma premesti. Vprašanje, ki je gotovo na jeziku tisoče v in od katerega je zavisna eksistenca stotin rodbin, je sedaj: kam se ima premestiti? V tem pogledu je vsa javnost še popolnoma desorientirana, ker ni še nikakega glatu cd avtoritativne strani. Vsekako pa je to vprašanje velikanskega gospodarskega in socialnega pomena za naše mesto. Zato pa moramo le glasno pritrjevati predsedniku trgovinske zbornice g. De me tri o, da je predložil županu, naj bi municipalni odbor skupno z borzno deputacijo sklical sejo, ki naj. vkrene, kake korake bi bilo Š9 storiti, da se še v zadnjem trenotku prepreči ta škoda za naše mesto.
Is italijanskih listov poineinljemo, da se je posl. Pitacco že podal na Dunaj, kjer za-prične akcijo v ta namen, ča se že ne more preprečiti premeščenja arsenala, delalo se bo na to, da se ta zavod premesti kam v bližino Trita — morda v Zavije — a ne v Tržič, kakor se baje namerava.
Mi želimo itkreno tej akciji popolnega vspeha io bomo seveda temu važaemu vprašanju posvečali vso pažojo.
„Bog ne sluša ciganske klevete" — pravi hrvatski pogovor. Zato nam ne dela tkrbi, ko slišimo prokletttev, kakor je to-le:
„Spinčiču in njegovim tovarišem s poročamo : grob vam izmetal kosti, prekleto naj vam bodi to ime in priimek v vsem hrvatikem narodu, ša za življenja da bi hodili slepi. To je kletva hrvatskega naroda".
„Ali če bi bili mi v bližini Spinčića, prijeli bi za štirdeset cectimetrov dolg ž e b e 1 j in zabili bi ga Spinčićuv glavo, da bi ne zattrupl.al naroda nadalje. Via njegova dobra dela za istrsko ljuditvo izginjajo ispred izdajstvom, ki je na propast kraljevine Hrvatske. Nekdanji istrski sokol je postal mulk»rdin, ali jasnejo : supi-lovski pustolovec".
Kaj ne, da takšnega ciganskega prokletstva dobri Bog ne more udisati!!!
Da, ali kje je vzrok temu prokletstvu surov* ga cigana ? Edea jedini: ker je S p i n-č i e s r c e m b r a t s k e g a usmiljenja in krščanske ljubezni pozdravil srbtke „veleizdajalce" ! t!
Ia kako se imeouje tisti krutež, ki bi hotel, da bi istrski poslanci hodili slepi, ki bi hotel 40 cent metrov dolg žabelj zabiti v Spinčičevo glavo?
Ne, ne, to ni cigan! Ta pcživinjenec te imenuje: Stipe pl. Vučetić in je .... duhovnik! Svoje prokletstvo pa je priobčil v frankovskem -Hrvatu", ki izhaja v Gospiću
Sodi sam, kdor imaš človeškega srca v j prsih, o tem izlivu krščanske l;ubezni ....II Io po vrbu še katoliški duhovnik proti — duhovniku!! Gnutcm in žalostjo sočlovek obrača od take slike.
Na adreso poštnega ravnateljstva. Poroča te nam 17. t. m.: Danes sem oddal po ntksm dečku na pošti v uiici Stadion dve nakaznici, ki sta bili spopotnjeni na nemško-slovenskih tiskovinah v slovenskemu jeziku. Deček mi je kljubu temu prinesel potrdili na italijanskih tiskovinah. Poslal sem dečka takoj { nazij na pošto, z naročiiom, da mi prinese; ■loven .ki potrdili. Na že omenjeni pošti pa1 so rekli dečka, da je že prepozno, da bi bil moral zahtevati preje sloveasko p 3trdilo.
Tako naš dopisnik.
Slučaj sam na sebi je sicer malenkosten, • tipičen, ker so slični dogodki na dnevnem redu na vseh naših poštah io ker celokupni kompleks vseh naših pritožeb, o krivicah, ki se nam gode, obstoii prav is samih takih „malenkosti", ki imajo svoj izvor v zan č vanju caiega jezika in omalovaževanju našega naroda.
Znano nam je, da imajo poštni uradniki Dale g, da se morajo ravnati po nače'n enakopravnosti, a kaj pomaga, te po dre i eni uradniki ptskajo na vse naredbe višjih oblaati.
Priporočamo torej c. kr. poštnemu ravnateljstvu, naj veader poskrbi, da se bodo podrejati poštni uradniki držali narfdeb in zakonov. Druzega, nego spoštovanje zakonov itak no zahtevamo. Tudi nam ni prijetno, da prihajajo k ljudie skoro dan za dnevom v naša uredništvo z raznimi pritožbami proti omalovaževanju in žaljenju našega jezika na poštah, Tudi s tem Argijevim hlevom treba enkrat korenito pomesti. Ako druge „žaube" ne po-morejo, poskrbimo, da se spregovori resno besedo v parlamentu. Vsaka stvar ima svoje meje.
Smrtna kosa. Upravitelj lista „Oiserva-tore Triestino" g, Kari P o r z i a, je vBeraj nagloma umrl. V njegovem stanovanju, ulica Piccolomini št. 6, so ga našii zjutraj mrtvega v postelji; srčna kap je zadela komaj 51-let-nega'moža. Pokojnik je že četrtstoletja vodil upravbištvo uradoega lista in je bil visoko spoitoran rsdi nenavadne njegove dobrote in peštenosti, kakor tudi radi njegove strokovne ■posobnoati. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 10. uri ziutraj.
Poroka. Dane« te je poročil v Baaovisi gospod Fran Grgič, uslužbenec pri uprai-ništvu „Edinost" in posestnik pri Sv. Ivaoa, z gngpico Marijo Grgič, hčerjo posestnika v Padričah. — Bilo srečno!
Miklavžev večer tržaškega Sokola. Kakor se nas od strani Sokola obvešča, se bo vršil tradicijonalni sokolski „Miklavžev večer" v soboto dne 4. decembra v veliki dvorani „Narodnega Doma".
Natanjčneje navodilo gleda daror in obvestilo o programu večera prineieon pravočasno.
Podružnica »Glasbene Matice" bo vzdrževala v svojem področju tudi dijaški pevski zbor, ki bo imel redoe pevske vaje po dvakrat na teden. Prva pevska vaja je danes v soboto ob 6—7 v „Čitalnici" v „Nar. Domu". Nadaljne pevske vaje bodo redno vsako sredo in soboto od 6—7.
20 stotink samo stane čistilo za čevlje družbe sv. Cirila in Metoda. Torej ni to le najbolje, ampak tudi najceneje čistilo. Kupujte vsi edino le to čistilo pri naših trgovcih!
Že pred leti je založilo slovensko akad. dr. „Iiirija" v Pragi dijaške koleke v prid svojemu podpornemu skladu. Da se ti kolki vspein.je razpsčavsjo, jih daja drugim akad. društvom po znatno znižani ceni, tako, da imajo tudi ta nekaj koristi. Naše akad. £ar. dr. „Balkan" si jih je tudi nakupilo ter namenilo čisti dobiček svojemu podpornem? skladu. Slovenci, kupujte te kolke, kadar se Vam ponude, kakor kupujete druge kolke. Ciril-Metodova družba tkrbi za to, da otrok pričenja študije, a dijaški podporni skladi za to, da jih srečno dovršit
Sneg. V četrtek je od Poitojno do B> rovnica padal sneg. Naneslo ga je precej visoko. Saežilo je tudi k Ljubljani.
Tržaška mala kronika.
Drug Lloydov zdravnik nagloma narl.
To )e drugi slučaj tekom enega tedna, da je ladijski zdravnik na L!oydovem parnika med vožnjo nagloma umrl. — Včeraj zjutraj ob 8. uri je po 18 daerni vožnji priplul u Bombaja v Trat LKyJo? parnik „Afrika" pod poveljoištvom, kapitana Rajčiča z 21 paea-žirji. Pristaniški oblasti je naznanil kapitan, da je dne 18. t. m. ob 5. uri popo.udne, ko je parnik pasiral Vit. ladi;ski zdravnik, Stanislav Ščitnicki, star 50 let, iz Krakovega, nagloma umrl za s:čno hibo, na kateri je trpd. Na zahtevo tukaj stanujoče rodbine so trupio prenes i na njegov dom.
Samomor ali nesreča. Včeraj z nt raj ob 5. uri so nekateri ptsaoti zagledali v kanalu tik Zelenega mostu truplo Ž9n»ke, ki je plavalo na vodi. Dočim so nekateri potegnili tsuplo na nabrežje, so drugi obvestili policijsko ravnateljstvo.
Truplo je bilo od mettno oblečene starke; pri njej so našli 8 kron. Dr. Biatioli je kon-statiral smrt, nastalo pred par urami. Truplo so spravili v mrtvašnico pri S?. Jušta. — Pozneje so truplo identificirali, J— obe hčersi sta io prepoziali. Pokojnica je bila Frančiška Zlobec, stara 70 let1 stanujoča v Rojanu št. 182. Ni bilo m.goče dognati, dali je pokojnica samolastno storila smrt ali je po nezgoii padla v kanal. Nek&tdri so — neverno s kako verjetnostjo — trdili, da se jo zvečer poprej videli nek liko vinjeno.
Naši ljubi regnikolil Predvčera šajess se je delavec Prane Daaligio, ttar 25 let, iz Corovigno v provinciji L cce (Spodnja Ita-liia) podal v tolerančao hišo v Auirona del Forno. R*di plačila se je tam spil z neko ženščino in jo naklettil. liti to gospodarji lnpa-narja, mož in žaaa, pritkočin Jaa pomoč, a besni reguik^l je planil tudi proti njima in ranil oba. Prišli «o redarji, ki so ga odvedli v zapor.
Tlralnlca radi velike tatvine. — I>ae 16. t. m. je bila v Koselu v piutki 3 eiiji dana za Oppeln na pošto škrinjica zaznamovana s št. 2116, v kateri se je deloma v bankovcih deloma v gotovini nahajala srota 9500 Mark. Škrinjica, ki je imel usojat pas, je bila bržkone na postaji Kanderzin vkra-dena.
Višje poštno ravnateljstvo v Oppelou ponuja sedaj 600 M onemu, ki bi mogel prispeti k temu, da se sopet najde omenjena Skrinjico.
V Trstu, dne 20. novembra 1S09
EDINOST« št. 324
Stran III.
Koledar In vreme, — Dane*: Feliks cih in krajih. Ena tekih abnormalnosti je gc-
riiki državni kolodvor, kjer postaja vkijub zakonitim predpisom ne nosi nikske označbe kraja. Ta abacrmalnoit, ki je že marsikaterega potujočega ptujca opravičeno ozlovoljila bilo je v povod, da jo te dni ajdovsko fttore-linstvo sklenilo ter odposlalo na pristojno mesto resolucijo približno sledeče vsebine.
Gorica je menda edina postaja c. kr. državnih železnic, ki ne nosi nikakega napisa z imenom postaje. Stvar ima politično ozadje. Kakor pa kaže dejstvo, ds so na Tieh drugih postajah na kolodvorskih pošlo j jih tudi imena postaj, je menda tudi c. kr. državna uprava mnenja, da so taki napisi potrebni za orijentacijo potnikov, tujih in domačih. Da se pri tem jemlje fte posebej ozir na jezike domačega prebiralstva — to je ra zumljivo samo ob sebi. Kaki drugi oziri menda ne prihajajo v po štev. La glede goriške postaje je iz ema. Ta izjema pa je včasih za potnike usodepolna. Zgodili so sev slučaji, da so potniki iz sosednje Kranjske, Štajerske ir\ cd drugod, ki so prišli v Ajdovščino s Kranjske strani, seli v vlak vipavske železn:ca prestopili potr.m v Prvačini v vlak državne železnice, da »e odpeljejo v Gorico. Ko pa niso videli v Gjrici nikakega napiaa in ker niso vedeli, da so v Gorici, odpeljali so se dalje v Kanal, ali celo na Jesenice. Ne more se namreč zahtevati cd vsacega, da ima pri sebi vozni red; kliče sprevodnika pa se tudi lahko presliši.
In tako se prav lahko dogaja potnikom iz dfuge dežele, da se odpeljejo kam drugam, ak? postaja ne nosi napisa.
Temu zlu glede goriške postaje je treba c d pomoči, radi česar zahteva starešinstvo i ndu atrij al nega kraja A^dovščiaa v bi i sin Bene ga sklepa, da se na dršavnih kolodvorskih poslopjih v Gorici napravijo napisi, ki bodo označevali postajo Gorica z imenom „Go
Valois — Jjtri: 25. ned. po Bink. (Darov. Marije vtempln).
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludae 10" Cel«. — Vreme včeraj: jasno, veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Nekoliko oblačno. Hladni vetrovi. Temperatura znižana. Vreme bolje ali ne stanovitno. _
Naše gledališče.
Za nedeljsko slavnostno predstavo v proslavo 25 letnice delovanja g. Karle Ponikva r j e ve, je določena igra češkega dramatika F. Šaberta
„ŽETEV".
František Šnbert, velezaslužni dolgoletni ravnatelj Narodnega divadla v Pragi, ima največje zisluga na sedanjem imponuječem razvoju češkega g-edališča sploh. Organizator, dreinaturg iu dramatik ob enem, je šnbert posvetil vse svoje plodonosno živl enje češki T^iii;. Izmed njegovih dram se je na Slovenskem vprizoriio „Jan VyravaH, „Drama štirih re vnih sten- ia pred kratkim prrič ▼ Liub-jan in eedaj pri nas „Ž9te?u.
Ne ravno snov, ali impulz k tej drami j« dal pisatelju oni usodepolni polom „Svato-vaclavske posojilnica" v Pragi, ki je vzbudil senzacijo tudi pri nas. Po smrti blagajnika
0-ta,	ki je veljal 2a radodarnega narodnjaka, cplendidnega mecena, so prišli na sled nered-
1-	stim v posojilnici in preiskava je dokazala, da slavljeni mecen in še drugi ao bili go-1 ufi. ki sc> tekom let okradli posojilnico za milijone, Senzacija je bila tedaj nepopisna in panika med oškodovanimi in materijalno ugo-noblienimi ljudmi nepopisna.
Tedaj se je v Šabertu porodila ideia za dramo „Žetev". Tudi tu imamo splendidnrga človeka, ki hoče igrati si;ajno družabno ulogo in zato pone-erja denarje poverjene mu poiojil-d ce. Imetje njegovega štedljivoga o5c-ta, „žetev nieg3vegi žirljeaja", nameravana za višje narodne arrbe, mora priskcč ti na pomoč, da reši aioa srannte in ječe in, neštevilno ljudi genotne pognbe.
Kakor smo včerai naznanili, je „Dramatično društvo" ozirom na to, da je jubilanti-nja g. Ponikvarjeva cb enem zaslužna pred« seduca ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, namenilo znaten del čistega dobička nedeljske predstave v korist ta naše Iz- sle družbe.
V glavnih ulog&h nastopijo razun jub;-lsntinje g. Vero-šak kakor gost, g. Štika. g.a r iišerka Danilova, gg. Lilijan, Lesič io Raner.
Tržaška gledališča.
TEATRO VERDI. Danes Shakespearova t;agcdija „Hamlet" z mojstrom Garavsgli kakor protagonistom.
Drušcvene vesti.
St. Jakobska „Čitalnica" priredi v soboto 37. t. m. svoj prvi plesni venček v dvorani
Trg. izobr. druStva nI. S. Fraoceico št. 2.
*
* *
Poživlja se vse one, ki imajo nad določeno dobo izpDe^ieoa k mige iz javne knjižnice Š>. Jakobške „Čitalnice", da iste nemudoma »raejo. — Kn ižničar.
„Sokol" v Tratu opozarja vae one, ki se nameravajo udeležiti ustanornega občnega zb ,-ra rPrimor. aokoiske žipe, da te isti prične pri „zlatem Jelenu4* v Gjrici točno ob 2 uri
popjiudne. Zadnji vlak iz Trsta odide it juž _________________,__._______________
Lega kolodvora ob 12 5 in « tem 89 odpelje 'rica 10.000 prebivalcev. Takrat je m:ria bila večina Tržnčanov. Na zdar!	i na mestu tam, kjer se še danes nahaja, danes
pa š:fje mesto okoli 29.000 prebivalcev, in segajo nove hiŠ9 že preko klavnice, ki stiji — cvmogređe povedano — cb javni cesti ! !
Rszren malenkostnih poprav od časa do časa je ostala klavnica taka kakor je bila pred 65 leti ! Ob cest*, ki vodi do mestne kiavnice, bi se mesto prav lahko razii rilo ; a kdo naj postavlja t;a hiše, ko prihaja poleti in ob deževnem vrenceau uiu$ljiv sourad iz te klavnice, ker je zidana z isto primitivnostjo, knkor se je morda zidalo ored sto Uti !
Da niso klavnice že davno prenesli v kak drug kraj daleč od mestnih hiš, to je pravi škandal, io lahko r čemo, da ta klavnica, in pa tisti „umetniško" zidani javni pnoirji po iiaes'u, djjajo Gorici res pristen italijanski znaćai !
To bo tudi vzrokom, da se naši mestni c-četje tako krčevito drža teh emblemov laftke pridnosti v našem mestu!
imenom
rica" v
Želeti je, da bi tudi druge naše korporacije, posebno pa občinski zastopi posnemali ta energični korak ajdovskega starešinstva.
x Gnojenje travnikov in pašnikov pri nas silno zanemarjejo, čaprav je v planinskih deželah pridel;e*anje krme podlaga obširne živi* noreje in vsled tega zelo pomembno, čim več krmo pridela emo, tem bolj lahko krmimo Živino, tem več Živine lahko imamo in tem večji je dobiček, ki nam ga daja živina. Ce d>bro gio;imo travnike, nam ne bo le živina več donaš^la* ampak tadi polje nam bo več rodilo, k r mnogo in dabrc krme daja tudi mnogo in dobrega hlevskega gnoja.
Doslej so travnike najbolj gnojili s To-masovo žlindro. To je gnojilo, ki brez droma dobro učiokn e, ki pa samo za gnojenje nikakor ne zado&ča.
Mnogo hranilnih snovi jemljemo zemlji z rasličnimi rastlinami v srednji letini ; tako u. pr, jemljemo zemlji ▼ senu in otavi 26 kg. fofif jrove kisline in 9S kg kalija na hi, torej več nego 3 in pol krat toliko kalija nego fosforove kisline, Gnojenje s Tomasovo žlindro, ki v zemlji daja le fosforove kisline torej ne more zadoščeti; dati jej je tadi kalija, in ticer v kajnitu ali v 40°0/ kalijevo soli. Če ne gnojimo s k&liiem, ne moremo doseči najvišjih dohodkov; v mnogib slučajih pa Tomasova žlindra sploh ne prihaja do učinka, Če samo ž njo gaojimo. Temaljno pravilo nam bodi, da moramo travnike gnojiti s fosf rovo kislino in s kalijem !
x Mestna klavnica. — Mestna klavnica gDriška ie pravi monstrum, ki bije v obraz nijnsvadaejšim pojmom o javnem zdravstvu. Z dasa je bila 1. 1844, ko je štela takrat Go-
Darovi.
— Iz Pros&ka pjiilja neimenovani znesek K 6 za tržaško moško podružnico Sr. Čiri:* in Mjtod>, nabranih ob priliki narod otgA „ohceta*. Z obl.:ubo zopet spomni na dražbo, c Drava.
da se v kratkem
— Denar hrani
— Člani „Tržaškega
učiteljskega dru* zbrati za tržaško
š: so na cbčaem zbjru moiko Cir.-Mit- psiružiici 12.50 K, za dijaško podporno druitvo v Trstu :udi 12.50 K. SrCca hvala l _
^ar. deiav. organizacija
Vse tovariše, delavce in kmetovalce —
vab m j na prireditev N. D. O. p.ihodaje ne-d-l e, dna 21. t. m. ob 10. ari predpo'u Ido v £ o j a n: na ustanovni obSni zbor okrajne skupine N. D. O.
Opozarjamo na javen shod, ki ga skličo N. D. O. ) a t r i, v nedeljo, ob 4. uri na Prošeku, v dvorani „Gospodar-
Vesti iz Istre
k
vedata
rodu!
svojega s:anu,
p:p. narros«*u, t u»ui»ui „\jjipwuw;	. u , _ , . _ . _	, ,
skeca draitva". Shod velia tndi za Kontovel^ceJ Iz Kozm«' TukaJ že splošno pr«seds, kar ° M n n rn «1	. p ian i>.- {d6*1 list pile o postajenačelmki Hsndlerju.
M. D O. To.ar fi l Jn ri vM v R . P - j	^ ^	gc>rc8Sai0imi izmiš-
hit;tcii; Kontom.društvo, storiteo dolžnost, Ijotinami, ki jih ti hudobni jeziki bljurao -k )t d slavci m S.ovenci. Pokaž.te, da se za-	' J	'	'
svojih miči, svojega; 'In vend%r
si nihče ne ve razjasniti tega pečenjanja. Mi se sploh ne spominjamo, da bi na naši postaji bil ksdaj načelnik, ki bi z domačim ljudstvom bolj uljudno in postrež-Ijivo ravnsl, kakor ravno g. H udler.
O tem ve pričati vsski vaščan, posebno
Vesti iz Goriške.
Iz Nibrežlne. Jatri ▼ nedeljo dne 21. t.
m. se bo vršd ta ob 2. uri popoludne v go- ... ^______________- r______
twlni gospoda Nemca ustanovni občni zbor	pa tisti kmetje, s katerimi ce je tak) surovo
m r.ke in ženske podr. dr. sv. Cirila in Metoda	ravnalo, ter jih pehalo samo za to, ker niso
v Ljubljani za Nabrffiino in okolico. Na to	mogli govoriti nemščine, v čssih, ko so ca
v&iao zborovanje vabi vse tukajšnje zavedno	naši postaji paie<ssli izreatai paše, ljnti so-
ljud»tv0 — sklicatelj.	vražmki našega ljudstva.
Iz Ajdovščine, -ivimo v deželi neverjet- Saveda gospod načelnik Haudler, zaveda-
aost, kjer mrgoli abnormalnosti na vseh k on-	joč se dejstva, da je nradnik radi ljudstva in
Prilika ttgodn, nakupa.
Moderne spalne jolre Iz Mesa kuhan, lesa
brez obkladkov (rimesa) zelo solidno izdelane z garancijo °oeoo°
po izredno nizkih cenah
PETER JERflJ, trgovina s pohištvom no vogalu ulice uincenzo Belimi ter ulice so. Katerina.
Prilika ugodn. nakupa.

Odlikovana pekarna in slaščičarna
z zlato kolaju, in krlieem n* mednarodni obrtni razstavi t Londona 1909
Acquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 SSt,"1™ trikrat na dan svež krnh.
hrodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za čaj ; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in fise desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, kro^ante itd., kakor tadi vsake predmete za speči. — Ima tudi nsjfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Sksrk.
Uellkl Kinematograf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od sobote 20. do torka 22. novembra:
BoTondikaoija Gattea, zadnja dramatična novost v barvah. C&margo, historična novost iz dobe Alojzija Xtf. — Moderni Giona, smešno. — Program se be menjal prihodnji torek
Prvi sedeži 40 st., II 20 stot. Otroci in o|aki 10 stot
V odlik, prodajni. oMa
„Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21
(prej Torrente), dobi se poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po n» j zmernejših
cenah in sicer: Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9.60 „ „ „	Boxcalf (z elastiko) „ 9.60
„ „ „	Boxcalf Derbey	„ 10.—
„ „ „	Boxcalf zap. Triumph „ 10.—
Kavno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki par je iz najfinejšega usnja	DELO SOLIDNO.
S	XX Odprla se je XX	S
)	nova gostilna „Carmen"	(
|	v ul. del Toro 18 in ul. Boschetto 4	|
■	Marčno pivo prve vrste in Spaten iz za-	■
■	loge F. VOLPICH. — Istrska in da Ima-	■ 2 tinska vina in teran. — Domala kuhinja	J
■	vedno preskrbljena z vsakovrstn. jedili.	■
S	Fni'or°u»tniL ud,1M Marija Vascellari.	S
Umetni zooje
PicmbiiruOo
Izdiranje zobov iirei m m vsake oolsčisM
w zobgzdravuiS^m hs&Jrieti
Dr. 3. Černak m g. £usd»e
TRa8T
•HM Mta CiNrn HM. 19, IE. artit
V veliki, fini žganj ar ni
na frgu pred Narodnim domom St 1
(vngal ulice Ghega) je na razpolago VELIKI IZBOR
j najfinejših likerjev in vsakov- žganih pijač.
Mej temi MARŠALA po Kron 1 60 LITER, Ver-month po Eron 160 LITER Speoija iteta:
sagrebiki Pelinkovac ia Sokol; Asti Spumante 'n Befožk. Po	Rose
Majcen Miloš
mizar - Trst - ulica Leo štev. S
mm priporoča alavnemu občinstvu mg
ifil svojo mizarnico.
Iidelnje vsak o vratno, tadi NAJFINEJŠE POHIŠTVO
3 O
a*log& tu- ln lnozem. vin, Iplrit*.. llXer>f in razprodaja na debelo in dro Dri u
Jakob Ferliaiic, Trst
Via defte Acqua 6, nasproti Caffe C mtraia
Velik izbor francoskega šampanjci, penečih desertnih italijanskih in avstro-ogrških vin. Eordeaac Burgunder, renskih vin, Moselia in Chianti. Rucr. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropino*-«« alivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, do31i ix dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj iz\~r§i. Rai-poiiJja se po povzetja. — Ceniki na zahtevo (a franko. — Razprodaja od pol litra oapr^j.
Erpest Pe$au)f Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Yse vrst« salami. Najfla. sir. Mast. Konserve. PraSke in graške gaja ti.
Razne klobase. — Moderno opremljen buffet.
Vedno sveže DBEHERJETO PIVO. — K SAŠKI TERAN. — Garantiran* PRISTNA TINA iz vipavske vinarske zadruga. — ŠAMPANJEC. — DESERTNA TINA. — LIKERJI ODLIKOTANlfl TTRDK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.
Btran IV.
»EDINOST« št. 324
V Trstu 20. novembra 1909
ne linditfo radi uradnika, gre ljnditrn povsod na roko, v veiik proapeh prometa, ter zahteva to »tngo tudi od «?Oj;h podložnih.
Menda ne ugaja to nekaterim gcopodenc? Morda njim ne, ali ram gotovo t
Preži to »o nam v apomiau razmere — uvodni članek „Edinosti" le je atojočaino bavil ž njimi — ki so vladale pred nekaj leti na raii postaji I
Obsojeoi smo bili na žaljivke, če amo le beteaico zinili slovenski, a kaj le-ie vsluž-berei, ki niso sploh druzega umeli, nego materinščino.
Spominjamo se predobro« kako so suvali in pehali domače fante, ko so spremljali tovarila. ki se je podajal cesarja služit.
Vse to nam je prcživo v spominu, ter ne želimo, da bi se kedaj — vrnilo.
In zato nam je zoperno tisto drzno in obenem smefno obrekovanje !
Pevsko-bralno društvo v Kozini se tem poiom najsrčnejše zshraljuje vsem udeležnikom njega veselice dne 7. novembra t. 1, in slede-čim, 1. kateri so darovali mesto vstopnice: J. Klemene E 10, E. Rauer E 2, J. Hog? K 2, A. Greeoretič E 2, Doller E 2, Gke-irrec E 1, Frrjančič E 1, E Dobrila E 1, E, Bubnič E 2, 2. enim. kateri so vstopnine preplačali: E. S škovič, Faber in Mamt?o»'£ pe 1 E; Fr. Bektr 80 stet., Stančič 60 it. Antonaz. Božič in Medvešček po 40 stot, Kos in Benčič Cevli. po 20 stot. Odbor.
Razne vesti«
Prisilno krščevanje Židov v Rusiji. Nekoliko časa sem so se Židje zopet začeli v večem številu naseljevati na Angleškem. „The WeekJy Chronieleu, ki se boji židovske pc-plave, je pii nekaterih židovsk.h naseljenih lodbinah povprašal po vzrokih, zakai so cdšle is Busije. Te so mu odgovorile, da so zbe* iale iz Rusije, ker se boje prisilnega kršče-nja. Odredbe nekaterih guvernerjev, da i maje židovski otroci pohajati kristiiansko službo božjo in da se ima povodom molitve za carja postaviti na sicagogo križ, smatrajo Ž dje kakor začetek nrisUn^sa pokršče*ania.
Puičavnliko življenje ameriških nilijo-■arjev. Med čkteotrićaimi Amerikanci je seveda tudi tak h, ki jim denar uiiva odurno«* is prezirnost do ludstva. Oparili so, da jih spoštujejo ljudje io se jim laskajo samo zaradi denarja, ki je bil vedno zaklet nasprotnik svobodnega človečanstva. — Tako se je eden zcaae rodbine Vanderbiltove naselil ca nekem visokem hribu Pensi vanije, kjer si je zgradil hišico za 1800 kron ter živi v njej prav po Špartansko. Samo enkrat na lete prihaja bosonog v sosedno mestece, da si nabavi moke, iz katere si prireja jelo, ki mu je edina hrt na. Vse si prirej uje sam, a ne prejemlje niti listov, nego čita stare knjiga ki jih je prinesel seboj v dobrovol.no zatočišče.
Slično usodo si je izbral tudi Charles Alvord, ki je bil ;irej :nan kakor razkošnik razkošnik in šport^men, a sedaj se je umsk* nil na neki mali otok, k er živi v koči, ki si jo je sam napravil. Prej se je vozil v če-tverovprežnih in salonskih kočijah, a sedaj leži v čolou, loveč ribe in druge morske ži vali. Vedno je sam, ali je srečen, in nikdar ne hrepeni po sijaju, ki se ga je sam odrekel.
Jonatban Reid, eden najbolj znanih ameriških milijonarje? toliko žaluje za svojo pokojno ženo, da je napravil obljubo, da se nikdar ne cdstraoi od njenega groba. Dal je truplo žene poležiti v mavzolej, in tukaj čaka sedaj — poleg njene z volno napolnjene papige — čas smrti.
Nečloveška roditelja. V Glacu (oruska Slezija) je b<la obsojena na smrt 27-U>tns dekla Ana Werner, ki je bila svojega 11-mesečnega otroka živega zakopala. — Porotno sodišče v Bavcenu (Saksonsko) je pa obso dilo na smrt 25-letnega koči aža Vetteria, ker je umoril svojo 3-letno nezakonsko hčerko. Vetter je bil otroka usmrtil z zastrupljeno čo-
kol* do.
•"S*
MALI OGLASI
s« ralunajo po 3 stot. besedo; mastno
r (iskane besede se raiunajo enkrat ve?. - rtajmanjla pristojbina stane 4-0 Plaia se takoj.
ino &

nkrat ve?. ft «■0 stotlnk. 1
Slovenci in Mestjani! «
poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane 13, za kar se Vam toplo priporoča ndani Anton Novak — Bvojim k svojim !_2057
Pekovski učenec
se išče. Naslov pove upravništvo Edinosti.
Na prodaj
ko vi j ah pri GnSparetih.
imam več litrov domaČega tropi-
2042
Gostilna „Al Ginnasio" Ql0£jr?
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se alavn. ibčinstvu za, obilen obisk H. K o s i č.	1237
l#9fll*Qmifo OO V nSlava kliče Slovane na VlUldimie 5G : delo«. _ Krasno izdelane razg ednice. Založil in razpošilja Rudolf Može, Trat, via Scalinata fit 1.	2017
Mills ateblirana sobica pe odda v najem t ulici mdla Gaspare Goz« 3, II. naddt., vrata 5, od 6 do 7. ure zvečer.	2039
P§»nfi*)in oO okna, stopnice, prašniki, cement-riUUdJU OD na opeka, balkon v dobrem stanu, hišice za vrataije itd. Ulica Tesa 31. 2043
Popolen inventar
se prodajo. Acguedotto 6, Babini._2048
CnctilnSI T Bredi^u Trsta, z vrtom in dvorano UUSl'IIICt za ples ali za društvene zabave, se proda takoj. Naslov pove ..Edinost".	2045
Poreška klet na Opčinah 176
Prodaja novega vina. Teran : v lokalu po 48 stot., v steklenicah po 40; Belo (aladko) po 56"—. — V sodčkih po 24 in 26. Tropinovec po K 1-20. (1928
Poskusita Fl- <galfl«tln"
BOVO KAVO f j^«»UlIJI flnsjii Is najzdravejil kavni pridatsk. Dobiva ss v vssfc kaijiilt prodajalnic£h.	. ——
flHHocfo CD	BkUdi>či za vinotoča. Pri-
UUUSS^Ia OD pravra lega. — Acquedotto 6, Babini.
R3T MESO SKKrKrJL'S
pcSiljam vsaki dan sveže klano po 5 kilogramov koi franko. — Sveže goveje la K 5 3o Sveže goveje ILa K 5'—. Sveže telečje I.a K 5*40. Sveže (v zadnjem delu) K 6 60. Prekajeno goveje K 6'40 Za izvrstno blago in pošteno postrežbo jamčim. Zahtevajte pošiljatve za puskušnjo. — IZIDOR!
S ? URMWIND v Zaklicyn-u a 0 Ga icija.
g Umetni: fotografom
atelje
ori sv. Jakobu - TRST.
pri sv. Jakobu - TRST.
Slovenci in Slovani!
odprl novo slovensko brivnico v ulici Bosco štev. 1, vogal Bfcrriera in se toplo priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. Svoji k svojim ! Udani M i r o a 1'ajv Kovačič, brivec.	1651
TVRDK A
Kostoris
*ki&didde oblek za moško a dedki
Trst; via S. Giovanni 16, !.
iiraveA Žtestavracije kooperativa ex daeiion
prodaja na mesečne ali tedensk* obroke obleke in površnike z» moške, perilo itd.
flajdogovornejše ©ene.
POZOR! Skladišča ni v pritlijču ampak v prv m nadstropja
a
POZOR!
Vslcd nakupa velike partije :
kuhinjsk. predmetov
vseh kvalitet iz cmaillrane kovine, se prodajo isti po K 1-20 kilogram. Naprej gospodinjo. Porabite to priliko i
Ulica Sllvlo Pelllto 10-
ulioa Bivo 5tev 42 (pritličje)
S5HH---
ietrsoje t »ako fotogratWno delo, kakor tudi razglele, posnetke, notrs-ujost lokalov, porcelanaste plo'6»> ta vsakovrstne spomenike itd. iti. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Badi udobnosti P. N. naročnikov ■prejema narodbe in jih Urrtuje na doma, eventnelno tudi zunaj meeta.
Narnanjam slavnemu občinstvu, da sem na novo preuredil DOBROZNAHO PEKARNO •:*
ulica Ferriera št. 37
(vogal Via Contil, kjer se dobi večkrat na dan vsake vrt te svežega kruha od 40 vinarjev naprej, raznovrstnih sladćic, bldkotov ter o priložnosti praznikov Vseh 8ietih kofftto zalogo fftv lastnega izde.ka po 2 kroni 10 vinarjev k'logram. Postrežba na dom za družine in javne lokale. - PRODAJA MOKE OD NAJBOLJŠIH OGRSKIH MLINOV.
Udani JOSIP ČEBNIGOJ.
Zastonj in poštnine prosto
po?iljem na zahtevo vttkeniu posedsiku.
Izurjen pomočnik
špecerijsko ali mešano stroke čez 11 24 let star, kateri ima tudi apo-sobnoat xa poto^aica — se sprejme z ugodno plačo z novim lo'om. Pismene ponudbe pod naslovom : „ZANESLJIVOST" poslati na Inser. odd. EDINOSTI.
Matej Stoppar :::: Trst
naznanja cenj. odjemalcem, da je :: pO dokončanom
delu restavriranja vsled požara, odpri na no
vo urejeno --=====	====^==
pekarno in sladščičarno s
I Ob tej priliki preskrbi se slaščičarna z najboljšimi likerji. Prava posebnost v izdelovanju slaščic jamči, da bo imela prodajalnica vedno na razpolago izvrstne potic«, torte itd. ^
NOVO POGREBNO PODJETJE ls™i"!1
Slovenskim trgovcem. Teh par
TTBtic je namenjenih vsem trgovcem in obrtnikom, posebno pa izventržaškim. Koliko se je ie pisalo, prosilo in rotilo naše trgovce, se v svoji trgovski korespondenci vedno poslužujejo le svojega slovenskega jezika.
Vse te prošnje pa so izdale zel6, zel<5 aaiJo! Kakor pred 30 leti, tako se še danes pehajo naši trgovci v tem, kako bi bolj nem-iku arili in lahončili v svojem dopisovanju s tržaškimi tvrdkami. Nam je poznanih več konkretnih slučajev, v katerih se naš trdi nSlovenec" (tu ne mislimo lista „Slovenec") do-brika lahonskemu mogočniku s tem, da mu dopisuje v laškem jeziku — katerega naš človek niti od daleč ni zmožen !
Italijani se temu pehanju v resnici le roga j o in maraikak ščavo pada na račun slovenskih — bedakov!
Zbirko dokazov o takih naših neumnih
n trgovcih hranimo in jo, ako se to nespametno postopanje ne neha, objavimo.
Slovanski svet naj izve, kateri so take
■aevže in naj ob dani priliki obračuna £ njimi. Nas je že sram, da moramo povdar-jati in prinašati vedno eno in isto pesem o nespametnosti nekaterih slovenskih trgovcev Sadimo se, da teh ljudi vkljub vsem na-padom — ni sram !!
z bogato opremo za vsakovrstni pogreb.	in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
Corso49(Piazza Goldoni)
voščenih sveč
Prodaja na debelo in drobno.
Tovarna cevi in cementnih ploSč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa
^ristide (jualco - Zrst
ulioa San Servolo štev. 2 Telefon 21-42)
B Zaloga cementa um
mm hidravličnega apna, sadrovine in cementnih plošč
m SILVIO H|LOSSI m
II Trst, ulica dei Gelsi št 3. Telefon 18-89. I|
gramofona
ali onim, ki r! žel« Istepu nabuvlil. moj ilu> stroTanl cenik, kabr.r tu«ii najnovejši ukusno i«-delani. s portra^timi nhSih najpriljubrejSih umetnikov prevldetl p»>pls plo§»S najbolje osp^lli hrvatskih, slovenskih, srbskih, bosanskih, turških ki kor tudi iuterna^ijonalalh komadov.
Najboljši nttbavni vir za plošče in gramofone, ker se Le omejujem namo na en iidelek, ampuli imam v zalogi ved prvovrstnih Izdelkov. IV Prodaja po najnižjih tovarniških eeBak pf- Staro plošče zumenjavam. IC Zaloga pere«*, membrau, igel I. t. d. If Lastna delainica za poprave.
M. ORUOKER.
Ilica 39. — ZAGREB. — Illea 39.
Giacomo Jfionaro
urar in dragotin^r v Trstu, u'lea delia Guardia 22
u velika izbera srebrnih in zla-tih predmetov. — poprave in
naroČila se izvršujejo po naj-
ZMERNEJIH CENAH. Kupuje se zlato in arobro.

Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu lvančič-u, Trst
ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat salami, sir in razne s anioa kakor tudi razn vrstna vina in vedno »veža
— Dreherjevo pivo.
Jpeciinl. sumi], predmetoo


Elastične nogovite, kilni pati, pasi, irigatorji, sospenaorji, gu-__ mijeve rjuhe, cevi za vino, vodo in plin, ovata. — Prodaja io poprava gum. predtRf to v
Higijenični predmeti o% ~
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
Slovenci \ rsta in izven Trsta!
Otvoril sem prvo dalmatinsko
žgfanjarno in zalogo
v Trstu, ulica Ghega št. 10
a slov. napisom, ki vaacega Slovana rasveseh | Točim najfineji dalmatinski tropinovec po Kron j 1-kO. (Za trgovce cene primt-rno znižane). ToCita tudi druge likerje. — Priporočam »e »lavnemu ' občinstvu ra obilen obisk v na^i, da velja btatnia :
Svoji k svojim! Lastnik Ga)o Bonefačić.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke - ULIOA FARVETO ŠT Specijaliteta: Blčkotlni Ob priliki prazn. „Vseh Svetih44 — FAVE — la mandeljnov po K 2 40 kilogram. Liti