^rtUdâû i**n sob* m praznikov ^ daily excspt Saturday». Sundayi snd Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROßNE PODPORNE JEDNOTE ' Uradniški in uprsvnllki prostori: MÎT South Lawodala Ar«. Office of Publicstion: 2657 South Lawndale Ave. Telephone» Rockwall 4904 Cana Hats Ja $8410 M matter January |«. ÍBU. «t tha wwt-efftca at Chicaao. IlUnoU. under thc Act of ConfraM of March a. im. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 7. OKTOBRA (OCTOBER 7). 1947 Subscription 11.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 196 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for' in section 1103. Act of Oct. 3. 1917, suthorised on Juns 4. 1918. omunistične stranke v Evropi iborbi proti ' Cilj je prepreccnjc vojne in podjarmljenja Evrope in Azije. # Ustanovitev mednarodnega informacijskega biroja v Belgradu naznanjena v Moskva, 6. okt.—Komunistič- stranke v devetih evropskih pzavah—sedem v vzhodni Evropi in Franciji ter Italiji na ipidu-so združile svoje sile v borbi proti ameriškemu imperiju. Naslovile so poziv 16,-0,000 članom, naj formirajo ¿o protiimperialistične koali-|je v vseh državah, vodijo od-proti novi vojni in prepre-¡jo podjarmljenje Evrope in Istočasno so ustanovile med-urodni informacijski biro s sečem v Belgradu, ki naj bi or-iral izmenjavo znanja, is* ,i«1 mednarodni list in v slugu potrebe koordiniral aktiv-¡ti komunističnih strank na lodlagi vzajemnega sporazuma. To se smatra za najznačilnej-komunistični razvoj v medna-odni areni od leta 1935, ko je »minterna« predlagala formira-ije združenih front proti vojni fašizmu. Kominterna je bila idno razpuščena v maju leta Ul ko je druga svetovna voj-i dosegla višek. Maršal Tito je v svojem go->ru zadnji teden pred jugoslo-«Btko narodno fronto orisal »nunistični program glede for-Biranja narodnih front v vsaki Irzavi in mednarodne koalicije irodnih front, ki naj bi tvorile dro komunističnih strank. los sunila Pravda, glasilo ruske unistične stranke. Padla je konferenci voditeljev komu-Mtičnih strank na Poljskem, inference so se udeležili re-tzentanti komunističnih strank Rusije, Jugoslavije, Cehoslo-nkije, Poljske, Rumunije, Ogr-Francije, Italije in Bolga- Rusijo sta reprezentirala na onferenci Andrej Žda-lov n G. M. Malenkov, člana litbrtoja, Jugoslavijo podpred-inik vlade Edvard Kardelj in Sovin Djilas, Čehoslovakijo Slanski in S. Bastovanski, umunijo Gheorgiu Dej in Ana »uker, Francijo Jacques Du-k in Etienne Rajon, Italijo Lon«o in Eugenio Reale, Wj»ko Vladislav Gomulka in kri] Mine, Ogrsko M. Far-Ae in J. Rcvai, Bolgarijo pa Cervenkov in V. Poptomov. Poročilo o mednarodni situa-']> ie podal Ždanov. Potem je J» »Prejeta deklaracija o smer-h z ostro obsodbo ameriške-& imperializma, kakor tudi iz-_j»lske politike desničarskih PMltetov ali socialnih demo- kratov. Omenjeni so Leon Blum, bivši francoski premier; Clement Attlee, predsednik britske delavske vlade; Ernest Bevin, britski zunanji minister, in dr. Kurt Scliumacher, vodja stranke socialnih demokratov v Nemčiji. Deklaracija jih označuje za "najete hlapce imperia-listov, ki skušajo zanetiti razkol v vrstah delavskega razreda." Deklaracija odprto naglaša, da je svet razkosan na dva tabora —imperialističnega in protiim-perialističnega. "Glavni cilj prvega tabora je svetovna hegemonija ameriškega imperializma in uničenje demokracije," pravi deklaracija. Celo v teku vojne sta skušali Amerika in Velika Britanija odstraniti vodilna tekmeca—Nemčijo in Japonsko — s svetovnih tržišč. Ameriški načrt predvideva ekonomsko in politično podjarmljenje Evrope, Kitajske, Indonezije in držav v Južni Ameriki. Imperialistični tabor uporablja arzenal različnih taktik. Med temi so direktne grožnje glede uporabe oborožene sile, izsiljevanja, pritisk in podkupnine pod krinko liberalizma in pacifizma. Namen taktik je zavajanje politično nezrelih ljudi. Z ozirom na sedanjo situacijo mora protiimperialistični tabor dobiti na svojo stran vse demo- cene nevar- Zgodovinsko odločitev je na- -kratiéhe «He v, Evropi za borbo proti imperialistični agresiji. Komunistične stranke morajo prevzeti vodstvo borbe ter odločno braniti neodvisnost in su-vereniteto svojih držav. Stati morajo trdno v tej borbi in grožnje jih ne smejo prestrašiti. Ako bodo odločne, se bodo načrti imperialistov in agresorjev izjalovili." Arabska protestna stavka v Palestini Jeruzalem, Palestina, 6. okt. — Cez milijon Arabcev je za-stavkalo v znak protesta proti razkosanju Palestine na dve državi — židovsko in arabsko. Vse arabske trgovine v Pales tini so zaprle vre ta. Poročila trdijo, da je stavka mirna in da se ni pripetil noben incident. • j j Clay odobril amnestijo nacistov Berlin. 6.. okt.—Ameriški general, Clay je odobril pogojno amnestijo , za 750.000 nacistov, kar pomeni, da ne bo- Visoke nost za deželo Bowles izrazil bojazen pred depresijo Waakington. D. C.. 6. okt.— Nowyorfki župan William O'-Dwyer, A. F. Whitney, predsednik bratovščine železniških spremnikov, in Chester Bowles, bivši načelnik uraoa za kontrolo cen, so izjavili, da so visoke cene največja nevarnost za A-meriko. Vsi so zvrnili odgovornost za draginjo na republikansko stranko. Nastopili so ns radijskem program, katerega je sponsoriral osrednji odbor demokratske stranke. O'Dwyer je dejal, da je odmerjanje živil že v veljavi v veljavi v New Yorku — neprostovoljno odmerjanje po republikanskem vzorcu. Revni ljudje so prizadeti, ker ne morejo kupovati živil. Whitney je bil najbolj oster v obsojanju republikancev. Obdolžil jih je podpiranja načrt nih monopolov v Ameriki. "Pro-fiti kôrporacij v tem letu bodo znašali najmanj $17,500,000,000," ja dejal. "Delavci ne smejo pozabiti tega dejstva. Republikan ska stranka se je postavila na stran monopolistov." Bowles je rekel, da bo Ame rika zabredla v katastrofalno depresijo, če ne bodo podvzeti koraki za ustavitev inflacije. Republikanska stranka sprejema in se pokori ukazom Zveze ameriških tovarnarjev, ki je u-spela v svojem pritisku na kongres in gs pridobila za odpravo kontrole cen. EKONOMSKA in politična združitev med posarjem in francijo Pr Jurbruecken. Posarje. 6. okt. pMiamcntarnih volitvah . ' Posarju i/.rekli za politično združi-■ Francijo, kar pomeni, da u »r"iustrijska kotlina po- I ri*. 1 f r "»ancije. < "h. k i so se vršile ;ij timi leti, so se prečki i za spojitev z na-" < >J" Pri včerajšnjih " /magali kandidatje nih Htiank, ki so za m politično združi-večino. Komunisti, 'družitvi, so dobili zidanih glasov. da bo novi par-'"il ustavo, da Po-1 vse zveze z Nemči-1 bo postala s v to-'' ■ v francoski ekono-' J«' /daj pod okupa- r*t. 1 m Velika Britanijs ••kIi ¿» francosko kon-k» obsega 726 kva-¿daj čakata na deklaracijo Rusije, ki še ni pojasnila svojega stališča. Uradni ki francoske vojaške vlade v Po sarju so izrazili zadovoljstvo : izidom volitev, katerih se je udeležilo 498,650 volilnih upravičencev. Okrog deset odstotkov prj volitvah oddsnih glssov je bilo razveljsvljenih Konservativna krščanska IJud ska stranka je dobila 230.062 gls sov in 28 sedežev v pari s men tu Stranka socislnih demokratov je dobila 147.255 glasov in 17 sedežev, komunistična 37.934 glssov in dvs sedeža, demokratska ps 54.253 glasov in tri sedeže Ko bo združitev dovršens. bo Francijs aocislizirsls premogov no in jeklsrsko industrijo v Po-ssrju. Francoski denar bo v obtoku v provinci. Prebivalci bo-| do lahko potovali neovirano, ne bodo pa imeli reprez*»tanje i francoskem parlamentu Delay ci v Posarju bodo dobivsli šivila v istih odmerkih kot delavci Franciji. • konvencija ameriške delavske federacije Člani eksekutivnega sveta se sestali na seji LEWIS VZTRAJA V OPOZICIJI Velika Britanija bo znižala armado Odločitev padla na seji kabineta London. 6. okt —Velika Britanija bo v prihodnjih 18 mesecih znižala svojo oboroženo silo za polovico v smislu zaključka, ki je bil sprejet na tajni seji članov Attleejevega kabineta, pravi poročilo iz zanesljivega vira. Odločitev pomeni, da bo več sto tisoč vojakov, monarjev ln letalcev odpuščenih. Ti bodo zamašili vrzeli v industrijah, kl se pritožujejo zaradi pomanjki nja delavcev. Velika Britanija hoče povečati produkcijo in se izvleči iz ekonomske krize. Seje člsnov kabineta se je udeležil feldmaršal Montgomery, Šef generalnega štaba. Dozna-va se, da se ni strinjal z zaključkom glede znižanja oborožene sile. Demobilizacija bo dovršena v dveh fazah. Prva faza bo do vršena v marcu prihodnjega leta, ko bo okrog 150,000 vojakov demoblllziranih. Druga faza bo dovršena šest mesecev pozneje, ko bo nadaljnjih 250,000 mož demoblllziranih. Pričakuje se, da bo premier Attlee kmalu Informiral brit-sko javnost o sprejetem zaključku. Britska oborožena sila. bo znižana doma v Palestini in drugih deželah. Napoved je, da bo odpuščenih iz armada, mornarice in letalske sile čez pol milijona mož. Sedanja britsks oborožena si-. k, la šteje okrog 1,280,000 mol. r^^OMKtav«* do postsvljeni pred sodišča za Ssn Francisco. Cal» 6. okt.— Danes se je pričela v tem mestu letna konvencija Ameriške delavske federacije. Vse kaže, da bo viharna. Člani eksekutivnega sveta so se sinoči sestali na tajni seji, na kateri so razpravljali glede sklenitve kompromisa o resoluciji, ki bo predložena delegatom. Poročilo pravi, da resolucija uključuje poziv na uradnike u-nij ADF, naj podpišejo zaprisežene izjave, da niso komunisti, v smislu provizije Taft-Hart leyevega protidelavskega zakona. Diskuzija o resoluciji se bo pričela jutri. Doznava se, da se je federalni delavski odbor odločil za modifikacijo omenjene provizije. Robert Denham, pravni svetovalec odbora, je odločil, da morajo uradniki vseh u-nij podpisati zaprisežene izjave, da niso komunisti. Možnost je da bodo člani odbora zavrgli Denhamov odlok. Protidelavski zakon bo pred met debat na konvenciji, ki bo trajala dva tedna. Proti podpisu izjav se je izrekel John L. Lewis, predsednik rudarske uni je UMWA, na kutivnega sveta vršila pred nekaj tedni v Chi-cagu. Vsa znamenja kažejo, da on ne bo revidiral svojega sta lišča, temveč vztrajal v opoziciji. Na zborovanju reprezentan-tov departmenta stavbnih in kovinarskih unij ADF v San Fran-ciscu so bile soglasno sprejete resofucije, naj vsi izvoljeni u-radniki podpišejo izjave, da niio komunisti. Tajne seje, katero je sinoči sklical William Green, predsednik ADF, se je udeležilo 13 podpredsednikov federacije. radi svojih aktivnosti kot člani, Razprava je bila o vprašanju. nacijske stranke pod režimom diktatorja Hitlerja. Denacifi-kaciiski zakon v ameriški okupacijski coni je bil amendiran v soglasju s priporočili nemških članov ameriškega sveta. ali naj se sprejete resolucije predlože delegatom na konven ciji ali ne. Lewis je konferiral s člani ek sekutivnega odbora rudarske u nije. Po konferenci je nazna goto vil" parfament la znižana na milijon tem letu. mož v Židovski begunci dospeli v taborišče Famagusta, Ciper, 6. okt. — Britski parnik Snowdon Smith je pripeljal 835 židovskih beguncev iz Hajfe, Palestina. Vsi so bili odvedeni v taborišča. Dva britsks nsrniks sta prej pripeljala čez dva tisoč židovskih beguncev v luko. nit. ds so vsi izrekli proti podpisu izjsv, da niso komunisti. Ns Lewisovô stran se je postavil William L. Hutcheson, predsednik tesarske unije in podpredsednik ADF. Domače vesti Nov grob v Pen ni McDonald, Pa.—Dne 2. okt. je po daljšem bolehanju umrl Martin Strupek at., star 72 let, v Ameriki 48 let, člsn društvs 231 SNPJ v Primrosu. Prejšnja le ta je živel v Midwavu in okolici, nedavno pa se je preselil v to naselbino. V jednoti se je u-dejstvoval dolga leta in bil do bolezni tudi društveni predsednik, Zapušča ženo, štiri poročene hčere, Štiri sinove, devet vnukov, v Green Bayu, Wis., pu brats Josephs. , Srebrne poroka Waukegan, 111.—Nedavno sta tukaj obhajala 25-letnico zakonskega življenja Ignac ln Kristina Kirn v družbi prijateljev v Narodnem domu. Smrt v av^ni nesreči Joliet, III.'—Raymond Lamuth je 11. sept, podlegel poškodbam, ki jih js dobil v avtni nesreči, pri ksteri je Izgubil življenje tudi Edward Mrzlsk. Star je bil 25 let in vojni veteran. Zapušča starše, pet bratov, dve sestri, štiri bratrance in več drugih sorodnikov. Is Clevelaada Cleveland. — V bolnišnici je umrla Ana"Maurich, rojena Me-kinda, itars 46, doma iz Cerknice, v Ameriki 27 let. Stanovala je v Colllnwoodu in bila članica SBZ. Tukaj zapušča moža, hčer, dva «inova, dva sestri ln brsta, v starem kraju pa mater, tri sestre in brata. — Dalje je umrl George Faris, star 72 let. Zapu šča dva sinova in hčer, v Bostonu pa brata in sestro,—Po kratki bolezni je umrl v bolnišnici Frank Mervar, star 50 1st, rojen v Clevelsndu. Tukaj zapuičs tri brate, v Conneautu, O., sestro, v Californiji pa mater in brata,—V bolnišnici St. Alexi« pe nshsjs žens stavbenika Frsn-cs Strumblja iz Euclida.~Poro-•lia sta se Mary Ponikvar in Monte T, McCarthy, kakor tudi Catherine Pech in William Gar-i roza ter Rose Troha in Joseph Jsrc.—Iz bolnišnice se je vrnila Josephine Vegel. Nov grob v Milwaukee!u Milwaukee.—Dne 21. sept, je po trimesečni bolezni umrla v bolnišnici Marica Kopach, stara 56 let, doma Iz Medvod, Gorenj sko. Rila je vdova. Zapušča poročeno hčer, dva sinova in šest vnukov. JREAI WöBfK as- DEPRESSION WAR HYSTERIA /CT' m* WttfpV Anglekki rudarji zahtevajo zvišanje London, 6 okt —Člani eksekutivnega odbora rudarske unije zahtevajo zvišanje plače za štliy dolarje na teden. Delavska vlada premierja Attleeja je podrfa-vila premogovnike. Unija Ittiti okrog 700,000 članov. amerika se odločila za umak-nitev resolucije Kooperacija med bal' kanskimi driavami in komisijo Zdruie-nih narodov VPRAŠANJE SVO. BODE TISKA Lake 8uccess. N. Y„ 6. okt.— Amerika je naznanila, da bo umaknila resolucijo z zshtevo, naj generalna skupščina Združenih narodov spozna Jugoslavijo, Bolgarijo ln Albanijo za krive agresije proti Grčiji, ako se bodo te države izrekle za kooperacijo s komisijo Združenih narodov, ki naj bi šla na Balkan v svrho nadziranja. To je naznanil Herschel Johnson, ai merišld reprezentant, na seji 57 članov političnega odbora. Njegova poteza je odmev na puščajoče opozicije proti ameriški zahtevi, naj skupščina prizna Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo za krive agresije proti Grčiji. Nobcnegs izgleda ni, da bo ameriška resolucija sprejeta s potrebno dvetretjinsko večino na zborovanju skupščine. To pojasnuje, zakaj se je Johnaon odločil za umaknitev resolucije. Sprejetje slične obsodbe na sejsh varnostnega «veta js preprečil ruski delegat Andrej Gromiko, ki se Je pouluttl pravice vetiranja. Delegati Francije, Belgija, Egipta in Colomblje «o isjavili, da se ne strinjajo z ameriško resolucijo z zshtevo, naj skupščina spozna Jugoslavijo, Bolgarijo in Albsnijo za kriva agresija proti Grčiji. Belgijski premier Henri Špank Je predlagal sprejetje francoskega amendmenta glede izločitve obdolžitev proti tem balkanskim državam, ako sa bodo obvezale, da bodo koope-rirale s komisijo Združenih narodov. Johnson Je pristal na predlog in sugeriral, naj te države podajo izjavo o svojem «tališču, AVnerlka |e naletela na opozicijo v svoji ofenzivi proti Sovjetski uniji. Več delegatov je izjavilo, da je nsrnen ofenzive izločitev Rusije iz organizacije Združenih riarOdov in pretvori-lev te v zvezo proti kominterni. Vprašanje svobode tiska je prišlo v ospredje, ko sta Rusija tn Ukrajina zahtevali, naj orga-ni/ttci|N Združenih narodov u-stavi podžiganje vojne v listih. One stu ponovno udsrill po vojnih hujskačih v Ameriki. poskusi italijanskih levičarjev proti vladi se izjalovili Ts ksrtualsi je dobro posnel "duh" Trumsnove Amerike Rim. 6 okt,—Poskusi levičar jev proti vladi premierja Alcida de Gasparija, katerih cilj je bil strmoglavljenje, si» se Izjalovili. Dva predloga, naj skupščine izreče nezaupnica vladi, sts bila poražena Italija je postals pozorišl-e preizkušnje načrts ameriJlega državnega tajnika Marshalla Vlada m* zanaša na obljube, da I jo Amerika pomugsls Italiji, ne na potrebne reforme, da »e izogne politični katastrofi De Gasperi, ki irna pri Ameriki dejansko oporo, Je preve-dril resno kabinetno krizo, Prvi predlog, naj skupščina izreče nezaupnico njegovi vladi, Je bil poražen z večino 93 glasov, drugi predlog pn z večino 47 glasov Ne/aupntro vladi je pred-lagal Pietro Nenni, vodja levi-I čarskfga krila soclallatlčiir v kjallstl/fie stranke, kl se je ¿ve/alo a komunisti Pred glasovart|em Je zunanji 1 minister Csrlo »Siorza! naznanil, du m* je Amerika odpovedala svojemu deležu Italijanske bojne mornarice. Naznanilo Je takoj komentiral Nenni. Dejal Je, dn se čudi, ker je Sforza podal na/naiillo tik pred glasovanjem o nezaupnic! In a|>e!iral na Italijanski* patriote /a kooperacijo Z vlado. V istem času, ko se je De Ga-hpi-ri boril za ohstanok svoje vlad«*, je ameriški poslanik Janifs C 1 >uiin dal /ugotovilo, da bo Arrn-rika nudila vao mogočo pomoč Italiji On je govoril pred član| rotarijskega kluba "Lahko »e Italija zanaša, da bo še nadalje deletna ameriške pomoči," je dejal Dunn. MPomoč bo v obliki živil in drugih potreb*/ tri " Kljub zmagi vlade v skupščini se situacija v Italiji ne bo dosti spremenila Uveljaviti bo morala ekonomske in druge reforme Vprašanje je, ali bo Italija splol^ preživela ekonomako krizo v povojni dobi. čeprav jI bo Amerika nudila pomoč. 17127410 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE •i asi pablisbsd kf ss Zdruisns dršavo (j Cook Co. SOJO sa oolo loto. S4.7S ss pol lotsi m iaoooautro fUJS Subscription ratos^or tbo United Statoa (except Chicago) aad t NJO por roar. Chicago aad Cook County SS M por foor. count rio* fllSS por fV oglasov po dogovoru^—Rohopéal dopiaor la aoaaroéoaih ¿loakor ao as vračajo. Rokopisi Utorarao vsstáas (¿rtice. pgoootL parni itd ) so vtaojo poéiljatoiju lo v slu¿aju. 6o jo prfloéil Advertising rato« on aad anaolidfod articloa will not hi suck as stoiUft. plays, poom*. stc- will So whoa accompanied b/ soli-sddrsssoS aad Naslov na m, ka« ima stik s listom i PROSVETA 2SI7-S9 So. Ltwndals Ava. Chicago 23. UU»ofe "" « »we^wso^"" 1 • ..... ■■ » ...................^ ^ ........ yioADvi xv miilfL noAfdbÚL Senca antidelavskega zakona Včeraj, 6. oktobra se je v San Francisco pričala letna konvencija Ameriške delavske federacije.. Prihodnji teden ji sledi konvencija CIO v Bostonu. Na obe konvenciji bo padala težka senca Taft-Hartleyevega zakona. Na obeh konvencijah bo vprašanje, kako daleč naj se unije pokore temu zakonu, posebno pa odredbi vrhovnega pravnega svetovalca in tožilca zveznega delavskega odbor« Denhama, ki je odredil, da morajo člani eksekutiv obeh delavskih federacij vložiti izjave, da niso "komunisti'', predno se more kakšna mednarodna ali krajevna unija poslužltl delavskega odbora, odnosno "delavskega" zakona pri kolektivnih pogajanjih- Ta zakon so voditelji obeh delavskih federacij in posameznih unij ožigosali kot "suženjski" in "fašistični". Posebno ga s temi znamkami krsti William Green v vsakem svojem govoru. Da ta zakon močno dUfi po fašizmu, ni nobenega dvoma, Jcajti namen zakona je omrtvičiti in zadavitj vse unije in delodajalcem zopet dati v roke bič industrijskega fevdalizma, da bodo lažje krotili in poljubno Izkoriščali delavce pri delu. V ta namen jim daje v roke Vsa legalna sredstva, ki so jim bila na razpolago od pričetka industrijalizma in delavskega gibanja do sprejetja Norris-LaGuar dljevega antiinjunkcijskega zakona, odnosno do New Deala. V resnici jim daje še več, kajti ta zakon je faktično vpregel državo Id naj delodajalcem pomaga krotiti in daviti unije. Pod tem za konom sploh kapitalistična vlada v veliki meri prevzema vlogo "krotilca" in razbijalca unij. * Da pišemo te vrstice, nam je dala povod situacija, ki se je zadnje tedne razvila v vodilnih krogih ADP. V mislih imamo notranji spor, ki je nastal v eksekutivi na njeni zadnji seji, ki le je vršila sredi septembra v Chieagu. Konflikt je nastal v zvezi s prej omenjeno odredbo vrhovnega pravnega svetovalca delavskega odbora Denhama. Specifično je spor nastal vsled tega, ker ae je John L. Lewis uprl ostalim članom eksekutive, ki so bili pripravljeni pokoriti se tej Denhamovi odredbi in ponižno izjaviti, da niso "komunisti". Sicer jih tega nihče ne obtožuje, kakoi tudi ne Leftvisa, kajti vsi voditelji so notorično antikomunistični in zvesti pristaši kapitalizma. Ampak Lewis je toliko "trmast", da je blokiral kapitulacijo eksekutive pred totalitarsko odredbo Denhama. V tem sporu so vse naše simpatije na strani Lewisa. Ako je ta zakon suženjski in fašističen, kot pravijo Oreen in drugi unljski voditelji, potem bi bila ne samo največja ironija, marveč tudi zabloda, ako bi se mu delavstvo pokorilo na eni sami točki. Fašističnega zmaja namreč ne morete streti, ako se mu pokorite, marveč edino z neizprosno borbo na vsej črti! Ako pa ta zakon nI tako zločest kot pravijo vsi delavski voditelji in kot ga prikazujejo vse analize delavskih odvetnikov, tedaj pa je strašen je v fašizmom le retorika in demagogija. Ampak po našem mnenju ni to nobeno strašenje. ' Izmed vseh članov eksekutive kakor tudi na splošno izmed vseh delavskih voditeljev Je Lewis pokazal največ hrbtenice in vpije za odločno borbo proti temu zakonu. In sicer na vsej črti! Povsem se razlikuje od onih delavskih voditeljev, ki so že klecnili In vložili vse preliminarne prijave ter procedure, ki jih določa zakon v svrho "kvalificiranja" za Taft-lWtleyevo natezalnico. * Kot poroča Federated Press iz San Francisca sta se konvenciji kovinai skega in stavbinskega departmenta izrekli za pokoritev Denhanovi odredbi in izdelali resolucijo, ki bo predložena konvenciji ADF Resolucija Je naperjena proti Lewlsu, kar pomeni, da se obeta vroč boj, kajti o njem Je znano, da se Je odločil za boj proti Taft-Hartleyevem zakonu na vsej črti. Ako zmaga na kon venciji, tadaj bo moral kapitulirati zvezni delavski odbor in preklicati Dunhamovo odredbo, ki je tuko rekoč zaustavila vse funkcioniranje tega zakona in odbora S stališča nasprotnikov tega zakona bi bilo to pozdraviti, ampak vprašanje je, ako bi s tem ne bilo paralizirano tudi vse ko lektivno pogajanje. Vprašanje namreč je, da-li se more kakšna unija podajati za novo pogodbo izven tega zakona, ne da bi zašla v past. Voditelji tiskarske unije so na primer prišli do zaključka da jc to nemogoče, Zato je zadnja konvencija te unije tudi skic nlla, da bo opustila vsako formalno sklepanje pogodb. Na drugi strani so nekateri unijski voditelji, med njimi tudi Lewis mnenja da se lahko vrte kolektivna podajanja tudi izven tega zakona, to je, ako se unija odloči, da ne bo iskala nobene "usluge" ali "polnoči" pri delavskem odboru. To vprašanje vsekakor ne bo rešeno predno o njem ne izreče svoje sodbe vrhovno sodišče Razvidno pa je. da bo medtem lahko mgrsikakšna unija zelo oslabljena, neg lede ako se poaluži tega zakona ali pa ne. To je ena Iz ined tajnih pasti ali bomb, ki so skrite v tem zakonu. * Na tej konvenciji ADF bo storjen ponoven pritisk ns CIO ra otgansko združenje obeh delavskih federacij. Zadnje mesece so voditelji ADF razvili večjo kampanjo za združenje vseh unij pod fnotno fedeiscijo. Zs Ui združenje so se izrekle tudi vae državne de lavske federa* ije, ki so imele svoje konvencije zadnje čai Enak odmev je prišel tudi od nekaterih krajevnih unij CIO Toda na splošno so glavni v<»diteljt unij CIO, kakor tudi vsa ekeckutiva CIO, zelo hladni napram tej ideji. In sicer deloma vsled tegs, ker se boje, da bi po spojitvi prišlo do razkossnjs Industrijskih unij in deloms. ker smstrsjo, ds so voditelji ADF preveč konser vstivni. Ker to mišljenje ni brez vseke podlsgs. Je to vprašanje vsaj navidezno kočljivo. Toda nobenega vrroka nI, si>ksj hi se ne mogli vnaprej zavarovati pred razkosanjem Industrijskih unij Dejstvo namreč Je. da s strani Taft Hartlevfvrgs sakons preti velika nevarnost vsem unijam. Ta nevsrn'ist ho toliko veéjs. dokler bo deisvstvo razcepljeno. liven ustanovitve msane delsvske Novi krožili p. s. in druge yesti Clevelaad, a — Mesec september 1947 bo ostal kot zelo pomemben mesec v zgodovini Progresivnih Slovenk, kef so bili v tem mesecu ustanovljeni kar trije novi krožki naše organizacije. Na pobudo Mary Musich in s pomočjo Mary Rodich, se je ¿bralo 30 naprednih slovenskih žena iz West Allisu in Milwau keeju, Wis., da tam ustanovijo nov krožek Prc^j. Slovenk- U-stanovna seja se je vršila na 16. sept. v dvorani National Club, Milwaukee. Članice so z navdušenjem sprejele načelno izjavo in namen organizacije, in vsaka je vestno obljubila, da pi i pelje eno ali več novih članic na prihodnjo sejo. Izvolile so sledeči odbor: Preds. Mary Musich, podpreds. Mary Shular, tajnica Anna Puncer (2107 S. 65th St., West Ailis), blagajnl-čarka Mary Sterle, zapisnikari-ca Angela OhojaV Nadzorni odbor: Mury Rodich, Josephine Kosic in Rose Music. Prosvetni odbor Mary Gornik, Agnes Medv*d in Tončka Buntek. Krožku je bil izročen carter št. 8 Prog. Slovenk Amerike. Sklenile so, da plačajo 30 centov na mesec, 20 centov v alav-no blagajno in 10 centov v krotko vo blagajna Seje se bodo vršile vsak tretji torek v mesecu v dvorani National Club, 725 W. National Ave., Milwaukee. V sredo 18. sept. so pa naše napredne žene in dekleta v Chieagu ln okolici sklicale sejo v Slovenskem delavskem centru na 4301 S. Lawndale aye., da u-stanovijo krožek Progresivnih Slovenk. Glavno vlogo pri sklicanju je imela Frances Vider, s pomočjo sledečih naprednih žena: Anna Medvešek, Angela Zaitz, Anne Bender, Minka. A-legh, Mary Thaler, Louise Harmon, Mary Andreas, Antoinette Urbanz, Frances Vidmar, Louise Robaus in Ann Sanne-mann. Na tem sestanku je bilo na vročih 70 slovenskih naprednih Žana iz Chicaga, Berwyna, Ci-cera, katere so tudi z navdušenjem sprejele namen ln načelno izjavo naše organizacije. Vpisalo se jih je 72 po številu, da postanejo članice Prog. Slovenk. Stavile so mnogo vprašanj in s tem pokazale, da se v resnici zanimajo za naše delovanje. Pazno so sledile poročilu o delovanju za jugoslovanske lirote in so bile vesele novice, da je ambulanca, za katero smo nabirale prispevke po vsej A-meriki, srečno dospela na pristojno mesto v Jugoslavijo. Veselo jc bilo ko so volile odbor, ker so se mlade žene in dekleta odzvale in sprejele v odbore, kar je velikega pomena sa organizacijo, izvolile so sledeči odbor, ki bo služil do konca leta 11148: Preda#xinica Frances Vider, podpreds. Tončka Ur. banz, tajnica Frances Rak (3054 S. Keeler ave.), blag. Gloria Bo hlnc, zap. Agnes Bohinc. Nadz. odbor: Minka, Alesh, Angela Zaitz in Ann Sannemann. Pro-ivetni odbor: Anne Beniger, Dorothy Sodnik in Ann San-nemann. Seje sc bodo vršile vsako prvo sredo v mesecu v Slovenskem delavskem centru ob 8. url zvečer. Mesečni pri spevek ra krožek št. 9 bo 35 centov. V nedeljo, dne 21) sept smo bile pa povabljene, da priso-•tvuiemo ustanovni seji Progresivnih Slovenk v Johnstow» nu, Pa. Povabila nas Je Mary Vidmar, zelo aktivna napredna žena, ki je sklicala ženstvo v Johnstownu ln okolici ns ts sestanek Udeležilo se je 10 žens in deklet, ki so sprejele načel iz-jsvo Prog. Slovenk z velikim nsvdulenjem. ps zsgotovile, ds bodo pridobile čim več novih članic v bližni bodočnosti. ■sajiisam sa— enrml»ai Izvolile so »ledfcči odbor: Pred sednica Man Vidmar, podpred. Theresa Zalltr, tajnica Marv Cerv (Bo* 13* Tire HUl), blag. Mary Lunka, zap. Johan« Klu-oar. Nadzorni odbor: Frances Bosich, J0|iana StuTty in Mary Kovaclc. Prosvetni odbor: Alice Shem« i I, Frances Bosich in Margfret Vadpjfl Seje * bodo vršile v domu društva A-drija št. 3 SNPJ, 9Q4 Chestnut, Johnstown, vsako prvo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne. Krožku je bil izročen čarter št. 10 Prog. Slovenk Amerike. Mesečni prispevek za ta krožek bo 30 centov. Po ustanovni seji krožka št. 10 je preds. Mary Vidmar povabil* moške, da se skupaj pogovorijo o možnosti organisi* ranja odbora za svobodni tisk v Johnstown u Vsi navzoči so bili enakega mišljenja, da je po-trebnd, da se tudi po drugih naselbinah organizirajo taki odbori. O delovanju elevelandskega odbora za Svobodni tisk je poročala Josephine Tratnik, tajnica tega odbora v Clevelandu, ki je obširno raztolmačila zakaj gre, in Josie Zakrajgek, gl. tajnica Prog. Slovenk. Andrew Vidrich, glavni odbornik SNPJ in predsednica P. S. krožka št. 10 sta poudarjala potrebo ustanovitve odbora v Johnstow nu, da tudi ta naaelbina priskoči na pomoč s tem, da se nabirajo prostovolj- rarrrsan ni prispevki za svobodni tisk vi Johnstownu in okolici. Podruž-f niča se je ustanovila in sledeči so bili izvoljeni, da vodilo t« odbor do prihcylnje seje, ki' se vrši v kratkem in na katero bodo povabljena društva iz Johns-towna in okolice, da pošljejo zastopnike. Odbor je sledeči: Preds. Andrew Vidrich, iaj. Ma. iy Vidmar (328 Boyer st.), blag. Johana Klucar, zap. Mary Uk-mar, pub. odbor: Jerry Gorenc, Andrew Victfch in Mary Vidmar.. Nad. odbor: Tony Ukmar, Mary Lunka in Louis Omerza-Članice Prog. Slovenk so takoj vzele nabiralne pole in si razdelile di8trikte, v katerih bodo nabirale prostovoljne prispevke. Želeti je, d? čitatelji teh vrstic ne odrečejo, ko vas pridejo te naše žene obiskat. Ustanovne seje krožka Prog. Slovenk in narodnega odbora za svobodni tisk so se udeležile glavna predsednica Prog. Slovenk Cecilija Subelj, Anna Az-man, Uršula Mula j, Josephine Mežnaršič, Josephine Tratnik, Helen Mikuš in podpisana. Imele smo se prijetno, zakar se imamo zahvaliti Mary Vidmar, Johanni Klucar in Mary Kova-cic, ki so nam tako imenitno postregle. Iskreno se zahvaljujem našim ženam v West Allisu in Chicsgij ter Johnatowpu za vso izkazano prijaznost in gostoljubnost ob času, ko sem se na-(Paljg na *. strani.) Ali v novi Jugoslaviji res zanikujejo kulturne tradicije? Nov slučaj, ki pokazuje, neresnico o razmerah v Bivši elevelandsld rojak e katerem Je plasia« da se le tam ls obupa obesil, sam spe» ročs. ds Js šiv ln sdjrav Ameriška Domovina je prinesla 6. junijs t. 1. na prvi strogi pod naslovom "Bivši Clevelahd-can si je vzel v domovini Življenje" sledečo novicq: "Iz Ribnice na Dolenjskem je dospelo .včeraj pismo v Cleveland, v katerem poročajo, da si je rojak Anton Nosan na 29. maja vzel življenje. Nosan je živel v Clevelandu na 6?. ¿esti. Bil je vdovec in ije delal pri Erie Dye Co. na 55. cesti. Koncem letošnjega februarja je odšel v stari kraj, kjer ima več sinov. "Kot poročajo, je najprej živel v Mariboru. Poten) je prišel pa domov v Ribnico na Dolenjskem, kjer je živel kake tri tedne. Toda bil je tako razočaran nad razmerami, kakor vsi drugi, da si je v obupu vzel življenje, ker nazaj v Ameriko nI mogel več. ' "Natančno tako govori pismo h kateremu nismo mi nič doda 11, ker ni potreba, saj piamo dovolj pove." Mnogi prjjatelji in znanci Antona Nosana, ki je bi) tu znan pod imenom Činkl, so ga obžalovali, ko 4 č i tali to novico, saj >o ga vsi pssnsli kot poštarja ka, ki je skrbel sa svojo drušino skozi vsa leta. Mrs. Mary Zdolšak iz 1183 E. 168 St.,je pa piaala pismo ivoji sestri Anici Arfco, v katerem jo je prosila, da ji vsaj opiše kako se je to moglo zgoditi in ta ji je odpisala sledeča: "Ljubljana, 19. maja 1S47. "Ljuba sestra! "Tvoje qisrno od 12. junijs prejela, za katero se Ti lepo zahvaljujem. Zelo si me presenetila s Tvojo novico o smrti tovariša Cinkelna, Nossna. ker o tem nam nI bilo nič znano. Zs vsak slučaj sem šla s Tinetom k njegovemu sinu in je bil zalo presenečen, ker je ravno prejel pismo od njegs od 4. julija in mu še pošilja 500 din Torej ja vse to laž Kdo Ima koristi o taki stvari, ki temelji ns laži' Ljudje, ki se uda j a jo u t vera m in noče i o |)OŠteno glodati resnici v obraz! ** "Kar se pa Cinkelna tiče. sern zvedela tele podrobnosti; Kupil stranke bi ne moglo ničesar bolj porazno vplivali na monopoli-atično reakcijo kot ravno organsko rdruženje CIO in ADF Potem bi bila tudi večja možnost, da delavstvo pastifl* močan poli-ttfni faktor v de*ell, faktor, katerega bi marali upoštevati tudi reskclonsrnl politlkanti. Se vedno je resničen Izrek, ds le v združenju Je moč' kako "A. D." Siri stari domovini li iS htfo v toplicah LaSko in se mu prav dobro godi. Svoj denar 1QQ,Q00 din ime naložen v banki, ostali denar pa ima pri sebi in razpolaga Ž njim po njegovi volji. Obiskuje svoje sino ve in se počuti prav odlično. Zadnjič je govoril tudi z Logar jem in se je zelo pohvalil. To jd vse, kar Ti lahko govorim o tej ptvari. "To stvar o Cinkelnu bomo daU tudj tu v časopise, da bodo videli tudi tu kako lažejo. Sedaj Ti pišem to, da čim preje zveš kako je s stvarjo. "Sprejmi srčne pozdrave od vseh, posebno od "Tvoje Anice." Sedaj pa je prejela pismo od Nosana samega, v katerem ji piše, da je še vedno Siv.. Pismo se glasi: "Laško, 26. avg. 1947. "Draga Micka! "Sprejmi v začetku Ti in Tvoja vsa firužina nebroj pozdra vov od mene. "Tukaj se je govorilo o meni, da sem se obesil, ker mi je ba je Jugoslavija vzela ves denar, ki sem ga prinesel iz Amerike, kakor v Ribnici tako tudi Ljubljani, ter baje je bik» pisano v ameriških liftifa o moji smrti, a jaz sem hvals Boku še vedno pri življenju In tudi u-pam, da bom še nekaj časa, ako Bog da. Rad bi pa le vedel, kdo da se vendar toliko zanima zame. Ne vem ali sem ti pisal, da sem kupil v Laškem hišo za 5,000 dolarjev ter Ti tUdI naznanim, ¿a sem dotično hišo tudi le prodal In sem kupM pri Celju lepo hilico za isto vgoto, samo malo na hribčku; je lep razgled, lep vrt okoli ter tudi nekaj gozdička je zraven. Prodal sem pa radi zdravja, ker tu v Laškem imamo tako meglo vsaki dan iti vlažno podnebje, kar pa ne odgovarja ne meni, še manj pa mojsmu sinu za zdravje. Drugače se ml tu v Laškem dopa-de, a sin ima pa jeilW Sedaj ga ni doma, je moral Iti v zdravilišče, ako se bo kaj pozdravi). Zdravnik mi je rfkel, da nima nobenega upanja, ker bolezen je le par let stara, zdraviti se je začel m malo prekasno Radi tega sem pa kupil bolj na zraku hišo. če pride domov, da bo bolj zdrav arak "Sprejmi še mnogo lepih pozdravov od mene, ter Ti želim ljubo zdravje, "Tvoj prijatelj "Anton Nosan". Nosan je odšel v staro domovino 11. novembra 1946 (Po Easkoprsvnostl) Milan Msdvošok Pravijo, če Iščeš trščice v oče- vtei spotaknil ob Ganslo su, jo boš našel, ali z drugimi "$ina'\ dalje navaja, da je besedami: ni stvori, katere ne (moje ^črtanje) enak« L bi mogli kritizirati, ni človeka, na usoda zadela tLitvčZ * ZZ IrL?^' SL» ^ v nemilosti kateri bi bilo vse idealno in rožnato, zlasti danes ne, ko posledice zadnje vojne tepejo ves svet. Pomudimo se malo pri Jugoslaviji. kapitalistični svet se ljuto zaganja v njo, ker je odpravila tako zvano "svobodno" (oderuško!) podjetništvo; duhovščina kliče prokletstvo nad njfl, ,Her je Jočtta cerkev pd,držav« ; ..ubežniki in izdajaj , jp blatijo, ker tnenda milijo, da si lahko le z bJatom. ¡p&stjjo slabo vest. Vsa ta bratovščina je sovražna Jugoslaviji, torej ne moremo od nje v nobenem oziru pričakovati objektivne sodbe o Jugoslaviji, pač pa le grdo ob-rekovanjeji la^i in povečavanje napak- Noben pameten človek, noben pošten rodoljub ne bi smel nasedati nebrzdani propagandi 9 te strani. Med aroerilkimj Slovenci vrši tp umazano delo Ameriška Domovina (slovenska Tribuna!), katera ni $e nikdar zagovarjala napredka, marveč le nazadnja-štvo in mračnjaštvo, danes pa je zabredla ie tako globoko v močvirje, da ne Okleva za dosego svojega namena niti s ponareje-vanjem osebnih pisem. Toda med nami so se pričeli pojavljati tudi "kritiki" naše rojstne domovine, kateri so bili še nedavno prijateljsko razpoloženi dq nje. To je toUkp bolj žalostno, ker baš danes potrebuje Jugoslavija iskrenih prijateljev. " Oglejmo si kritično Stališče nasproti novi Jugoslaviji, ki ga je podal v Qlasu SDZ urednik A- $sbpc- Najprvo naj omenim, da je Šabec navdušeno zagovarjal Jugoslavijo ob času njenega rojstva in kot tedanji urednik Enakopravnosti pošteno bičal A. D., danes pa piše v Glasu pod naslovom "Zanikanje kulturnih tradicij" med drugim sledeče: "Čeprav je bilo obračunavanj^ (z izdajalci v novi Jugoslaviji) neusmiljeno in krvavo, je bilo vendar razumljivo, kej- je imelo v zgodovini že nešteto predpodob. Ni pa razumljiva revolucija slovenske književnosti odnosno žurnalistike, ki odločno zanikuje vse kulturne tradicije, katerim nista edini smoter in cilj: Raz vneti v množicah strast do dela in radost upora ter radost valovanja revolucij v modernih prestolnicah. V današnji literaturi naletimo na oboževanje tistih elementov modernega sodobnega življenja, ki netijo v človeku istivrtnoet in nasilje ter poveličujejo mo* naglice,, pesti in stroja. Cerifcnje hitrosti in stroja se je izrodilo v nov religiozen kult, ki naj nadomesti religija Martini Krpani, Deaeti bratje, Krjavlji, Kvasi ln Sinovi Jh ostali simboli našega ljudstva ter njegovih vaai, so se morali umekniti udarnikom, njihovim železnicam, cestam In prekopom; v abecednikih so slike bomb, pušk in granat nadomestile basni in pravljice." . Urednik Š. po tej solistični ugotovitvi vprašuje:: "Zakaj današnje strastno zanikanje kulturnih tradicij, ki so jih postavili naši najboljši: Tavčar, Pregelj, Gengel in nešteti dru/i?! Ali jc treba ras ljudstvo prepričati. da mora pozabiti na vso svojo razumniško kulturo, če hoče razumeti kolektivna čustva, ki jih ni vajeno, zato, da bi jim z vsem srcem predalo svoj jaz? Čemu pretiravati kult stroja, tehnike, naglice ter vere v moč pesti, izkratka—popolno zanikanje duhovnosti?" ■Thko "razglablja" Šakec o odnosih nove Jugoslavije do kulturnih tradicij in duhovnosti Toda oglejmo si na čem se naslanja fiabcevo zmotno dokazovanje o zanikanju vseh kulturnih tradicij v stari domovini. V prvi vrsti gs je rssburilo. ker se je neki dopisnik v Ljudski pra- je prišel tudi "Ljubljanski 2V0 in da v ljubljanskih knjigarni vprašujejo kupce, kako more zahteyati ta nesodobni mesečni Torej na podlagi teh pogreški je napisal Sabec Žgoeo kriti o revoluciji slovenske knjiže nosti, ki "zanikuje kulturi tradicije" in da je zabredla surov materializem in češcen strojev, moči pesti itd., itd. Utemeljevati kritiko na nek izjemah in te i?jeme posplošiti, nepravilno in nepošteno! V i goslaviji se je izvršila revolui ja, s tem pa ni rečeno, da so tudi vsi prenapeteži čez noc pr obrazili v modrijane. In baš i teh izjmah je Šabec zgradil sv jo kritjop in obsodbo nad novi redom v Sloveniji. • Kakor sem že v uvodu dej ni države, v kateri bi bilo v rožnato, tako tudi ne more b vse "honky-dory" v Jugoslavi ki se je komaj podala v nqvi r« Napake posameznikov ne sn mo poveča vati in jih pripisav ti celoti. Ker se je nekdo, ki ni niti podpisal, obregnil v Ga glovega "Sina", še to ni dok da danes v Sloveniji zanikuji vse književne vrednote iz pi teklosti, prav tako ne morer vzeti za nekaj merodainega, se je morda ljubljanski kou obregnil ob kupca, ki je ku| val ''Ljubljanski zvon". Ali i so glavni funkcionarji nove S venije intelektualci, med nji tudi bivši sotrudniki "Ljublji skega zvona"? Josip Vidmar, literarni krit prevajalec Molliera etc., je ed glavnih voditeljev v novi Sloi niji odnosno v Jugoslaviji, satelj Albrecht je ljubljam župan; največja slovenska v« čina Oton Zupančič je naro< poslanec, prav tako Božidar J kac, ki je tudi predsednik Al demije upodabljajočih umetr sti. Ali ti intelektualci in um< niki in mnogi drugi danes odločajo v veliki meri vlad politiko in tudi odnosa naro do kulturnih tradicij? Ali ti v liki slovenski vrhovi zanika duhovne vrednote iz preteklo in zavračajo Martine Krpai Desete brate, Krjavlje in dru slovenska klasična knjiiev dela? Samb človek, ki ima slab n men, ali pa trenotno zablodi, mogel kaj takega trditi. Dan imajo v stari domovini glob kejie spoštovanje do kulturn tradicij in sploinih duhoti vrednot kot so ga he kdaj me Prenapeteže pa najdemo vsaki dobi in ob vsakem vrem nu. Kaj vse je počenjal m| ženi Mahnič z Gregorčičem Aškercem! Ali niso Ii nekati slovstveniki zavračali Ivan Cankarja in mu očitali pesm zem,* mistiko in da slika san bolne ljudi? Pozabili šr tudi i smo, da je škof Jeglič ;x)kuf Cankarjevo "Erotiko" m jo i žgal. Take zablode In napake se p< javljajo v vsaki dobi in tudi novi Jugoslsvifi ne moremo pi čakovati vsestranske popoln-* Kako v stari domovini faktioi globoko cenijo dobro literat^ in druge duhovne vrednote s kazuje dejstvo, da je v kraj dobi po osvoboditvi zabel«' "Naš tisk" v Sloveniji nk rnsi kot 850 raznih tiskov v skupni n kladi 3J71.400 izvodov' M»U« da samo te številke ja-nejt čajo o odnosih slovenskega jj roda do kulture kot j» k £« zviti napadi na novo Ju** jo pod krinko kulture! NBi apregovo i o metu nekaj br*d a. litarstka Msrv irtoo Qna£« Dmsiravno je * rt: darsh prtobrtt JjTf^ nih kulturnih losti samo obdrznla M^erj Za v^ * (Dslif as 1 ¡iznosi oljnih rastlin v načrtnem gospodarstvu in živilski industriji Uttbli.n..-Med oljne rastli-Lpadajo sončnice, bucmce, * kepica m mak. Semena iln a tlin vsebuje veliko olja. ? A** podietjih t iJeluiejo v olja. Ko ]e olje r len izločeno, ostanejo še ^tropine (pogače), ki'so £ \ lo krmilo za živino, posebna krave mlekarice. Do sedaj so največ oljnih Jdm *<>W n* Štajerskem, iK je celo maU posestnik R Simc pridelal za lastne potre- t dovolj bučnega olju. Na§ letni plan pa predvideva tUr fv pogledu predelovanja olj* Ltno povečanj«. Gojenje olja-pC se bo z načrtno razdelitvijo bo vsej Sloveniji povečalo. Nas Leni plan bo poskrbel za pralno načrtno setev. Glede pr* Arbe z maščobami ne bo nobe-mh težav več, vse potrebe po olju bodo krite iz domačih pridelkov in naša predelovalna ib vilska industrija bo polno zapora Poleg tega pa bomo založeni z dobrimi krmili, to je zeljnimi pogačami in tropinami. ki jih je možno vskladjšcitj j potrebno in koristno. Vrednost V raznih krajih so ljudje navajeni uporabljati za prehrano razna olja. Zato se bodo pri izmenjavi semen za olje upoštevale krajevne navade glede u-porabe olja, in sicer tako, da bodo v krajih, kjer je v običaju bučno olje, dobivali ljudje v zamenjavo bučno olje, v krajih pa, kjer bolj cenijo sončnično olje, bodo v zamenjavo za oljna semena dobivali sončnično olje. V letini 1946 47 pridelane oljarice bodo izmenjalnice in poslovalnice pričele zamenjavati s 1. septembrom letošnjega. leta, Že v tekočem mesecu, to je V avgustu, pa se bodo pridelovalci po vsej Sloveniji s pogodbami obvezali, na kolikšnih površinah bodo sadili ozimno in j aro ro-pico ter sončnice4. Zanimivo bo, kateri okraj se bo mogel najbolj postaviti in v katerem kraju se bodo kmetovalci in pridelovalci obvezali za sajenje oljnih rastlin v najvišji meri. Našim kmetom ^ treba raztolmačiti,' da bodo s sajenjem oljaric dobili v £rvi vrsti dovolj maščob za sebe, da *bo po njihovi zaslugi in-dustrija polno zaposlena in da bodo delovnemu ljudstvu zagotovili maščobe za prehrano. Vsakemu pridelovalcu ho povr šina, posejana z oljaricami, gle- vezal, odšteta od njegove orne zemlje in ne bo vračunana pri površini aa oddajo žitaric. Poskrbljeno je torej za vse, kar je važnega in kar more ugodno vplivati, da bomo v naših kra jih pridelal» čim več olja. B. V, Kratke vesti širdm Jugoslavije in jih krmiti živini takrat, ko j je koncentrirano krmilo najbol potrebno in koristno. Vrednos tropin ali pogačje V oljaricami, gl* najvažnejši sestavni del živinske krme. Vsak pridelovalec si bo ma-ičob in oljnih tropin preskrbel na najcenejši način, če bo sadil oljne rastline. Poskrbeti pa je treba za organizirano sajenje sončnic in buč, kajti moremo jih saditi kot vmesni, oziroma obrobni sadež okopavin. Sončnice in buče moremo saditi tudi na robovih jarkov in kompostih, to je tam. kjer drugih sadežev ni mogoče gojiti. Pe setvenem planu je za vsak okraj predvideno, na kolikšni Dovršini je treba gojiti oljarice. Prav takp je za področje poedinih krajevnih ljudskih odborov, upoštevajoč strukturo zemlje, določene, kolikine količine morajo biti po-lejane z oljaricami. Pridelovalci se bodo s sklenitvijo pogodb obvezali glede površin, na katerih bodo sadili oljarice. Po setvenem planu je treba skleniti pogodbo le za ozimno in jaro re-ipico in sončnice, za gojitev v cistern sadežu, doč»m glede pp-vršin za gojenje bučnic v čistem »dežu pogodbe ne bodo sklenjene. V uredbo je določeno, da morejo pridelovalci pod prav ugodnimi pogoji oljarice zamenjati " olje. V izmenjalnicah olja dobi pridelovalec za oddana oljna semena določene količine jedilnega olja, poleg tega pa tudi sploh uporabljati. Po petletnem planu je določeno nad milijardo dinarjev za popravila starih in zgraditev novih cest. Povsem novih cest bodo zgradili 115 km. Največje nova cesta bo med Bukovim in Sv. Naumom. Rekonstruirali bodo številne stare ceste. Za vzdrževanje in zgraditev novih cest lokalnega pomena je določeno 100 milijonov dinarjev kredita. Od 127 milijonov dinarjev odobrenih investicij so letos že v prvih mesecih opravili precej dela. Predvsem so si priskrbeli mnogo gradiva. Prva srednja goeloika šola v naši državi. Zvezno ministrstvo za rudarstvo je ustanovilo pri zavodu za geološka raziskovanja v Pančevu prvo srednjo šolo za geološke pomočnike v naši državi. Pouk bo trajal dve leti. 2 milijardi dinarjev sa zgraditev Tltograda med petletko. Titograd bo prav za prav povsem novo mesto, ki ga gradijo na razvalinah nekdanje Podgo-rice. Mesto bo povsem dograjeno med petletko in v ta namen bodo investirali okrog 2 milijardi dinarjev, kar več, kakor znaša državni projračuo LR Črne gor«. Mesto ne bo le prestolnica ljudske republike, tem več tudi gospodarsko središče, zlasti spričo uvedbe pridelovanja industrijskih rastlin in končanih velikih melioracijskih del. Razen tega bo imelo mesto tudi železniško zvezo po železnici NikŠič—Titograd. Ta Železnica bo postala hrbtenica prometa v Črni gori. Letošnja gradbena dela dobro napredujejo. Med največjimi deli je treba omeniti zelo velik moderen železobeton ski most, ki bo imel razpetino na 80 m in bo 22 m širok. Gra dijo številne stanovanjske hiše in javna poslopja. Število obnovljenih ladij se mnoil. V kraljeviški ladjedel Vrnitev nove skupine izseljencev iz Westfalije Jecenice. 24. avgusta,—Včeraj popoldne ie prispela z vlakom na Jesenice nova skupina naših izseljencev iz Westfalije. Razen vvestfalskih izseljencev se je l istim transportom vrnilo v domovino tudi večje število jugoslovanskih vojnih ujetnikov in nekaj bivših četnikov. Med izseljenci je največ ru darjev, ki so delali po raznih rudnikih zapadne Nemčije. Večina jih je odšla v tujino že kmalu po prvi svetovni vojni. Sprejem v domovini je bil za mnoge posebno doživetje. Glas harmonike in petje, ki se je rak-legalo med ličnimi lesenimi barakami repatriacijske baze, .je pričalo o njihovem zadovoljstvu, da so se mogli vrniti v domovino. Iz pogovorov, ki smo jih navezali s številnimi izseljenci, smo videli, da je večina izmed njih živela v tujini zelo težko življenje in da so tja morali oditi, ker jim je predvojna do-» movina dajala premalo zaslužka. Ne glede na to, da mnogi izmed izseljencev že po več desetletij niso bili doma, so jih fašistični elementi v Westfaliji tudi sedaj poskušali na vse načine odvrniti od odločitve, da se vrnejo domov. Hoteli so jih s pomočjo najrazličnejših laži prepričati, da so razmere v Jugoslaviji neurejene.''Posebno strupena je bila ta propaganda v taboriščih za vojne ujetnike. Vojni ujetnik Snlovič Milivoj, ki so ga hitlerjevci že leta 1941 Kastelic Franc iz Kobnika pri Litiji se je od leta 1922 ubijal v rudnikih okrog Hamborn-Du isburga v Westfalijl. Sedaj I ženo in mlajšim vinom prihaja zopet domov. Starejši sin je prišel že s prvim transportom v juniju in se takoj priključil naši mladini, ki je odhajala na progo Šamac—Sarajevo. . "Takih nas je več," je pripomnil izseljenec Save Avgust, ko je slišal pogovor p mladinski progi. 'Tudi moj sin je prišel že s prvim transportom. Sporočil nam je, da je na progi Sa mae—Sarajevo. V Westfaliji je delal v rudniku." Tako so izseljenci drug za drugim pripovedovali. Germovšek Ivan, mož okrog petdesetih let, je delal že od mladih nog v VVestfaliji. Sedaj se vrača z ženo, hčerka in sin pa sta prišla že prej. Prav tako Suster Franc, delavec okrog Štiridosetih. Sedem let je delal v tovarni za lokomotive, domovine ni videl še nikdar. Rodil se je v VVestfaliji. Četudi so delali po raznih rud nikih in tovarnah, jih je vendarle družilo eno: skupno trpljenje, skupno garanje za interese tujih kapitalistov. Mnogi so se že vrnili domov, toda še vedno jih je veliko, ki si žele povrat-ka. Domovina jih ne bo sprejela samo kot svoje sjnove, temveč tudi kot dragoceno pomoč pri izvedbi petletnega plana. Ibrahimov mlin f in i: L1J ubijana.—Naša živilska industrija v prvem polletju. Svo-o proizvodno nalogo je izpolni-za 117%, finančni načrt pa za 183.7%. Zelo so se izkazala posamezna podjetja, n. pr. "Na-vip", podjetje za proizvodnjo alkoholnih pijač v Zemunu, ki oizvodni načrt ce V prvem letošnjem polletju so se sladkorne tovarne pripravljale na novo kampanjo ter so si priskrbele surovine. Sladkorne pese je bi lo letos posejane za 7.1% več kakor ie bilo prvotno dok>čeno. Najlepši niči so pred dnevi popravili par- odpeljal vi Nemčijo, je popisal nik Jadranske plovbe "Kupah ' ^zrnere v ujetnlfcpm taborišču V tej ladjedelnici zdaj poprav-jajo. tudi parnik "lička", ki je bil med vojno potopljen v Li- vernu. razmere v ujetniftke v Osnabrücku. Komandant taborišča je bil neki* bivši polkovnik Djördje Dunjič, dočim je njegov phjatelj, „podpolkovnik li poupoikovni RužiČ imel položaj komandanta polka. Taboriščnp policija, ki Novi mostovi na Hrvatskem Med vojno je bilo v tej ljudski'nom"£ xz vrst" Četnikov, je skrb- sta jy ta organizirala veči J iikt je lo'za i uspeh je dosegla slad-koia tovarna v Zrenjaninu, ki je sklenila pogodbe za pridelovanje sladkorne pese za W nad načrtom. Nev prtmeoevnik bode odprli v Suhači pri $a»»k*n meatu m ^ m Nedavno so začeli raziskovati določen odstotek*oljnih *pogaT teren, kjer so že leta 1932 ko-Izmenjalnice olja zamenjavajo P»1* premog. Zaradi tedanje go-olje in pogače za oljarice od sep- ipodarske krize so opustili pre tembra pa do junija. Doslej so mogovnik- Premog ,v Suhaci l'J Me «menjalnice le v krajib>vrsten, ker vsebuje Je malo kjer so bile z oljaricami pose- *vepla. Da, bo omogočen pre- voz premoaa, bodo «gradili ve- jane največje površine. Odkar P* io bile oljarice vključene v fctveni plan, ki predvideva pridelovanje oljaric več ali manj v vieh okiajih Slovenije, je jjlavna direkcija za živilsko in-°Wrijo LKS organizirala na no-¡J mrežo zamenjalnic širom vse Slovenije. Krajevni ljudski odbori bodo pridelovalce oljaric ,v'oj«ga področja obvestili, kje * njihova izmenjalnice. Umetnice olja so ustanovljene pri v*b centralnih Naprozah, te pa lrr'*J" po potrebi sprejemališča «oljarice organizirana tudi pri Poslovalnicah. Poskrb: J«* da bodo pridelovalci 31' Vdelana oljarice v svoji *P*r«JnJ bližini zamenjati za J* Odpadlo bo prevažanje v r^ij« n. kraje, ali pa celo ne ¡**"*n,f' Izmenjalnice na po-f hA cga ljubljanskega in T'^rr.i keK* okrožja in okraja ra^. ^r>fl° kovale in ob-p » tovarno jedilnega •u pri Domžalah, iz-" bivšega mariborske okrožja brez o-| vlje pa s tovarno olja v» m lik most čez Sano v dolžini 110 Ci, razen tega bodo zgradili 10 m železnice. V S*od* pa Drini gradilo ve tik moet ae voeal tn šeJaealšk ►romei. Delati eo začeH letos .6. aprila. Delo napreduje po načrtu in mpst bo končan do 30. oktobra. * Končna dela pri moetu Erdul BogoJevo. Ta drugi največji most v naši državi bo te dni dograjen. Nedavno so položili zadnjo mostno konstrukcijo in zda, končujejo zadnja dela. Računa jo, da bodo most izročili v promet 24. t. m. ali 22 dni prid določenim rokom. Prvi generator na lignli so U delali v livarni v Adl. V vojvodinski livarni "Potisje" so nedavno izdelali prvi plinski ge nerator z uporabo lignita. Preizkus je pokazsl, da je novi ge nerator izvrsten Uporabljati je mogoče najslsbši lignit. Novo vrsto generstorjs bodo Ishko z največjim uspehom uporabili v številnih industrijskih panogah, in sicer v mlinski industriji, v elektrarnah ln strojnih delsvni cah Pogonski stroški se bod z uporabo novegs generatorja repubW ,P^ušenih 564 v skupni dolžini 17.331 m. Ze leta 1945 je bila obnovljena večina mostov, in sicer v skupni dolžini 14,376 metrov. Vendar ;ie bilo še precej mostov le za basnih. Lani so se lotili sistematične obnove mostovnih konstrukcij. Začele so zamenjavati tudi začasne mostove s trajnimi. Med petletko bodo zamenjali vse začasne mostovne konstrukcije s trajnimi. Med dru gimi velikimi trajnimi mostovi gradijo zdaj 180 m dolg železni most čez Dravo pri Osijeku. • Nova velika cesta v Črni gori bo dograjena Jeaeni. Kmalu bodo končana dela na cesti Berane-Rožaj. To bo ena največjih in najbol i modernih cest v Črni gori. Dolga bo 45 km. Največji objekt na tej cesti je most čez Gojkovačo. Zgraditi morajo skupijo 95 mostov in propustov. no pazila, da ni bi kdo "delal propagande" metf moštvom za povrutek v domovino. Pri tem je izdajalskima oficirjema bivše jugoslovanske vojske posebno pomagal neki višji angleški oficir, ki mu Je bila jioverjena vrhovna kontrola nad taboriščem. Vendar angleški oOcir tega ni delal odkrito, ampak se je po služeval prave torijevske zvijačnosti. Ni hotel reči ujetnikom naravnost v obraz, naj ne hodijo domov, temveč jim je samo "priporočal", naj poslušajo svoje oficirje. Vendar ta četniŠka propaganda, ki so jo podprli tudi domači nemški nacisti, ni imela med našimi izseljenci nikaklh posebnih uspehov. Ko so četniki čr-noborzijanili in z vednostjo o-kupacijskih oblasti uganjali vsakovrstno špekulac ijo, so naši iz« sel j ene i morali trdo deliti, če so hoteli zaslužiti za vsakdanje življenje. unless weder 1/7/8 will die of i Qlctç. Wi Bistriti Poskrbi je-*>odo vse izmenjalnice |ze,° 'ameno za oddana se- 1400 km ceet bedo sgr»di)> Movalcem nudile ve- med petletko v Makedoniji. Ma- " «n kvalitetno enako kedonija je bila pred osvobodi-alet morajo oljns tvijo tudi v prometnem pogledu umen la vali samo pri zelo zaostala Kolikor je pa bl-ri al' nieni potoval- lo cest. so bile tako zanemarje- "r Pripadajo. i ne, da jih ni bilo mogoče W,t GIVE TO CONQUER CANCLR AMERICAN ( AM IK SOClt i i Ali v novi Jugoslaviji ris zanikujejo kulturne tradiciji? (Nadaljevanje s I. tiraal.l pojav v renolucionarru dobi te melji na /aktu. da «e je večina intelektualcev iti pisateljev pri druiila partizanom v ibo jev, Naravno, ker no intelektualci igrali važno vlogo v parti zanskem pokretu, to danes oni ti#ti, ki v veliki meri odločajo vladno politiko in imajo važne pozicije v vladi." - Dalje piše; "Vsaka republika ima svoje založbe, katere nood visno in po svoji volji ia okusu izdajajo knjige Republika Slo venija ima štiri podržavljene za ložbe, dve tiskovni družbi in ne kaj privatnih tiskaren. V teku dveletnega obstoja je ena držav ni h založb izdala 60 knjig in 4IS brošur, skupaj 2,596,000 Uvodov Neka druga založba je poleg knjig sodobnih slovenskih piss teljev izdala tudi tri knjige Psu la Kruifa, Romaina Kollandu "Colas Breugnon", Vinogradni kovu biografijo StandUala, na seznamu pa no St*inb<*ck, Drei ser, Sinclair Lew's, K. M. Pore ter, Frankova biogi ufija Cei van tesa in druga klaskna dela." Naj še pristavim, '4a je Držav ua založba Slovaniji do seda izdala tudi 62 šolskih knjig, prav tako je založila nI« venske klasi ke, ki izhajajo že drugo leto v zbirki "Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev", od ka terih so že izšli prvi zvezki Al kerca, Kosovela, Jurčiča in Tr dine, dočim sta (Jregorčič in Kersnik pred Izidom. Kajne, to postavlja precej protislovje Sabcevr trd>tev, da v stari domovini zanikujojo ku turne tradicije in literarne vred note, Dvomim, da je kje na sve tu narod, ki bi tako globoko »po što\ai svoje velike inoŽc kot slo venski in ki tako verno išče svo je vzore baš v kulturnih trad cijah Dalje piše urednik ft., da se Je v Jugoslaviji 'VeščinJe hitrosti in stroja izrodilo v nov religio zrn kult, ki naj nadomesti star religijo, stari simboli našega ljudstva pa eo ee morali umak niti udarnikom." Ali je upravičen ta očitek Ni! Za novo Jugoslavijo je bilo neobhodno potrebno, da je vzva lovila in vsplaintela množice /a delo, za obnovo porušene domo vine, kajti v kolektivnem delu je m streliati Kant je padel tež)t" anjen. Hotel sem ga braniti, pa so me pretepli tako, da sem obležal v mlinu. Tega dne sem jih tisočkrat preklel. Bil sem kakor brez pameti, A ko mi je zvečer sin na rokah umrl, sem podivjal. Ko smo ga pokopali, sem odšel v odred . . ." Ibra-tlim je vzdihnil ob spominu na ta dogodek. Pripovedoval Je preprosto, žalostno povest, ki je cot povest tisočih podobnih vredna zlatih črk. "Kdaj si pa mlin zažgal?" jo vprašal fant, ki ga jo pretresla mlinarjeva zgodba, "Potem ji nekoč odred napadel ta most in ga dvignil v zrak. Tedaj sem srečen obračunal i ubijalci mojega sina. Prišel sem domov. MoJe družine ni bi-o nikjer. Zvedel sem, da so bili žene in otroci odpeljani v taborišče. V mojem mlinu je mlel nakradeno šlto vaški pop, ki ji bil prijatelj Nemoev. Pobrali smo moko in takrat sem tudi zažgal suhi in napol podrti mlin, v katerem je mlel že moj ded.-~Kako je bilo v partizanih, ne bom pravil, saj sam veš, kako je bilo , . .M "Ko je bilo vojne konec, si postavil nov mlinT" "Po osvobojenju sem se vrnil ln našel družlnu doma. Vsi so se vrnili razen najmlajše hčerke. ki je umrla od lakote. Mlin mi je pa pomagala zgraditi naša sadruga. Ko smo se vrnili, smo imeli le dva pluga. Vae so nam odnesli. Ps smo si pomagali. Ustanovili smo zadrugo in danes imamo še plug s tremi orača mi. Letos bo žt prav dobro. Žito je obrodilo in lakote ne bo. aiajl Zadnjo koruao moljem." Potem sta nekaj časa molčala, dokler fant ni sačel rasgovora s pripovedjo o brigadi. Povedal mu Je, da ji njegov sin, ki se Ju v vasi pridružil vrtnarski brigadi, predlagan za udarnika. (Dalje aa 4. strani.) "Zažgal sem ga , . , sam." "Zašgal? Zakaj?" moj fante! Težka Je bila ta zadeva. Dvainštlrldasetega lata Je z meseca v mesec in z dneva v dan bilo vse težje. Bilo je prav tedaj, ko smo poželi njive, pa se je vnel boj pri mo-stu. Streli su vžgali kopice snopov na njivi. Ostali smo popol noma brez zrnja. Otroci so Jokali okoli meno. Vsak dan juk, a časi so kazali še na slabše. Zima Je bila pred vrati. ,V mlin je bilo nevarno hoditi, ker so pobirali moko izpod kamna. Pa sem se končno odločil in vzel semensko koruzo, da jo smel jem Odšla sva s starejšim sinom glodaj sjutraj v mlin. Nevarno J i bilo, ker Je bil bunker v bližini. Sin Je skril vreči) gori v grmovje ln nosil v zajemalki moko vanjo Ča bi prišli, ne bi bili našli nič v zaboju. Tako sva mlela v strahu pred ustaši Ob zori, ko sva bila že domala gotova, so prišli. Zahotelo ae jim Je žgsneev. Hotel sem Jih prepričati, da moke nunam, pa si niso dali dopovedati. Slišal» sa ropotati mlin Min Je bil pravkar odrte»**) poslednjo zajemalko in slišal prepir v mlinu. niki ne bodo zasenčili velikih slovenskih duhov, saj *o prav »lednji sami vedno poveličavali delo Sicer f>a Je sedanje češči-nje hltio»tl dela in strojev le začasen pojav, kl m« ga rodile razmere, in kakor hiti o bo dovrše na obnova ter dežela postavljena na trdne noge, m* bo poveličevanje »tro)a in naglici samo od sebe razblinilo. Tore] tisgi-komični vik, da danes v novi Jugoslaviji pretvarjajo ljudi v stroje, kolettko in vije« k«, je neumesten! Zaključujem z besudemt: Danes ima naša rojstna domovina veliko sovražnikov, ki »« na vae knplje trudijo, da jo uničijo, zato pa ne bi smeh tudi mi povečevati eventuelnih n«jak naših bratov in seeter onkraj morja Glasovi iz naselbin (Nadtljivaaje • 9. atauD hnjala med vami, posebno Mary Muatch, Frances Vider in Mary Vidmar. fteleti je, da gredo vse noše nave Članice na delo, da povečajo svoje krožke in našo org* nizacijo Progresivnih Slovenk Amerike Apeliramo na napredno slovensko ženstvo po vsej A-meriki, da izkoristi svobodo pravilno in koraka « duhom časa naprej s tem, da organizirate krožke naše diene organizacije Progresivnih Slovenk Amerike v vaših naselbinah. Prog »lovenke delamo v prvi vrsti m napredek ameriških slovenskih žena in ameriških Slovencev splošno. Ne bi »melo biti naselbine, kjer bivajo na predli* slovenske žene (n dekleta brez krožka Prog. Slovenk Članicam Prog Slovenk jo jamčena osebna svoboda verskega, filozoflčnegu ln političnega piepričanja. Lahko rečemo, du smo edina slovenska demokratična organizacija žena v A-merikl, Torej ne bi smela nobena napredna Slovenka ostati izven r.ušegu kroga Tu je nekak "challenge" našim zavednim ženum v Amtiiki. Kaj bost«- »torlle ve? Kaj pravite v New Yorku, Deuoitu, Sheboy ganu, Strehami, Waukegsnu in drugod? Ali ne mislite, da je že ¿as, da »e tudi v vaši naselbini ustanovi krožek Prog. Slovenk? PrepVlčane »mo, ds »e bo vsa ka naselbina v Ameriki, kjer bivajo napredne Slovenke, aa-vedala, da potrebuje sllčno organizacijo, da bodo šle na delo in («odvzele potrebne korake za ustanovitev krožkov Prog Slovenk, Za vsa pojaanlla se obrniti na gl tajnico Joaic Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3. O- hlo ' Ne |>ozabite, da Progreaivne Slovenk« podpirajo vsako dobi o in koristn i akcijo, zato po trebujemo tudi vašo p«>mo£. /oele Zakrajšek. g! tajnica P S. PROSVETA TOVARIŠI POVCIT PARTIZANSKE ZVEITOI« TONE SELlSKAR (Nadaljevanj«) "Odpreti! Pokazati!" je velel oficir, ko je zagledal kovčege. Oči ao ae mu zasvetile, ko je zagledal toliko denarja in dragocenosti. Mirno in hladno je ukazal: "Vsakdo sme vzeti s seboj le dvesto mark. Ostalo sem!" Pobral mu je ves denar, vso zlatnino in sre-brnino in vse premoženje stlačil v svojo torbo. "Dajte mi vsaj potrdijo o tem, kar ste mi vzeli!" je moledoval Frece, ki je bil v trenutku ob vse: ob bogato trgovino, hišo, posestvo, ob vse pemoženje. Toda oficir ga je brcnil z nogo, da se je kar opotekel proti kamionu. Žandarji so ju porinili na vozilo, vrgli njuna kovčega za njima, motorji so zaropotali, strašen jok in krik sta napolnila vso vas od enega konca do drugega in kamioni so naglo odpeljali po klancu navzdol. Kmalu je bilo vse tiho v Kalu. Pavlek je bil ves trd od groze in žalosti, ko je gledal, kako so v daljavi izginili vsi njegovi znanci in prijatelji. V ušesih mu je še dolgo zvenel ¡pretresljiv jok pregnancev. Počakal je v zvoniku, da je zapuščena vas utonila v mraku, potem pa se je splazil zadaj ia-hišami do meje in se pritihotapil na varno. Nič več ni mislil na bicikel. Vse to, kar je videl, mu je za vedno izbrisalo vse igrače iz življenja. Otrok v njem se je pričel preraščati v nekaj večjega in stanovitnejšega. 9 SVETO ZNAMENJE DOMOVINE Pavlekov novi dom v Svetem Križu je bil skromen. Včasih je bila ta bajtica vinski hram, zdaj pa je vinograd opuščen in hram je počasi razpadal. Stene so bile vegaste, slamnata streha že kar črna od starosti, okenca majhna, tolikšna, da si lahko glavo skoznje vtaknil, ampak streha je bila vendarle cela in zakrpana, peč v kamrici topla, klet dovolj prostorna za obe kravici in za Pavlekove zajčke. Materine spretne roke so kmalu to beračijo spremenile v prijeten in sončen dom, čeprav so bile postelje kar iz svežih smrekovih deska zbite in prav takšna je bila miza. Toda ta miza je bila vedno s snažnim prtom pregrnjena, ki ga je mati sama izvezla in v prtiču so bile ptičice ter grozdi; majcene zavese so obkrožale okenca, nekaj slik je viselo na stenah, v zakajeni veži pa je stal pločevinast štedilnik, polica za posodo, stolček za škaf, da je bila voda vedno pri roki, Tu ni bilo Nemcev, Zdaj so živeli v Ljubljanski pokrajini-—v italijanskem kraljestvu. Tu prebivalci sprva niso občutili novih gospodarjev tako hudo kakor na oni strani. Fašisti so poslali svoje čete le v večje kraje, v manj^ ših pa so se le včasih pokazali. Šole so ostale slovenske, uredništvo je ostalo na svojih mestih, vsi napisi so bili dvojezični, tako da sprva ljudstvo ni občutilo kdo ve kakšnih sprememb. Toda vse ljudstvo je navzlic temu le čutilo, da so ti zavojevalci mojstri drugačne vrste kakor Nemci. Ta njihova popustljivost je bila le navidezna, nekako prihuljena in za to popustljivostjo je bilo slutiti zahrbtno zanko. Naše ljudstvo na Slovenskem pozna to zanko. Toda Poj v začetku so dali vedeti, da so le oni gospodarji: slovenska zastava je bila prepovedana, počasi so nastavljali na šole fašistične učitelje, otroci so morali po rimsko pozdravljati, slovenska društva so bila razpuščena . . . Toda vsi ti ukrepi so se pojavljali počasi, mesec za mesecem je ljudstvo bolj čutilo, da nas hočejo sčasoma pomandrati in zasužnjiti, kakor so pomandrali in zasužnjili naše rojake v Slovenskem Primorju, kjer so gospodovali že pet in dvajset let. Fašistični okupator je bil zvit, pretkan, hinavski in zahrbten. Po vsej pokrajini je razpre-del mreže vohunstva kakor ostuden pajek svoje mreže. Za denar je najemal pokvarjence, za-slepljence in razuzdance, da so mu pričeli izdajati vse tiste zavedne Slovence, ki jim je ljubezen do domovine vse na svetu. Takih novih državljanov okupator ni maral. Počasi so jih pričeli zapirati, obsojati in jih vlačiti v posebna taborišča, kjer so stradali obdani od sovražnih puška in bajonetov. "Nekako lažje se da tu na tej strani živeti, lažje dihati!" je večkrat dejal oče pozimi, ko so vsi trije sedeli pri peči in gledali skozi okenca, kako so plesale snežinke v vetru. "V nedeljo so fašisti v vasi vse hiše popisali z italijanskimi napisi na občinsko hišo so naslikali podobo Mussolinija. Čim pa so odšli, smo vse napise spraskali z zidov, Mussoiinij|u pa smo narisali dolge muštace in zraven našega partizana, ki mu kaže pest!" je navdušeno razlagal Pavlek. "Borkova mati so nam pa barve priskrbeli." "Pa si sam to napravil?" "Ne, saj sem vodja pionirske trojke. V trojki smo pa jaz in ..." j Mati ga je nenadoma potegnila k sebi, mu pritisnila dlan na usta in mu ogorčeno dopovedovala: "Pavlek, Pavlek, nesrečni fant, tako ne smeš nikdar govoriti! Molčeč moraš biti kakor kamen. Nikdar ne smeš izgovarjati imen svojih tovarišev, nikomur ne smeš nikdar nikoli ničesar povedati, kaj si bil storil za našo stvar, tudi meni ne, ne očetu! Zdaj smo vsi vojščaki, zdaj se vsi s smrtjo igramo. Sovražniku moramo vse prikriti, vse zatajiti. Pomisli, če bi govoril kje drugje o Borkovi materi, ki vam je dala barvo, in bi vse to slišal nekdo nebodigatreba, ki bi šel fašistom pravit . . . Borkova bi romala v ječo!" No, Pavlek je bil napram drugim molčeč res ko kamen. Le materi in očetu je marsikaj zaupal, toda mati ima prav. Treba je molčati, molčati, molčati! Med ljudstvo pa so hodili noč in dan ljudje in žene, ki so jim govorili o imovini, o ljudstvu, o krivicah in ki so sejali seme sovraštva do tujca od vasi do va.si. Partizanske puške so vedno bolj pogosto pokale Širom naše zemlje, fašisti pa so zaman preganjali naše aktiviste. Upor se je širil. Fantje so uhajali v gozdove. Partizani so pričeli napadati fašistične postojanke, Fašisti so bežali v večje kraje, ki so jih spreminjali v trdnjave z bunkerji in bodečo žico, utrjevali so se v zidanih hišah, obdali so se s topovi in tanki. (Dalje prihodnjič.) TOREK, 7. OKTQRR A 1947 Kako so "kuhar ji" izvršili načrt... Franc Jeza Sklenjeno je bilo, da bosta vstajala ob sedmih, toda vstajala uta šele ob četrt na osem "Ta ukradeni četrt ure spanca je najsla|ši," je imel navado reči Jože. ki je rad vlekel dreto. Sicer pa je bil prej čevljar, preden je |M>stal miner. "Nekdaj sem kral luknje, zdaj Jih pa vrtam," »e je šalil, kadar je na trebuhu lete vrtal k svedrom na stisnjeni zrak v skalo na dnu predora. Tudi Martin ni imel nič proti temu, da j«» zjutraj mulo |mle->al Toda danes se mu ni dalo. Na vrtu pred odprtim oknom ko glasno cvrčuli ptiči. kadar je ragimela eksplozija od »kale v predoru, ho /;» i,ip* preplafcono utihnili, nuto pa e glartieje za« žvrgoleli Naglo j«« vstal in ar umtl, nato je pridal rlektrični kuhalnik m |H»*taul n «nj lonec h kavo Medtem ko se je kava kuhala, je telovadil |m> sobi, di« so Aknpule deske i*«l ntim (»o-a pod l n J a v sosednji w»b Je |>otr-kula r roko |»i zidu M.utm je Veselo odtikal "Daj no tr mir St.ua l>o /r naju spet zmerjala," je zagodr-njril Jo/e i/|mmI odt je "Nasprotno, čas je, da vatam tudi ti, zaspance." j<» /.«-.tu« jal Martin in račel vlačiti odejo r njega Jo¿e *e je oklepal z rokami m nogami in je tako obenem z njo pristal v drugem kotu sobe. "Le počakaj, da se vzdramim, pa boš nekaj doživel," je grozil sedeč na tleh in si mel oči. "Le kaj ti je danes?" "Prvi pomladni dan je danes, ali no veš?" "Nisem več zallubljen frkolin, zato ni ne podčrtavam takšnih datumov v koledarju z rdečim svinčnikom kakor ti," je zabrundal Jože. "Toda ptice vendar slišiš, uli ne?" Konj, sintce, ščinkavci in vrabci na vrtu ho priredili pravo pevsko tekmo, (iole vejice stare jablane so st' zazibale kakor v veli u, ko so veselo skakali po njih. Medtem je prekipela Martinu kava in to je spravilo Jožetu vedno v dobro voljo. Napotila sta m» proti predoru, odkoder so odmevale eksplozije Steze, ki so peljale tV». polje ii travnike moti predoru, so bile polne delavcev Z velike ceste »e je slišalo brnenje kamionov, ki so dovužali gradbeni naterial Pesem motorjev je veselo odmevala v pomlad o |utro Na travnikih m mrd ogom se je In». I lil i tupatum se lisa sin ««, toda vrhovi goni sn, s« kopali v juti. inj-, n m »neu | ' Pa bo ies pomlad, kakor pia-vi»." je rekel star miner, ki je ]pn4<| i/ predora Imel je no« no j dnino v eelu predoru, najtxilj ' predaj, kjer sta delala v dnevni dnini tudi M.irtin In Jon« "I,,. koda. da smo privituli ie tako ¡ttlolioko v goro. da nas sonce ne more več do»cu.M "Bomo pa tem bolj vneto vrtali, da bomo čimprej spet zunaj," je dejal Jože ter si prižgal cigareto na njegovem čiku. "Kakšen pa je bil odstrel?" "Dober." "Pa skala?" "Suha." "Da bi le taka ostala." Starec je skomignil z rameni. Bil je star miner in je vedel, da se na to človek ne more zanesti. "Za koliko ste ponoči ušli naprej?" je vprašal Martin. Tako so pravili delavci preseganju norme v dolžini odstrela. "Za trideset centimetrov približno, mislim." "Če se nama posreči uiti za štirideset, borno točno deset metrov dalje, kakor je bilo predvideno v tem roku." Iz njegovega glasu je zvenela prikrita boja-željnost. "Zraku dovolj?" "Dovolj. No, obilo uspeha.' "Sre« no Dobro si* naspi, du naju ne ho» ponoči siiet potol-kel." "Kako pa naj človek spi, če je zunaj tako kiasno sonce?" je rekel stari in se * počasnimi koraki napotil čez polje pioti vasi, mežikajoč v soncu. Maitin. ki je stop«| po pragovih na tuu. m» je umaknil lokomotivi, ki je vlekla v predor dolgo vrsto praznih vagončkov. Tedaj se je /asllsala s erste vesela botliena pesem in preglu&ilu ropot motorjev. Aha so /e tu." so dejali minerji m hiteli vlečt i/ čl kov" Prikorakala je mladinska brigada in ae ustavila pred vhodom v predor. Zadonelo je povelje. Toda komandir še ni utegnil zapreti ust, ko «o brigadirji že drveli v predor, da je frčal pesek izpod podkovanih čevljev na vse strani. "Človek bi mislil, da jim gre za prvenstvi) pri teku čez drn in strn, ne pa za to, kdo bo pograbi} boljšo lopato," so se smejali stari minerji, ko so počasi korakali za njimi v predor. "Kdo bi si bil zdaj predstavljal, da se bo mestna mladina kdaj še tako pulila za lopate." Rovi so bili še polni dušečega dima od razstrelov, toda od vsepovsod se je it oglašalo hrume-nje svedrov na stisnjeni zrak, s katerimi so minerji na odrih vrtali v stene predora in ga razširjali. V čelu rova so mladinci v medlem soju električne žarnice in dveh karbidovk, ki sta viseli na železnih klinih, zabitih v skalnato steno, že vneto nalagali material na vagonček. Bili so najboljša delovna skupina v brigadi. Toda nakladalna skupina v čelu predora na drugi strani jim je nevarno ogrožala prvenstvo. Nič več niso pri delu hlastno zamahovali z lopatami kakor v začetku, ko jih še niso bili vajeni. Zdaj jim je ročaj nalahno polzel po dlaneh, toda zamahi so bili trdni in enakomerni kakor pri stroju. Spretno in z lohkoto so vzdigovall velike skale, ki so jih prej komaj spravili na vagonček. Od daleč je bilo videti le šest lopat, ki so se v enakih presledkih zablis-kale nad vacončkom, kakor lo-pute enakomerno se vrtečega mlinskega kolesa Štirje mladinci pa so sloneli ob steni in čakali, da pridejo na vrsto. Martin in Jože sta jim veselo pokimala, ko sta se prerivala ob straneh vagončka na prej in pazila, da ju ne oplazi kateri i lopato po glavi. Privila sta v vrtalne naprave nove jeklene svedre, izbrala z očmi na skali mesto za luknjo ln hip nato sta se svedra na stisnjeni zrak s peklenskim hrumenjem zajedla' v skalno steno. Martin je klečal na enem kolenu in rahlo uravnaval 9veder. Zrak v predoru je vibriral od hrumenja svedrov, njerjiu pa je bilo, kakor dq vibrira z njimi tudi njegova duša. Polaščala se ga je čudna naslada, kakor da so odplavili ti zračni tresljaji iz njegove duše vse skrbi in vso ni-čevo vsakdanjost. V hrumenju svedra, ki si ga je pritiskal k prsim, je bilo nekaj veličastnega, kar ga je spravljalo v pravo ekstazo. Nikoli ni bil na glasu kot pevec, toda ob hrumenju svedra je začel nehote prepevati. To je bila čudovita, divja himna dela, moči in zmage. Nehote se mu je prikradla v srce čudna ganjenost, da bi se je drugače sramoval, toda tu Je ni mogel v njegovem prašnem, z oljem poma-zanem obrazu nihče prepoznati. Bilo mu je, kakor da sta stekleni sveder in samo ena celota ir> da segajo živci njegovega telesa čisto v konico svedra in čutijo, kako se drobi skala. Pel je na ves glas in iz vse svoje duše to čudovito pesem brez besed, toda sa) ni bilo besed, ki bi mogle izraziti to, kar je čutil. Nobena napisana pesem in nobeno zvo-njenje besed ne more vsebovati čudovite moči Čustva, ki ga je vsega prevzemalo. Tej melodiji strojev so, se prilegali le zmagoslavni vriski, ki so se mu trgali iz dna duše. Včasih j-? bila ta melodija divje veličastnu in zmagovalna, včasih pa. kadar se je sveder drhte in strastno zagrizel v novo trlo plast, jc .postala zagrizeno borbena. Nihče ga ni mogel slišati, njegov glas je uto- MARCH OF DIMES FICHT INFANTILE PARALYSIS JANUARY 15-30 nil v hrumenju motorja, le včasih, kadar je nastala za hip motenja pri dotoku zraka, je segel njegov glas Jožeta, k\ je vrtal nekaj korakov vstran. Toda Še nikoli <>a ni Jože vprašal, kaj pomenijo ti vriski. Vedel je, da čuti tudi Joža isto. Drugače bi se bil že vrnil k svojim kopitom Prišel je inženir in ugotovil točno smer ter višino, dolžino in širino rova. Mladinci iz brigade so mu pomagali razpeljati vrvico. Priril se je mimo vagončka, kjer so brigadirji za hip prenehali vihteti lopate, in po-tresel Martina za ramena. Ta se je ozrl, kakor bi se prebudil iz sanj, ne da bi ustavil motor Zrak, ki je puhal iz motorja, mu je mršal lase. ^ "No, kako gre?" je zarjul inženir, toda Martin ga je razumel le po premikanju ustnic. "Dobro." Zadovoljno je pokimal in se obrnil. Bila sta njegova najboljša minerja. "Kateri je že?" je zavpil, ko se je plazil ob steni vagončka nazaj v rov. Niso ga slišali, toda razumeli so ga po kretnji. "Enajsti!" so zavpili vsi hkrati m pokazali s prsti. Veselo jim je pomahal in izginil iz območja svetlobe. Prvi odstrel opoldne se je dobro posrečil, kakor navadno. Toda iz stene je začela kmalu pronicati voda. V peščeni skali je bila plast gline in v njej za prst debela vodna žila. "Zdaj smo pa tam," je jezno vzkliknil Jože. "Kje?" "V kaši, ti bedak! Le kaj se delaš še bolj neumnega, kakor si že?" i Material je bil v resnici kmalu podoben kaši. V nekaj urah se je spremenil v velik kup blata, ki ga je oilo težko nalagati. Na dnu je bilo skoraj tekoče. Pri vsaki lopati materiala, ki ga Je vrgel kdo na vagonček, je brizgnilo mladincem po obrazih in oblekah, da so bili kmalu ko pokriti z blatno skorjo. To popoldne so naložili dva vagončka manj kakor običajno in čelna skupina z nasprotne strani predora jih je končno vendarle prekosila. Martin in Jože sta se obupno zagrizla s svedri v skalo, da bi prišla z dobrim odstrelom spet v suho plast, toda odstrel jih je razočaral. Pojavila se je nova vodna žila. Blatna in premočena do kože sta se vračala zvečer domov. Pred predorom sta srečala starega minerja z nočne dnine in njegovega tovariša. (Konec prihodnjič.) /brahimov»mlin (Nadaljevanje s 3. strani.) Ibrahim je pogledal nekam zaskrbljeno brigadirja in ga vprašal: "De, de, povej mi, kako se moj sin uči v tečaju?" Brigadir je pogledal Ibrahima v oči, ki so radovedno povpraševale in nekam zaskrbljeno strmele v vanj. "Včeraj je bil doma. Potožil je, da mu učenje ne gre prav gladko v glavo. 4 Pa sem si mislil, zakaj bi se silil, če se ne bo kaj prida naučil. Doma i-mam tudi polno dela. Naj se torej raje vrne , ." "Kaj si delaš take skrbi! Res za fanta ni lahko, saj ni znal oiti pisati pošteno in računi mu delajo težave ... Pa le ni tako hudo! Fant se bolj boji kot je potrebno. Boš videl, Mujo, da bo tvoj sin nekoč še dober vrtnar ..." Mlinar se je nasmehnil in zaskrbljenost je izginila z njegovega obraza. Krenil je po stopnicah nazaj v mlin in povabil "Nor!- i Jej. u Vem* oda&ihtcifei sit vsak dan," je ponodi* fantu slive." " nrum« ,"Pa bo le dobro, če bo Jusuf kjon&r j&ffkš vrtnarski t*čaj. Zadnjič' sqni 'gletia^jVat^vrt, na katerem ste posadili vsemogočo rastline. Iti sem si takoj mislil, da bi bil tak vrt potreben tudi naši vasi . . . Naše ženske tega ne znajo,.čeprav vedno brskajo po zemlji." "No, vidiš? Pa bo le tvoj Jusuf ugnal vaše ženske v kozji rog.'." n "Drugega sina sem tudi pred mesecem poslal v traktorski tečaj . - ." "Oho!" se je začudil brigadir. "Da. In hčerka je tudi v brigadi. Prijavila se je za kuharski tečaj. Zakaj bi se ne učili, če se lahko? Nekoč je bilo drugače. Starejšega vzdržuje vsa vas. Saj bo potreben. Kmalu bomo dobili traktor." Po stezi so prihajali kmetje iz vasi in nosili žito. Na njihovih obrazih je bilo videti zadovoljstvo. Presipavali so zrnje z dlani v dlan in govorili- Lepa Je, kruha bomo'imel| . . . Pa se je le pop ^^ nam je prerokoval sušo' he, he . . ." He Ibrahim je zadovoljen hodi po mlinu in se obrnil k brJ dirju: k*1 "Slabo se razumem na polni, ko. Končno sem pa sam posta gospodarski politik". "Kako meniš?" "Naš predsednik je govoril c dviganju kadrov. Torej sem m poslal moj kader, naj se dvigne Naj se le! Jaz nisem imel pri. like . . . Žita imamo, kruha bo traktor bomo dobili in vodil gi bo moj sin in ne vem kaj b< še prišlo. Pravim ti pa: tali ljudska oblast velja. Če bi bi to vedel, še enkrat bolj bi se bi boril ... Jej slive, jej, saj jil je mnogo letos . . ." Dunajska vest Ameriški finančniki so prevze li nase rešitev vprašanja Avstri je. Dolgo so premišljevali, ka ko in kaj, končno so se pa ta kole odločili: "Avstriji neodvis nost, nam pa Avstrijo!" ».jI*.«)« f t*sL-Lv* t Runi mali oglui MOTOROLA i - iV ,[i i •THE BtflT RADIO PLACE IN TOWN WILL TRAIN INEXPERIENCED GIRLS AND WOMEN roR i • • •. - , WIRING AND SOLDERING STARTING RATE 95c WITH EXPERIENCE $1.06 MANY EMPLOYEE BENEFITS PAID INSURANCE; VACATION POLICY; LOW COST CArETERIA; EDUCATIONAL PLAN, ETC COME IN POR AN INTERVIEW iX>R THAT PERMANENT JOB POR THE rUTURE. MOTOROLA «¿45 W. AUGUSTA BLVD All ala naročeni na dneva "Prosveto"? Podpirajte svoj Iii VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 194?, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega* odbora ae ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz, enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo,* da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GQDINA, upravitelj. a*«»! naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepa IS. redne konvondje se tehta**»"* »• PTO,T,to'B prišteje eden, dva. tri. štiri ali pel člnaev ta eae družine k nAnL Ltat Prosvetesiaan tt'te» enako. sa ¿l«ne jf" fniSSLbd^Tliij sedal al vsroka. ro& da Je Ust predrag sa člaae 0MP0. Ust Prosveta Je vaša legalna la gotovo Je v vsaki družini nekdo, kl bl rad «tal Ost vsak daii PoJasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov, preneht bltliun SNPJ, ali če se preseli proč od družine hi bo sahteval aa« tvoj w tednik, bode moral tisti ¿lan ta dotl*ne družin* kl je tako .kuono naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravjilttvv ii«u, ln obenem doplačati dotlčno' vsoto listu Prosveta Ako te<» m stori, tedaj mora upravnlitvo znižati datum sa to vsoto naročnic TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tUkargko obrt spadajoča deta Tiska vabHa za veselice in shode, vtsitnice, časnike, knjiga, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeikem, angleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO ilfPJ. DK TISKOVINE NAROČA V 8VOJI TISKARNI ____Vsa pojasnila d*je vodstvo tiskarne , . . . . Cene zmerne, unijsko delo prva Trate Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTER Y MS7 S9 S. LawndaU Avenue . • Chicago S3. Illlaola TEL. ROCKWELL 4904 Mata Za Zdrnft. drftave la K asado ft.Ofl 1 tednik la.___ 1 tednika la.__ 3 tednike ta._________4.40 4 tednike la______MC 8 tednikov Za Evrope Je Iapalalte spodnji Order v ' pi lloilte Za Chicago ln okolico Jo 1 tednik ln------- S tednika la----- 9 tednike la.------------ 4 tednike la.--- • tednikov la.-------- _J1LM _ vsoto donad* aH lisi. kl Jo vaše iaalataa. SSM 1.30 TIO SN 4.19 IM PROSVETA. SW1J. 1457 So. Lawadele Am sa. m. PrUoftono peiUJaa vooto I Ustavite tednik la ga pripišite k ............ mm