Št. 281. IZHAJA VSAK DAN esdcljah In praznikih cb 5., ab por.isdeijkih ob 9. zjutraj. ?triamlČne šiev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih v>takarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, J?i3efcojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovih ni. Dornbergn itd. Zastarel« Štev. po 5 nvč. (10 stot.) 3®LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Širokosti 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st mm. ^mitnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka jgad&jjfea vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, pa 40 stot. Oglase sprejema Iaseratni oddelek uprav« ..S&tfioett". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljiv* v Trstu. Trstf v petek 10. oktobra 1913. Glasilo političnega j XXXVIII. NAROČNINA ZNAŠA m e«Io lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; at u roćbe braa dopofllane narn&nin«, : s OSTI ataa* i ■ Ml* lato Krta Mt, u y«l l«u Krta 3 IO Ywl depdai naj sa pošiljajo na uredništvo lista. Nbfraak« Tarna piama m aa sprejemala la rekopisl sa aa vrafta|a. Naročnino, oglaaa ia reklamacij« je pošiljati na upravo Uete tTREDNIŠTVO : alloa 6l«rgl« Gilittl 20 (Narodal *«■). UdajaUHia od^ov-rni urednik §TEFAX GODINA. Laet»LS ftMsercij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ediaort*. Tfisana zadruga a omejenim poroAtvom v Trstu, ail« ■ Oiorgio Galatti štev. 20. •hraaltnltnl ra?un Itev. 141-652. TCIEPOM St. 11-5? BRZOJAVNE VESTI. Rekonstrukcija Stiirgkhovega kabineta ? Zaleski odšel radi bolezni na dopust DUNAJ 9. (Izv.) Danes Je bilo popolnoma nepričakovano Izdano uradno naznanil o, da odide finančni minister, vitez Zaleski, Iz zdravstvenih ozirov na dopust in da prevzame vodstvo finančaega ministrstva L sekcijski š:f, baron Eagel. Tozadevna cesarska lastnoročna pisma izidejo že jutii v uradni „Wiener Zeitung". Vzrok nepričakovanega dopusta finančnega ministra Zaleskega ni političen. Zaleskit ki |e, kakor znano, na svojem potovanju po Dalmaciji spomladi nevarno obolel na srčni bolezni, Se do danes ni popolnoma okreval, a je kljub temu opravljal svoje težavne posle. Konečno je bil vsled slabega zdravja primoran opustiti svoje posle in fe podal cesarju demis'Jo, ki pa ni bila sprejeta. Zaleski je težko bolan in zdi se, da se ne vrne več na svoje mesto. V javnosti si Je ohranil Zaleski dobro ime in v parlamentu je bil vsled svoje simpatičnosti sploino priljubljen. V poljskih političnih krogih se zatrji je, da sledi skoro Se več sprememb v Stiirg-khovem kabinetu. RjznaSa se vest, da bi se S iirgkh predvsem rad znebil |ustlčnega ministra dr. Hcchenburgerja; pa tudi poljedelski minister Zenker se je baje naveličal svojega urada, ker je našel v čeških krogih premalo zaslombe. Govori ze, da bi eventualno izstopil iz sedanjega kabineta tud) minister za javna dela Trnka, ki je določen xa predsednika patentnega urada. Kabinet naj bi se Izpopolnil zopet z uradniki. Koliko je na teh vesteh, o katerih razmišljajo najresnejši poljski politični krogi, resnice, danes Se ni mogoče dognati. PRAO A 9. (Izv.) Listi poročajo, da rd stopi tudi sekcljskl Sef v domobranskem ministrstvu, tajni svetnik dr. Rčuter, ki si je pridobil velike zasluge zlasti pri vstvarltvi novega vojaškega kazenskega zakonika. DUNAJ 9. (Kor.) JutrlSnja „Wiener Zei tung* priobči sledeči cesarjevi lastnoročni pismi: Ljubi grcf S urgkhl Na vaš predlog sem se odločil dovoliti svojemu finančnemu ministru vit. Zaleskemu iz zdravstvenih ozlrov dopust za nedoločen čas. Istočasno pover-Jam vodstvo fioančnega ministrstva za časa ministrovega dopusta, sekcljskemu šefu baronu Englu. Franc Jožef. m. p. L;ubi vitez Zaleski I Na predlog svojega ministrskega predsednika vam iz zdravstve cih ozirov dovoljujem dopust za nedoločen čas. Iiročajoč za čas vašega dopusta vodstvo finančnega ministrstva sekcljskemu šefe baronu Ecglu, izrekam svojo žel|o, da kmalu popolnoma okrevate. Franc Jožtf. m. p. Bosenska kriza. DUNAJ 7. (i tv.) Danes |e prispel semkaj znani bosenskl srbski politik dr. Dimo-vič, da kooferira s skupnim finančnim ministrom vitezom Bilimkim o delazmožnosti bosenskega sabora. Zatr|u{e se, da je Dimov ć po predhodnih konferencah s srbskimi politiki in po posvetovanju z bi»liro ministrom Baerenreitherjem, s katerim se ie sestal v Dubrovniku, izdelal nov program za saborsko delo, ki naj bi baziralo na prin- cipu hrvatsko-srbske koalicije. Dimovič upa, da pridobi Bilinskega za ta načrt, ki lahko hitro omogoči delazmožnost sabora. Dr. Krama? pri Stiirgkhu. - DUNAJ 9. (Izv.) Ministrski predsednik grof S iirgkh je danes konferiral z dr. Krame rem, U je na povratku s svojih posestev aa Krimu na Ruskem, o notranje-politični situaciji In o novih češko »nemških spravnih pogajanjih, ki se prično te dni. Vlada je vabila za pogajanja že razposlala. V Pragi se |e vršilo včeraj posvetovanje vseh strank, zastopanih v Narodnem Svetu, da se doseže kompromis glede skupnega postopanja Cehov. Ogrska reprezentantska zbornica. BUDIMPEŠTA 9. (Kor.) Na današnji seji poslanske zbornice se je vršila volitev zapisnikarja in volitev v razne odseke. Opozicija se seje ni udeležila. Za zapisnikarja je bil izvoljen poslanec Pal. Zbornica je bila nato odgođena na nedolofien čas, da imajo odseki dovolj časa za posvetovanje o raznih predlogah. Viljem pride na Dunaj. BERLIN 9. (Izv.) V političnih krcg!h se zatr|uje, da pride cesar Viljem, ki odpotuje dne 23. t. m. v Konoplšte h prestolonasledniku na lov, pri tej pril ki dne 26. t. m. na Dunaj, da obišče cesarja Franca Jožtfa. Kralj Ferdinand na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 9. (Izv.) Bolgarski kralj Ferdinand se Je za da'je časa nastanil na svojih posestvih na zgornjem Ogrskem. Njegova okolica odločno de me utira vesti, da hoče obiskati razae evropske vladarje, med drugimi tudi cesarja Franca Jožefa. Razpust srbske skupščine. BELGRAD 9. (Izv.) V političnih krogih se zatr|uje, da namerava vlada po sedan|i seziji skupščino končno odgoditi ali pa celo razpustiti ia razpisati nove volitve. Nova vladna večina naj b) obstojala iz sedanjih radikalcev, pomnoženih z naprednjak! in delom mladoradlkalcev. Pogajanja glede nove srbsko avstrijske trgovinske pogodbe. BELGRAD 9. (Izv.) V zunanjem mlni-nistrstvu se vrše seda) priprave za po gajanja glede nove trgovinske pogodbe z Avstrijo. — Pogajanja se prično najbrže 25. t. m. Ameriški Hrvati za srbske ranjence. DUNAJ 9 (Izv.) V državi Čile v Južni Ameriki Živeči Hrvati so poslali .Dubrovač-kemu pomožnemu društvu* 4000 dolarjev za ranjene S.be in Črnogorce. Brzoplovna zveza med Ancono in Albanijo. RIM 9. (Izv.) V Ancooi se fe vrSilo veliko zborovanje trgovcev srednje Italije, na katerem se |e zahtevalo, naj se takoj uvede brzoplovna proga Ancona-Albanija. Igralna banka v Opatiji zaprta. BUDIMPEŠTA 9. (Izv.) Listi poročajo: Vsled odredbe notranjega miaistra Je bila Igralna banka v Opatiji zaprta. Banka pa bo čez mestc zopet otvorjena, ker se uvede ceka nova fgra. G i ki bojkotirajo Italijane. FRANKFURT 9. (Izv.) .Frankfurter Zeitung" poroča: Trgovci v Santi Guaranti so PODLISTEK. Norec vojvodinje. Florentinska novela Ernsta Remfna. „Nazdravljajo nad voj voditi Ji I" fe rekei Rpffaello, jatuje pod temnim obokom vrat palače Peruzit na njegovo dvoriSče, sivolasemu komorniku, ki ga je pozdravil, „reci Pler, kaj pomenja to? Od kdaj Je Ales-saadro de Medici cženjen?" .Danes bo to, gospodi® je cdgovoril .starec. „In s kom? Govori se, da snubi cesarjevo hči." Komornik fe povesil sivo glavo. „Nisem čul imena razločno," Je rekel, „ko so Je glasniki zjutraj razglašali po mestu." K?.ko in kdaj se bo vršila slavnost ?" je vpračevai mladenič dalje, ne da bi bil, spuščajoč se s konja, opazil čudnega vedenja starega sluge. „V stolnici Santa Maria dei Flor, gospod Raffaello, o poldne! Tudi vi ste povabljen* I" R ffjelfo je pogledal vpraševaje. p Medici že ve, da se povrnete danes domov. Govore, da ste me)potoma govori!! z gospodom Luca in njegovimi sinovi, in Medici, tako govore, ve tudi, kaj ste govorili 1" Mladenič |e nagubančil čelo zanič- Ijlvo. Če sem povabljen pojdem I" Je rekel v čudnem tonu. „Pojdi pred menoj in odpri orožnico". »Gospod, naša orožja so v Barzeilo (županovi palači). Alessandro [e razorožil mesto — tudi pri nas so bili Jezdeci. Prišli so neoričakovano in bilo jih |e mnogo." Raffaelo ni nič odgovoril in je odšel v svojo sobo. Čez nekoliko časa |e zapustil palačo neopaženo, skozi neka stranska vrata, do katerih Je imel ključ samo on. Šel je po zakrivljenih temnih stranskih ulicah do stolne cerkve. Ko je šel mimo palače Pazzi-Jev, Je stopila skozi vrata družba mladih patrlcijev v slavnostni obleki, z bogatim spremstvom, ki so tudi Sli v stolno cerkev. Sli so za D|im ia Raffaello Je čul, kar so govorili. „Na trgu pred mestno hišo so pekli štiri cele vele, ko sem šel mimo, in ljudstvo se Je godilo" — je rekel eden med njimi. „Prav tako I Tako spravlja mesarje In sodrgo ob enem na svojo stran se |e smejal drugi I« proglasili bojkot Italijanskega blaga radi protlgrškega postopanja Italije v epfrskem vprašanju. _ GRŠKO-TURŠKI SPOR. SOLUN 9. (Kor.) Odmor, Id Je nastal v turško grških pogajanjih smalrajo v tukajšnjih merodajnih krogih za nekako zboljšanje krize. Domneva se, da so šanse za mirno poravnavo vedno večje, čeprav se pri tem tudi poudarja, da je položaj še vedno resen In da presenečenja niso izključena. DUNAJ 9. (Izv.) Iz podučenih grških krogov se nam Izjavlja: Položaj na Balkanu je sicer resen, a možnost vojne Je toliko kakor Izkl|učena. GrSka Je pripravljena le dalekosežnim koncesijam ia zdi se, da le Turčija že opustija zahtevo, da naj se pri pogajanjih obravnava tudi o Egejskih otokih. Vendar pa presenečenja kl|Ub optfmtzmu niso izključena. Če pa pride do tega, tedaj bodo dogodki našli Grško dobro priprav ijeno; pripravljeno pa bodo našii tudi staro srbsko-rumunsko-grško koalicijo, ki |e sedaj trdne|ša kot Je bila v začetku. SOLUN 9. (Izv.) Grške čete so v muslimanskih hišah v Seresu in v Kavali pri redile hišne preiskave in zaplenile mnogo orožja in dokumentov. V Seresu so našle celo več mitraljez. Reforma grške armade. SOLUN 9. (Kor.) Pripravljalna dela grškega generalnega štaba za novo razdelitev armade hitro napredujejo. Po novem načrtu bo znašala grška armada v vojni 450 000 —500 000 mož in bo razdeljena na 6 armsdolh zborov, oziroma 18 divizij; v mirovnem času bo štela 54 polkov. Vsaka divizija dobi dalje iz treh baterij obstoječo gorsko artilerijo. Pojska artllerija bo razdeljena v 72 baterij in 12 polkov po 6 baterij. Bolgarsko-turSka zveza. LONDON 9. (Izv.) „Dally Telegraph* potrjuje, da obstoji med Bolgarsko In Turčijo tajna pogodba, ki vsebuje 5 tajnih protokolov. Med drugimi se naha|a tudi določba, v kateri se Bjlgarska obvezuje da 3 leta ae zasede svojega ozemlja ob Ege]-skem morju. _ Arnavtska vstaja, Vćtaja popolnoma zadušena. DUNAJ 9. (Izv.) Po poročilih tukajšnjih listov so bili uporni Albanci poraženi na vsej fronti. Srbi so uvedli proti prebivalstvu upornega ozemlja strogo preiskavo in bodo vsi, ki so bili le količkaj v zvezi z vstajo, najstrožje kaznovani. V Ohridi Je bilo areti ranih nad 100 oseb, od teh jih Je bilo 40 na mestu ustreljenih. BELGRAD 9. (izv.) Sedaj so končani boji tudi pri Djakovic), kjer so bili Albanci strahovito poraženi. Okoli 6000 Albancev so Srbi z mltraljezani deloma pobili deloma pa razpršili. Albanci so pobegnili v divjem begu, tako da Jim Srbi ia Crnogorci niti slediti niso mogli. Eno albansko krdelo, ki se Je skušalo redno umikati, so Srbi tako| obkolili ia Je popolnoma uničili. Med Babuš-nlco in Korifrikom so se borile še manjSe vstaške čete, ki pa so bile zadnje dni docela uničene in razbite, tako da se le le par vstašem posrečilo pobegniti čez mejo. „Preklicano naglo je šlo z ženltvijo. Včeraj še se je govorijo o cesarjevi hčeri Margareti kakor bodoči vojvodinj?, danes (e pa vo)70dinja otrok mesta". „Govori se, da so se godile po noči čudne stvari 1" Je menil nekdo. „Glej vendar", |e rekel nekdo drugi, „kdo gre tu pred nami. Piisezam, da Je gospod Peruzzi". „Pa ne. Drugače giblje Raffaello svoje rame, svobodneje, ponosneje, tudi hoja mu |e laglja. V tistem temnem jopiču tiči pač kak slikarski gojenec, ne pa plemenitaš". „Podoben sem potuhnjencu", si Je mislil mladenič .in težka ml Je hoja". „Zadnjič sem govoril žnjim v Bologni pred sedmimi tedai", je rekel prejšnji govornik. „Živi mirno in resno sam za-se. Imel Je lep gfas in je delal dražestne male verze, ali po svoji pravni znanosti ni bil posebno na glasu med komiiltonih. Pač pa so kazali male tablice, ki jih |e naslikal, čudovito nežne sličice, ki so osvajale mnogo nadarjenosti. Sanjave dekliške glave, lične figurine, bledomodro nebo z letečimi angeljl; res bi bil lahko postal slikar, ako ne bi bil nobile*. „Nu, vrže pač od sebe čopič in paleto, čim bo čul, kaj se Je zgodilo tu," |e odvrnil nekdo drugi. „Govorili so v Bologni, da Je bil kakor spremenjen, ko Je bil mlnole Jeseni tam Mnogo jih Je tudi utonilo v Belem Drlru. Vsi vstaši na srbskem teritoriju so popolnoma razoroženi in nt miri na srbskem ozemlju, v k< Ukor so bili povzročeni po vstfji, so končani In krvavo potlačeni. Hasan bej Priština o albanski vstaji. VALONA 9. (Kor.) Albanski poljedelski mfrhter, Hasan bej Priština, Je pred par dnevi izjavil, da so srbske u adne vestf, da bi bila sedaj potlačena albanska vstaja njegovo delo, neresnične. Vstaje v severni ia srednji Albaniji, posebno v Dibri so zgcl| lokalnega značaja in so nastale le vsled zatiranja Albancev cd strani Srbov. Tudi seda| se vrše v kosovskem okraju grozodejstva nad Albanci ia bali se je, da pride radi tega do novih nemirov. Albanci med seboj. DUNAJ 9. (Izv.) iz Valone došla poročila zatrjujeio, da postajajo d ference med Essad pašo in provizortčno vtlunsko vlado vedno večje in razmere ostreiše, tako da :e Je bati notraniih nemirov v Albaniji. Trajno ojačenje meje ob Albaniji in Bolgarski. BELGRAD 9 (Izv.) Srbska vlada je sklenila, da se meja ob A baniji In Bolgarski trajno ojačl, kakor n. pr. stoječa:n* granica A/strlje proti Turčiji. Srbske čete so uničile več tolgarskih tolp, ki so ućiI; v srbski teritorli in katerih ena je skuSala prodirati preti Bitolju. Rekrutiranje v novem srbskem ozemlju. DUNAJ 9. (Izv.) Iz Belgrada se poroča, da Je srbska vlada cd edila v novem oztra-Iju rekrutacifo ia da dobi na ta način 6O.OCO novih vojakov. Bolgar«ke Izmišljotine. BELGRAD 9. (Kor.) Srbski tiskovni urad izjavlja, da so bolgarske vesti, da bi Srbi v okraju KlČevo zažgali več mehame-danskih vasi, bolgarske kmete pa silili v boj proti Albancem, tendenciozno izmišljene, lstotako so tudi neresnične vesti, da bi pri Kočani udrli bolgarski vstaH v srbsko ozemlje. ___ Ojačenje obmejnih posadk napram Italiji. BRIXEN 9. (Iz*.) V vojaških krcglh se zatrjuje, da heče vojna uprava v kratkem ojačitl posadke v Pusterski dolini oziroma namestiti nove garntzije. Afera „Butterfly". Po kratkem uvodu, ki podaja h'storljat kulturnega škandala v Trstu z opero „Ma-dam Butteif'y", piše „Agratner Tagblstt" na uvodnem mestu pod gornjim naslovom : Jasno Je, da Je prepoved tvrdke Rfccordi malenkosten čia grdega maščevanja tdmnš-njih italianissimov na tržaških Slovencih. Čin maščevanja, ki povsem odgovarja tičjim možganom in duševni naobrazbi tržaških Italijanov, ki se vidijo ogrožene po krepkem napredovanju Jugoslovanov in speci|eino Slovencev, In ki v svoji obnemoglostl posezajo po takih sovražnih sredstvih, kakršno je ta prepoved. Kajti Trst ni italijansko mesto 1 To vedo in občutijo najaatacčce|e v svoji smešni jezi besneči tržaSfci ItalijanL Celo po oficijalnl stat stiki štejejo Slovenci v Trstu 60.000 duš. To je moč, ki jo c.o- v obiskih gospod Rucellai s svojo hčerjo. Od tedaj da hodi kakor v sanjah in kakor da se hoče še le v Florenci vzbuditi." „Kaka sreča, da ga daces ni tu in da se ne more udeležiti poroke. Bati bi se bilo hudih stvari 1" Stopali so ravno na poletno vroči stolni trg. ko je bila Izrečena ta beseda. Tu se je Raffaello obrnil naglo in rekel: „Tu sem, Ippolito Nasi — kaj je s poroko, o kateri govoriš ?" Mtadi plemenitaši so ostali tiho. Njihovi obrazi so izražali začudenje in globoko potrtost. Nikdo nI Izpregovortl besede in Raffaello Je moral ponoviti svo|e vprašanje. „Tore| ne veš, s kom se Alessandro, vojvoda, danes poroči?" je rekel slednjič gospod Nasi. .Še ni uro tega, ko »em stopil na domači tlak," Je odgovoril Raffaello tresoč se v pričakovanju. Zopet mil nI cdgovoril nikdo. Tiho fe bilo na tem mestu živo razsvetljenega trga, In skoro prazno, dcčtm [e od one strani ogromne katedrale odmeval hrup ljudstva in je naenkrat zazvenel zvok šumeče godbe, ki Je odzvanjal datje naokolo ob hišah. „Naprej 1" Je zaklfcal neki nestrpnež v gruči. „Pridemo prepozno." (Dalje.) Stran II. .EDINOST" št. 281. V Trstu, dne 10. oktobra 1913. rajo občutili Italijani na vsakih vciitt-ah in jih bo v bodoče š: občutneje zidevala. Če torej tvrdka Rlcordi v Milanu prepoved uprizoritve Puccinljeve opere v slovenskem Jeziku opravičuje s tem, da je Trst italijansko mesto in da je radi tega smeti le v italijanskem jeziku peti tam italijanske opere, je to, v prvo, nesmisel, ker Trst, hvala Bogu, ni več italijansko mesto, in v drugo je to brezprfmerna ignoranoa, da se — blago izrazimo. Kajti, kako prihaja sploh kaka milanska trrdka do tega, da na tak način odreka pravico uprizorit ?e kake opere ? J To utemeljevanje je breztaktnost, je politična provokacija, ki |ej pač nI primere, in ki bi jo morali zavrniti od avstrijske ofi-c i Jalne strani, kar bi tudi storili, da se ni to zgodilo S'ovencem, slovenskemu gledališču. Mari ne nosi ta prepoved milanske tvrdke narekovana po sovraštvu in surovosti, vseh znakov hujskanja Italijanov proti Slovencem, ali ne vsebuje težkega žaljenja Slovencev?! Kaj bi rekli avstrijski Nemci ako bi kaka založna tvrd ka v Italiji s takim ali sličnim utemeljevanjem prepoved ila uprizoritev kakega italijanskega dela na nemikem jeziku, kako bi postopala avstrijska vlada vspričo tega? Nu, v Trstu, v tem .italijanskem Trstu" so svoječasno peli „Madame But-terf y" na nemškem jeziku, ne da bi bi!! tržaški italianissimi protestirali proti temu! To enostavno dejstvo, ako je primerjamo s prepovedjo tvrdke Riccordi, govori cele kijige. Odrekanje pravice uprizoritve Puccinljeve opere na slovenskem (ezfku naj bi bilo v pouk Slovencem, nam Jugoslovanom. Nismo biii mi, niso bili Slovenci, ki so umetnost tako ponižali, da bi jo bili stavili v službo najgrše politične agitacije. Nismo ml, ki bi narodno sovraštvo zanašali v kulturno življenje. Italijani so, ki s o to storili in delajo to sistematično — narod, ki se ozira na staro, mnoga stoletja staro kulturo; narod, čigar odločna, pretvezno umetnosti služeča založništva brez ozira na starost italijanske kulture, na tako oduren način prepovedujejo uprizoitev italijanske opere le zato, ker gre za Slovence. Na srečo pa Jugoslovani niso navezani na italijansko kulturo in italijanske umetniške produkte. Mi imsmo svojo lastno kulturo in svojo umetnost, ki ne dozoreva takih surovosti, kakor so jo zagrešili tržaški Italijani. Mi smo mladi krepki narodi, ki ne potrebujejo nikake pomoči od hrabrih Italijanov, najmanje pa od Tržačanov, ki morajo posezati po takih sredstvih, da vzdržujejo fikcijo ,italijanskega" Trsta. Nočemo vračati enakega z enakim, dasi bi mogli to. Ali ta pouk moramo crpiti iz prepovedi milanske tvrdke: da se le tesneje stisnemo drug kdrugemu Id da v s t r a j a m o v boju. Tržaška afera „But-ierfly" je dokaz za to, kako šibke se čutijo Italijani, kako se moralo umikati pred Jugoslovani in kako obnemogli so nasproti temu. In milanski tvrdki bi se moglo zgoditi, da slovanski odri, ki so dovolj Številni, sploh ne bodo več sprejemali del, kijih ona zalaga. Ne, to gotovo ne bo nlkak bojkot italijanske umetnosti, kalti, kaj moreta Verdi in Paccinl za to, da v Milanu ekzisiira kak Riccordi — R ccordi z isto'ako malimi tlčjimi možgani in istotako nizko kulturo srca, ki spadajo med znake tržaških itaiianissimov. Bilo bi U odklanjanje del iz založništva Riccordi. Kdo ve, ali mu ne pride potem boljše spoznanje!!" Volitev prezidija v tržaški inženirski komori. Tržaško naraestništ vo je sklicalo na 7,1, m. svetnike luženlrske komore v Trstu k seji, da se izvoli komorno predsedstvo. Seji je predsedoval vladni komisar, gradbeni aadsTeMk in. R u d a n. Po otvoritvi seje |e zaprosi' za besedo komorni svetnik ing. D. G u s t • a č i č in je podal v imenu slovanske scAcije naslednjo formalno izjavo: „V imenu slovanske sekcije te visoke komore imam ualog, izreči ob otvoritvi današnje seje sledečo izjavo in formelno pribiti : 1) S težkim srcem je opazovala slovanska sekcija Tržaške inženirske komore, kako so se volitve komornih svetnikov, kakor tudi volitve predsedstva, ki se imajo vršiti danes, vršile na podlagi nacijonalnih in političnih motivov. Popolnoma prosta vsakega stremljenja, ki bi moralo in- terese inženirskega stanu oškodovati ter podaljšati žalostne razmere našemu tehničnemu'delovanju, je biia slovanska sekcija vedno pripravljena k sporazumu z ostalima narodnima skupinama, da bi se mogel do seči zadovoljiv rezultat in da bi se komori pripomoglo do dejanskega, uspešnega in učinkujočega delovanja. S? več! Njeni svetniki so bili — v popolnem sporazumu s člani sekcije — tudi Še tedaj, ko so izpre-videll, da je italijanska sekcija razcepljena v 3 stranke, ter da najmočnejša izmed njih, ki Je vsem slovanskim narodom skrajno nasprotna, reklamira predsedniško mesto za se, pripravljeni, samo da zagotovijo komori potrebni mir, izvoliti kateregasibodi od te italijanske stranke predlaganega kandidata predsednikom komore. 2) Izvolitev predsednika {e hotela slovanska sekcija načeloma izvršiti v popolnem sporazumu z nemško sekcijo, ter so se v tem smislu pogajali n|eni zastopniki z nemškimi komornimi svetniki. 3) Slovanska sekcija ugotavlja, da |e začetkoma, ob pričetku nogajacj, bila nasprotna kandidaturi dr. ing. Magllcha. Ker so se pa nemški svetniki odločno zavzeli za tega kadidata, so slovanski zastopniki popustili in se podali dne 6. in 28. septembra t. 1. som.sel no z gg. nemškimi svetniki k občnemu zboru, na katerem se je imela vršiti volitev predse d lištva, da izvolijo dra. Ma-giicha predsednikom komore. 4) Kmalu po tem občnem zboru, ki |e glede izvolitve predsedništva ostal brezuspešen, izvedeli so svetniki slovanske sekc-je, dajeizpremenil ing. VVegerer svoje nazore, ter da ne bo pri zopet nem občnem zboru volil več dra. Maglicha, temveč kandidata, ki ga bo predlagala večina italijanske narodne stranke. Na tozadevno vprašanje |e ing. Wegerer pritrdil. 5) Nekoliko dni pozneje so posetili slovanski svetniki drugega svetnika nemške sekcije, g. ing Schiestla, ter ga poprašali za njegovo mnenje. O. ing. Schlestl je izrecno izjavil, da smatra rezultat naših poga|an| glede kandidature dr. Ma g licha kot trdno obvezenin da tudi njego vi lonarodni koleg i ostanejo pri tej kandidaturi; početje g. ing. Wegerer|a da mu je nerazuml|ivo. Kratkomalo, zestopnlki slovanske sekcije so povzeli Iz besed ing. Schiestla, da člani nemške sekcije niso istih nazorov, kakor g. ing. W e g e r e r. 6) Ker nima slovanska sekcija dosedaj nobene protiizjave v tej stvari, je iz navedenega |asno razvidno, d a j e i n g. W e -gerer prelomil dano besedo. Zastopniki slovanske sekcije vsled tega ne morajo sodelovati v tej inženirski komori, dokler s j ta čin primerno ne opere. Na podlagi te izjave zapustimo to dvorano in upamo, da so z nami ediai vsi gospodje, ki dajejo še kaj na svetost dane besede ter smatrajo inženirsko komoro resno". Slovanska svetnika ing. D. Oustinčlč in ing. J. S k o b e r n e sta na to zapustila sejno dvorano in za njima je odšel po kraitki Izjavi tudi ing. dr. M e g I i c h. Vladni zastopnik je na to kljub tej izjavi in odsotnosti zgoraj'menovanih svetnikov dopustil volitve in tako so bili izvoljeni: ing. P>anl predsednikom, ing. Wegerer I. podpredsednikom In ing, J. Sfcoberne II. podpredsednikom Zanimivo je, da Je dobil ing. Piani 5 gIaso7 in da je torej (ker je ing. Schlestl bolan in ni bil navzoč) sam sebe volil. Vpr&šanje je, kako stališče zavzame nemška sekcija napram ing. Wegererju, ki je postopal na svojo roko. Pričakovati je, da se Nemci ne bodo dajali zastopati po besedolomcu. Ako nemška sekcija ne nastopi proti Wegerer-ju, napravi slovanska sekcija potrebne korake, da omogoči svojim zastopnikom, da odlože svoje mandate. Domače vesti. Smrlna kosa. Po zaključku lista smo prejeli tužno vest, da je danes ob dveh ponoči preminul dvorni svetnik, g. Matej Ternovec. Užaloščeni rodbini naše najgloblje sožalje! Odlikovanje. Kapitan L!oydovega par-nlka „Scutari", Peter V u k o v i <5, je bil odlikovan z zlatim križcem s krono za zasluge zaradi svojega |unaškega vedenja v veliki nevarnosti, v kateri se je nahajal parnlk Se o kulturnem škandalu. — Ko je fzpregovoril svojo „Indipendente" seveda ni mogel molčati „Piccolo*, kaiti če se na strehu oglasi maček, mu mora z druge strehe odgovarjati drugi, sicer bi mač j koncert ne bil popoln, In kakor Je že splošno „Piccolo" nesramnejši od „Indipen-denta", kar je seveda pripisati njegove-nu omazanemu člfutstvu, je tudi njeg07 način pisanja o kulturnem škandalu, ki ga je zagrešila laŠkollberalna kamora s preprečitvijo uprizoritve Puccinijeve opere „Madame Butterf y* v našem gledališču, tolika ne-sramnejši, toliko bolj omazan. Če bi biii kedaj dvomili, da |e igrala v tej stvari glavno ulogo politična strankarska strast in najbesnejše, Iz političnih vzrokov izvirajoče sovraštvo proti nam tržaškim Slovencem, smo sedaj prepričani do dna svoje duie, da je to resnica. Vprašamo le, kje na svetu bi se našel list, ki bi se drznil pisati o takem kulturnem, umetniškem vprašanju, kakor je uprizoritev velikega glasbenega dela, na tako podel, tako prostaški, tako nesramen način, kakor je pisal .Piccolo" ? Dovolj Je Že samega onega naslova, ki ga |e nadel „Piccolo" svojemu nesramnemu pamfietu, da mora vsakomur, kdor čuti v svojem srcu le trohico ljubezni do umetnosti, zavreti kri v žilah. „Metuljček" — »Mada me Bu 11 e r f I y* v Trstu — via Ober- ležeče"--to je naslov, pod katerim piše »Piccolo" o nameravani uprizoritvi velikega Pucciifjevega glasbenega dela v slo venskem jeziku v Trstu. Če je kdo kedaj poteptal biser v blato, je bil to sedaj „Piccolo", pišoč na tak podel način o delu italijanskega umetnika skladatelja. Da, to se pravi, pljuvati kulturi v lice, to se pravi blatiti lepo umetnost. V Ljubljani se je uprizarjala ta Puccini-jeva opera ood imenom vG^spa metuljček", In tržaški Žu zsdirajo tudi v avstrijske oblasti, ki baje favorizirajo Slovence povsod, tudi na TiroLkem (!), kot smo to čitali zadnjič v nekem listu iz kraljestva. Očitajo našim avstrijskim oblastim, da se v notranjih zadevah ne vede|o preveč lojalno napram svojim zaveznikom. Mi nlsrao zato tu, da bi za.račall tu te napade, a opoiarjamo še enkrat na nemški cklc, ki smo ga omenili včeraf, opozarjamo pa tudi oblasti na razne italijanske letake, ki se te dni po Trstu |avno raznašajo in v kater k se mladina direktno hu;ska in pozivl|a na vsta|o in pričakuje pomoč le onostraaik h bregov Adrije. Kako pa pišejo v Italiji o Avstrijcih, Avstriji in cjeni bodočnosti, bodo zvedele avstrijske oblasti, če naprotijo svojo zaveznico, da Jim da na razpolago Ust „11 Limone" od 21. t. m. iz Faenze. Njihova cl-vllta je vse drugačna, kot bi se komu zdelo. Zdi se, da so gospodje na drugI strani Indije sploh mnenja, da so doslej preveč gojili le „belle* arti in da mislijo poseči po nečem drugem. Za tržaškimi kamoristi so nastopili še bratci z Italije. V začetku našega pro-bujanja, pred dobrimi 30 leti, in vse do leta 1898. smo tržaški Slovenci prirejali svoje večje in manjše zabave in sploh vse društvene prireditve, v prostorih, ki so nam jih proti odškodnini odstopali tržaški Itaiij^ai. Leta 1898 so pa naii sosedje opazili, da mi nekam prenaglo naoredujemo, in vodstvo gledališča Politeama R ssettf, katerega predsednik je bil renjikolo Salem, Je iz|avilo, da Slovencem ne da gledališča več I Se več, gospodje so izposlovali tudi od ostalih upr«-viteljstev gledališč, da so se pridružila In odrekfa Slovencem vsa gledališča! Ta junašjci čin sinov 2000ieiae kultme nas [e globoko dirnul, osobito, ker nismo mi niidar zlorabljali gledaliških dvoran v kake postranske namene, kar so nam sami naši narodni nasprotniki priznavali. Odškodnine, ki so bile pretirano visoke, smo tudi vselej točao plačevali. Slrah pred naŠin napredkom Je tržaške renjikole, ki so In še igra|o ulogo gospodarjev v Trstu, tako prevzel, da so sklenil, nas uničiti ali vsaj zadržati naše napredovanje. Skušali so nas odsloviti, kakor rečeno, s pretiranimi cenami na gledališča, a ni šlo. Izmislili so si novo zvi|ačo — vredno sinov 2000.etne kulture. Najeli so človeče, ki je, potem, ko so naši ljudje že zapustili gledališče, poškodovalo šest naslaulačev, in ta zločin hoteli so obesiti nam — kar pa ni šlo ! Ostali pa so pri tem, da S ovencem ne da|o več gledališča za nobeno ceco! Neratbljiva. 70%šhvjnaprišiednost Sjajno bijelo SrvijeHo Dobiva se v Trstu pri tvrdki R. DUMAH, GebrUder Brunnor, Piazza dal Pontaross o itv. I. V Trstu, dne 10. oktobra loio. 4liiJxi,WOJLf" bi. it.0x. Oliau k Pilil 9 Drože (Ms) Iz odlikovane slovenske touorne droi. m dosege doisdaj usepousoti nolboltfl sloves. Narodnjaki. iiiOvUt PBHl S naročajte pri domači tvrdki. ki vom postreže po koaknregčnm tenah.- irssr J. J. SUBUfl. Trst t tfamrl II Reveži pa so se urezrii! Dosegli so namreč to, da imamo mi danes svo|e gle- j dallšče in razne dvorane in naš napredek i gre s ojo pot naprej tudi brez lahonsklb gledaliSč 1 Tudi pomoč, ki Jo sedaj dajejo tržaškim Lahonom v laškem kraljestvu, ne bo nič koristiial N-;in lahko zabranijo uprizoritev kake opere ali druge igre, a nsš?ga napredka ne ustavijo več I Morje se ne da ustaviti, in mi smo baš ona grozna „marea slava", ki se ne da ustaviti z nikakim sred« stvom in najmanj pa s sredstvi, ki jih uporabljajo proti nam sinovi dedne in 20001etne laške — kulture! Kakor v zakotni vasi. Minulo soboto zvečer je naliv nanesel na razne krale polno blata. Naslednji dan so meščani in tujci gazili blato celo po ulici Carducci, ki je ena glavn h ulic v Trstu ! Tudi v ponedeljek In torek nI bilo Še vse počiščeno, in kjer so počistili, je blato ostalo na kupih. Menda vendar niso pometači tudi te dni čistili zasebnih prostorov, namesto da bi posnažili mestne ulice?! Tudi pranje ulic bi biio lahko že v nedeljo in ne šele v ponedeljek. Vsaj pri sličnih, zelo redkih nalivih, bi lahko napravili izjemo, ter skrbeli nekoliko bolj za davkoplačevalce. Pred c. kr. izp aševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji vsposcbitvenl izpiti v ponedeljek, dne 10. novembra t. I. Pravilno opremljene prošnje je predložiti predpisanim potem pravočasno, tako da bodo vsaj do dne 31. oktobra t. 1. v roke h ravnateljstva. Društvom tržafke sokolske župe. Telovadno društvo „Sokol" v Sežani po greša od letošnjega župnega rleia na Op-čina h telovadno blazino. Prosimo, da druitvo, ki ima eno nadštevilno blazino, to spereči društvu v Sežano. Pozor, hišni posestniki! V smislu namestništvene odredoe |e treba hišnim posestnikom, kuratorjem ali upraviteljem izpolniti takoimenovane „hišne pole", v katerih morajo biti zabeležene vse osebe, ki stanujejo v hiti dne 15 oktobra 1913. I. Tozadevne golice (formulaciji) se dobivajo pri okrajnih načelnikih v njihovih uradnih urah. Pole, natančno izpolnjene, je treba vrniti do 31. cktobra t. 1. zopet okrajnemu načelniku. Tržaška mala kronika. Trst, 9 oktobra. Napad s solno kiselino. Ivan Topiihar, (Doplihar?) star 41 let, iz Oseka na Goriškem, dninar, stanujoč v ul. Bel pedere št. 18, se je strahovito zaljubil v vdovo Matildo Gregoričevo, hišnico na Vojašničnera trgu Št. 5. Odkril je to svojo ljubezen Gregorjevi, a ta mu je povedala popolnoma odkrilo, di ne čuti prav nič zanj in da bi ga nikakor ne hotela vzeti, ker se sploh ne mara Še enkrat moliti. Vzlfc tej odločni iz javi pa Je Topiihar še vedno nadlegoval G egoričevo s s?o|o ljubeznijo in s svojimi ženitovanjskimi ponudbami, a seveda ni dosegel svojega nameaa. V sveji ljubezenski strasti jej je nato pisal dve pismi, v katerih jej je zagrozil, da jej bo nagrdtl obraz. Gre-goričeva je nesla te pismi na polfeljo in prosila pomoči. Topiihar |e bil poklican na policijo, kjer so ga pošteno prijeli, kar mu pa nI nič pomagalo. Danes zjutraj nekako ob 7 Je prišel Topiihar k Gregoričevi in jo zopet nadlegoval, naj bi ga vendarle vzela. Ker pa ga je le-ta zopet zavrnila, je nepričakovano potegnil iz žepa stekleničico, v kateri se je na-hsfala solna kiseliaa, in vrgel tekočino G č-goričevi v obraz. Gregoričeva je posreči opazita njegovo namero in Je zakrila lice, tako da jo je tekočina zadela zadaj na vratu ia pa po ušesu. Ker je pa še nekoliko tekočine ostalo v steklenici, je Topiihar z vso moijo skušal ženski potegniti roke z obraza, da bi jej kiselino vrgel v obraz. Gregoričeva je obupno kričala ca pomoč in tako priklicala ljudi, katerih se je Topiihar prestrašil in pobegnil. Šel je sam na policijo in se tamkaj ovadil. Uteknili so ga v z?por. Nenadna smrt. Kon|skemu mešetarju Alojziju Grattonu, staremu 54 let, stanujo-čemu v ul. Massirro d'Azeglio Št 4 (e postalo slabo, ko |e šel po ulici Chlozza, in zbudil se je na tla. Poklicani zdravnik rešilne postale ga je dal prepeljati v bolnišnico, kjer je pa kmalu nato izdihnil. Zaradi tatvine. Na ovadbo aeke Te režije Galles, stanuioče v ul. Pondares št. 5, je bil aretiran 17letni dninar J rne| Co solo, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul G. Gozzi, ker je pred dvema mesecema že in pa zopet predvčerajšnjem pokradel več kosov obleke In perila v vrednosti 30 K. V Starem mestu. Ponoči ob pollfreh se je v neki tolerančni hiši v ul. S. Fillppo ns 261etsi ladijski natakar Marko Petrašić, rodom iz Splita, spri s svojo ljubimko Karlo Vukošičevo. Beseda sem, betfcda tja, in končno je potegnil Petrašić nežič iz žepa in jI ga zabodel v vrat. Rana pa ni bila huda, kajti zadostovala (e obveza, ki |o je Vukošfčeva dobila na rešilni postaji. Petrašića so vteknili v zapor. „Piccolove" laži. „Piccolo" je priobčil pod debelim naslovom „Ranjen po srbski patrulji ob meji?" vest. da je prišel ob eni ponoči v bolnišnico neki Franc Stainlnger, natakar v gostilni „Bonvecchiati" vul. Ghe-ga, pristojen v Prago, stanujoč pa v ul. Ri borgo št. 35, ki Je rekel, da si |e izvil nogo, kar pa ni bilo res, temveč |e imel na nogi oteklino, katero |e kazalo operirati. Drugi dan pa fe povedal, da je bil kot rezervist ob srbski meji, da je streljala nanj srbska patrulja in da ga |e zadela kroglla. Pripovedoval da je, da je bil v vojaški bolnišnici in da so mu hoteli odrezati nogo, česar pa ni dovolil. Nato da so ga odpustili. Bolečine so izginile, toda ker je pred par dnevi za del z nogo ob stol, so se bolečine zopet ponovile in je moral v bolnišnico. Kolikor smo mogli dognati, ni Stainin-ger nikdar bil ranjen s krogi jo in si |e „Piccolo" vso stor|o izmislil. Stainlnger je prošli mesec padel In se pobil na nogi. To je vse, a drugo je „P.ccolova" laž. Ukradla in pobegnila. Tvrdka Segre ki kuočuje z oi|em in ima ono zalogo v u>. sv. Frančiška Št. 16, |e dognala, da jej je blio ukradenega olja za kakih 6500 K. Do gnala pa je tudi, da sta kradla dva uslužbenca, eden uradnik, drugi pa voznik. Poklicala ju je na odgovor in j ma obllubila, da ju ne o?adi, če povrneta škodo. O ?lju bila sta to, toda včeraj sta izginila iz Trsta, pustivši tu ženi io otroke. Loterijske številke, izžrebane dne 8 oktobra: Trst 23 14 89 76 21 Porotno sodišče. Danes se viši porotna razprava proti Mthajlu Silvani in Nazariju Lenardon, kmetovalcema iz M i}, zaradi zločina ropa. Razprava bo trajala dva dni. Predsedoval bo svet. Sbisa, branila pa bodeta ob tež-n ca dr. J. Mand.č in dr. Pan grazi. _ Slovensko gledališče v Trstu. V soboto zvečer, točno ob 830 prvič v letoŠ jl sezoni prekrasna melodična narodna Z a j ć e v a opera »NIKOLA ŠUBIĆ ZRINjSKI". V tej operi nastopijo vsi solisti in zbor slovenskega gledališča. Obenem se prvič predstavijo v velikih ulogah primadona go-spica Fr tzova in tenor g Dura ter mezzo sopranistinja gcspica Maša Plitzova. Inten danca bo poskušala upel atl premijere oper in operet v sobotah in na občinstvu je, da dokaže, da mu je do resnega razvoja gledališča. Obenem pa je naprošeno občinstvo, da pride t čno ob določeni uri, kajti 5 minut po 8*30 se vsa vrata zapro in vstop v' gledališče ne bo več dovoljen. Krasna scenerlja in kostumi so že v lanski sezoni vzbudili splošno občudovanje letost pa se |e marsikaj spremenilo v sce-neriji. Predstava ]e izven abonomenta. V n e d e 11 o, 12. t. m., ob 8 15 zvečer se Igra na našem odru znamenita poljska komedija „MORALA GOSPE DULSKE*. Ta komedija je polna satire na malo-meŠčan&tvo poljske intel gence. O tej predstavi spregovorimo več v nedeljski Številki. Vstopnfce za obe predstavi se dobe pri dnevni blagajni Slov. gledališča v N=r domu Elegantna vitka postava je goreča želja dam in gospodov. Training in šport, ki provzročujeta dosego in obrambo elegantne in vitke postave, pridobita znatno podporo v porabi naravne kisle vode HUNYADI JANOS, katero priporočajo zdravniki vseh dežel kakor prijetno in hitro učinkujoče sredstvo proti zapeki in nabiranju masti. Zabeleženja vredno Je, da je te dni petrograjska medicinska akademija javno zagovarjala to sredstvo pod naslovom: „O uplivu mineralne vode Hu-nyadi Janos na asimilacijo masti v hrani pri zdravem in bolnem človeku". Avktor pride v tej razpravi do zaključka, da je mineralna voda HUNYADI JANOS izborno sredstvo proti debelosti. SOLIDNO: to : ELE6ANTM0 fgV N ZMIRNIH SINAM RAFAELE ITALIA V - VIA MALCANTON - T*at* nHMBMmHmHRMR^ - Mnenje gospoda dra. B. Beck-a glavnega zdravnika garnizijske bolnišnice na Dunaja. Gosp. J. SBRRAVALLO Trat. Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di Chlna Ferruglnoso Serravallo) vsebuje vse dobre lastnosti in je tako srečno sestavljene, da me je z vspehl prav presenetilo. Rabil sem je za raznovrstne bolezni z vedno enakim vspehom. Kjer bom mogel, je bom vedno priporočal. DUNAJ, 17. maja 1907. Dr. B. BECK. IVO KROŠEL, Trst, ul. delle Poste 5. ===== (naslednik M. SALARIN1) ===== ..Alla citta di Londra" Velika zaloga izgotovljenih oblek navadne in najfinejše, za gospode in dačke. Zimske obleke, po ršolki in suknje. Moderna avtorizovana lastna kro *>čnica izvršuje eleganten in mo- t t eren kroj do nizkih renah. | Anton Mahne, trgovec Priporoča b1. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga Trst, ulica dell'Istria St 4 s podružnico na Greti v hiši gosp. Gombača in Frluge št. 275. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo. OobroidcČB, stara dobičiea- nnsna Industrija, opremljena z najnovej-iiusiia |imi 8tr0|j v Trat(l( i65e zaraljj povečanja banko, društvo ali resno tvrdio kapitalistov. — Ponudbe poštnoleteče Trst, glavna posta pod „COMBEE&CIO lOO". ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trti* ollca Boaomo 3fU (nasproti Dreherjeve pivovarne). :: NADOMESTILO :: kava -mm ar kava Zobotaknični ambuiatorij Univ. zdrava ka Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ollca Caserma Itev. 17, IL nad* ti Posebni zavod za umetne zobe brez ustic plošče. Plombiranje z zlatom, platinom m porcelanom. Vaa dela brez bolečin. Zrxr cacje krivo rastočih zob. Zmerme cea^ Sprejeta« od 9 do 1 in od 3 do 4 popol .PERL' odlikovan z zlato kolajno na mednarodni polje delsko-obrtni razstavi v Rimu 1913. naravno pečeni čisti bob s finim okneom in jako izdaten v uporabi Kron 1*96 kilogram. Poštne pošiljke 5 kilogramov po povzetju franko v vsej Avstro - Ogrski. ! The Caffee Sur Export! — Trst I / 233. —— Iščejo se zastopniki. || Ljudska urapna I BOGOMIL PIMO S Trst, nlica Vlncenzo Bellini St 13 (luproti ceme n. iitcia loreta) Bogat Izbor ur, verliic, ovratnih » verižic, uhanov, pr- E9 stanov, zapestnic Itd, gg Konkurenčne cene. gg aiiiaiMiaoiasiaoiioiaiaaa Napredek vede! Najenergičnej&e in gotoTO m zdravi aifilla ■ svetovnim sredstvom == IOKUBIN GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zožeoja, prostatitis, uretriti* in meh. t^r^A: katarji korenito ozdravijo s MBieU vaSUO ||a Casila« Konfeti Caaile urejajo armiranje, ae da bi bilo rabiti celo nevarnih cevk (iUingel, popolnoma odpravljajo ia ablafujejo pečenje in pogosto ariairanje ; edini korenito ozdravijo uretralna soeenja (pro-atatftia, uretritia, čistili«, mehurre katarje, kamen, nesposobnost ta zadržavanje ari na, Sluzaste tokova itd. — Škatija konfetijev Casila K 4-—. lorubin Čamile, naj bolj to proUsifilitičao in poiivljajofie krif stilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, aneatiji, impotenci, ko sto boli, iehiaa, vnetja poltnim madežem, izgubi semena, poladjam, spermatoroi, stenliteti, neurasteniji, ensrgiCaa razkroj evalec urino ve kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K S*60. Vbri*#mncc Cemile zdravi beli tok, akutno in kronične katarje, vaginitM. «ra-tretis, OEdomotritia, vnetje in izpad maternico Itd. — Steklenica vbrtzgaaca Gasile K 3-SO. Kdor Žali večjih pojaanU, tiskovin itd. naj naalovi dopie na lekarni Lloyd za g. Cade lat, ki poda odgovor t obratno pošto zastonj in s vso rezervo. Priznam SMMMJt OABILE aoprodajajo v veeh akreditiranih lekarnah. — ZilflH T TISi; LltUM Llflld. V. 0r0l04ia 1 Kn :tospodteln I KO UNSKO CIKORIJO ^ toplo priporočamo § === ^ priitni ^ ^^ ^^^ ^ven8ki lzd.,ek. = | ^ W ~ Stran IV. „EDINOST" št. 281. V Trstu, dne 10. oktobra 1913 Društvene vesti. Tržaško podporno in bralno draštvo v Trstu naznanja, da se vrši nocoj ob 8 jako važna odborova seja. Kolesarsko društvo „Balkan« v Trstu priredi v nedeljo, dne 26. t. m. ia sicer ob vsakem vremeou dirko za III. Jugoslovan sko prvenstvo*. Prcga bo: Prosek-Krmin-Prosek (100 km). Po dirki se vrši športna slavnost v dvorani restavracije g. Starca na Prošeku. — Čas vpisovanja k dirki |e do 20. t. m. v kavarni „Minerva" pri g. Kranjcu, ali pa vsak torek zvečer pri seji istotam. Društvo c. k. vpokojencev za Trst in Primorsko vabi na društveni shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. oktobra cb 4 popoldne v dvorani ulica Coroneo št. 15 Vabljeni so k udeležbi udje in neudje i prošnjo, da prineso seboj dekret o umirovljenju. „Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu vaoi na XIII. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. oktobra, ob 3 popoldne v dtuStvenih prostorih, ul. S. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1) Poročila odbora, 2) Dopolnilna volitev, 3) Prememba pravil, 4) Slučajnosti. Na dnevnem redu Je zelo važna točka, In sicer „prememba pravil" vsled tega se nadejamo, da nihče ne izostane. Prisotnost vseh Članov ni le potrebna, da samo čujejo, kaj se namerava, ampak da zamore|o dati eventualne nasvete. V slučaju nezadostnega števila udeležencev pri prvem sklicanju, se vrši pot ure pozneje občni zbor z istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi članov. Odbor. Nar. delavska organizacija Pripravljalni odbor podružnice NDO v Skednju sklicuje za j u t r i, 11. oktobra ob 7. zvečer občni zbor v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju. Dnevni red: 1) Poročilo o delovanju podružnice, 2) Volitev odbora. Pred občnim zborom, ob 6 zvečer se vrši odborova seja pripravljalnega odbora. Člane vseh skupin naše organizacije vabimo na druitreni shod, ki bo v nedeljo ob 10 dopoldne v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. Ker se bo na tem shodu poleg drugih važnih točk razpravljalo tudi o bodočih občaih zborih vseh skupin in o njih delovanju, Je nujno potrebno, da se ga udeleže vsi člani naše organizacije. Tovariši, agitirajte, kajti časi so resni. Odbor podružnice NDO pri Sv. Jakobu. V nedeljo ob 10 dopoldne odborova seja v društvenih prostorih pri Sv. jakcbu Seje naj se udeleže po možnosti vsi odborniki in namestniki, ker je zelo važna. Deželni odbor NDO sklicu|e za danes, ob 8 zvečer izredno odborovo sejo. Sodruga Regenta prav nič nI sram ia če ga „Lavoratore" še tako ponižuje. Je pač v službi pri italijanskih socijalnih demokratih, zato vse udarce mirno prenaša; če pa bi se uprl proti tem ponižujočim ši kanam, pa bi frčal iz okrajne bolniške blagajne. Ko so ga tako pošteno obdelali, pa še vedno hcdl po shodih naokrog in agitira za tiste ljudi, ki ga v nič de vajo in žalijo. Sodrug Regent, kdaj se boste naveličal) Črevlje brisati tistim, ki vas bičajo? Naj ob te| priliki sodruga Regenta pozovemo, da izpolni v »Zarji" dano obljubo, češ, da bi nadaljeval razpravo o volilni brošurici. Re gent, le nadaljujte 1 Zakaj pa ste utihnili — povejte nam to?I Če ste pošten|ak, bcdete držali obljubo, ki ste Jo podali v članku „Moja volilna brošurlca," Torej — na dao z resnico I Vesti iz Goriške. Iz Št Andrefa. Tukajšnji „Sokol" Je uprizoril v nedeljo, dne 5. t. m. 4 dejanske rodbinsko dramo Engelberta GangI „Sin", ki je v vsakem obziru prav dobro, rekli bi lahko: sijajno izpadla. Vsi igralci so svoje uloge popolnoma dobro obvladali, posebno g. Škrabar, gosplce: Škrabarjeva, Furla novi, Lutmanova, Paškulinova dalje gosp Vižlntin in drugi. Prirediteljem in društvu se mora na tem lepem uspehu častitatf, ter kličemo {im: .Le vedno tako naprej" 1 Telovadno društvo „Sokol" v Št Andrežu je sklenilo na splošno željo občin stfa ponoviti v nedeljo 12. t. m. ob 4 pop v dvoiani g. P. Lutman 4 dejansko rodbin sko dramo Engelberta Gangl „Sin*. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Na| nihče ne zamudi prilike, priti v nedeljo v Št. And ež 1 Telovadno društvo „Sokol" za Šem-pas Ozeljan priredi dne 9. novembra L i svoj prvi „Martinov večer" z jako bogatim in lepim sporedom. Med drugim se uprizori najnovejša burka: H. Vodopivčev „Crno-Šoiec". Natančen spored priobčimo pravo časno. „Gledališko društvo" na Jesenicah uprizori v nedeljo dne 12. t. m. v dvoran „pri Jelenu* na Savi ob 7 30 zvečer 1 z v i r n o Ganglovo noviteto igrano sploh prvič na slovenskem odru: »Dolina solz" „Dolina solz" sestoji iz treh enodejank „D?a svetova", „Dedlčlna" ia „Trpin". — Ker nudijo Ganglove drame izrednega užitka In ker Je delo izvirno iz peresa enega oaših najbolj talentiranih in priljub Ijenih pisateljev, pričaku|emo obile udeležbe. Tečaji za knjigovodstvo, slovensko korespondenco in italijanščino. — Trgovsko In obrtno društvo za Goriško nazna n.a, da otvori dne 20. oktobra t. I. učne tečaje za knjigovodstvo, slovensko korespondenco in Italijanščino v Šolskem domu. Urn dnevi so pondeljek In četrtek od 8 do K zvečer. Šolnina za celo dobo znaša enkrat za vselej K 15, katera se plača napre|. Opozarja se gospode in gosplce, ki nameravajo ta tečaj obiskovati, da se pri|avlJo na j kas neje do 18. oktobra t. I. pri društvenem blagajniku g. Josipu Ivančlču, trgovcu v Gosposki ulici št. 11. Vesti iz Istre. Politična razprava pred sodiščem. Razmere v Umagu« Nedavno je umaški župan, znani laško-liberalni prvak Pietro Manzutto, vložil tožbo radi razžaijenje časti proti našemu rodoljubu trgovcu in posest nlku Avguštinu Babiču iz Lovrečice pri Umagu. Tožbi Je dalo povod, da Je gosp. Babič |avno v kavarni v Umagu rekel, da bode g. župan Manzutto kaznovan zaradi preganjanj, ki |ih mora prenašati dan za dnevom on (Babič), za to, ker je Slovan, ter da Manzutto zlorablja svojo uradno oblast v politične svrhe. Babič Je na to vložil tožbo proti Manzuttu, ob enem pa ovadbo na c. kr. državno pravdniŠtvo v Rovinju. Nedavno se Je vršila razprava pred okrajnim sodiičem v Bujah. Manzutta Je zastopal odvetnik Franco, a Babiča dr. Mandić iz Trsta. G Babič Je ne ie potrdil svoje prejšn|e navedbe, temveč je celo nastopil dokaz resnice, da Je gosp. župan Manzutto zlorabljal proti njemu politično moč. Bilo |e zaslišanih več prič, nakar Je sodnik prenesel razpravo, da se zaslišijo od Babiča predlagane priče. — Vsled ovadbe na državno pravdniŠtvo v Rovinju, je to slednje odredilo proti g. Manzutto kazenske poizvedbe radi zločina zlorabe uradne oblasti. — O stvari bemo še poročali. Trgovcem z vinom. Iz Uvad: V ve-ikem strahu smo bili, da nam deževje uniči grozdje. Nu, pomirili smo se, ko se Je ustanovilo lepo vreme in so nam vinograd dali obilo popolnoma dozorelega in jako sladkega grozdja. In sedal čakamo — kup cev I Priporočamo Jim najtopleje, naj pridejo k nam, da si nakupijo dobrega in sladkega belega in črnega vina, pa tudi črsegs re oška za boteljke. Komunikacije so tu dobre, ker imamo cest na vse strsni in železniške postajo. Če kdo želi kakih informacij, naj se obrne do Josipa Antonac „Brusta", posestnika V Livadah (Istra), ki na zahtevo pošilja tudi vzorce. 11 Marezig pri Kopra. Tu pri nas smo imeli dne 5. t. m. posvetovanje za ustanovitev podružnice CMD za Istro. Gospoda Cerut in Šuc sta v vznesenih besedah obrazložila pomen in delovan|e CMD. Ozl rom na to, da so podružnice CMD v vseh sosednjih občinah, Ia z ozlrom na preko ristno delovanje družbe so poslušalci takoj sprožili žefjo po ustanovitvi podružnice za našo občino. V začasni odbor so bili voljeni: za predsednika g. M. Kocjančič, za tajnika g. Šuc in za blagajnika g. Cerut Sedež podružnice fe v Marerlgah. Za začetni fond smo nabrali 10 52 K. Želimo najlepših uspehov novi podružaicif Gospodarstvo. Jadranska banka. Stanje vlog na knf!-ž-ce in fiksnih vlog pri centrali in oodruž-nfcah za mesec september 1.1. K 7 490554 09. Priporoča se slavnemu, občinstvu trgovina jestvin Vekoslav Plesničar-ja ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna. MALI OOLAS1 M ratnajo p. 4 via. fccMđo. Mašta. Usku* bt—takrat Najamjia prtctojMu «0 vta. Plača m tak«} ' -BTrVTfTTM-iririfTrTp Potovalce in agente skovali privatnike. Išče tovarna tkanin. Tudi one osebe, ki imajo dobro znanstve, opravljajo lahko to delo ket postransko. — Ponndbe pod poStnl predal 11 v MnlhoTO - HradiSte (Httneheugrlitz) Češko. 2$J6b Spreten akviziter ™Tnr'."»em.cs- Bakarna Commerc:o ob 4 pop, blagajna 2292 Izlet v Rihemberk ™ v nedeljo, 12. t. m. Odhod: Rocol 5.30 sjutraj, Štanjel, peS in avirajoČ skozi Branico v Rihemberk. Oh 3 pop. javni ples v gcsulni Antona Gerželj. 2293 z 9 pro'tcri in dvori'čem v lepi legi pri cesti pri Sr. Mariji Magdaleni Spcdu i se Hiša ceno proda. Naslov pri Inser. odd. E lioosti. 2278 dobro, Velo in Črno, prib ižno 5C0 bektol. se proda po ugodnih cen*h. Naslr v-. Anton Purger — Gabrovica, poŠta Ćerniktd (Istrai. 2289 Vino E7jvjp diplomirana učiteljica za francosko • Pe priporoča za posebne aH Bkupne lekcije. Via Fontana 11, II. n. pne 2290 Soba in sobica meblirana, tudi z doVro daa ačo brano, se eddaflta gospodom. Via Boschetto 40, poluuadstropje, levo. 2291 Fotografa nlica 7. Antora JerkiČa naslov: Trst, nI. delle Poste 10; Gorica, Gospo* ka 4444 Odda se 12, pritličje, levo. takoj meblirana noba z dvema posteljama in brano. Ulica Bclvedere 2283 Trgovski pomočnik šjrSp! službo takoj. VefiČ je slovenščine, nemščine in nekoliko italijanščine. Naslov Ins. odd. Edinosti. 2284 meblirana soba s prazno predsobo za 2 5" gospodu ; ukod "prost, blizu glavne pošte. Ponudbe „Poštni predal 412 . 2281 Išče Kupujem cunje in kesti. Trst, Via dell'Olmo Stv. 4 2218 Daoolni C+rnii novega ziatema, novi. se pro- riscftini struji dajo po k 150—350 vai*d likvidacije. — Rossi, ulica Ponte della Fabbra 2, I. desne. 2272 Automobil Razne vesti. Štajerski kmečki strah ie vedno ni ugnan. Štajerski deželni šolski svet [e iidal poseben odlck okrajnemu Šolskemu svetu v Voitsbergu, ki se peča z ropartco v krallb. k) Jih roparlca ogrožuje. Odlok, Izdan dae 21. m. m. Izvaja, da roparje Se niso ubiti in da zato obstoja nevarnost, da ko bo s planin v nižine živina odgnana, se poda ro parica tudi v nižine in da lahko prične tudi iiudi napadati. Osobito so v nevarnosti otroci, ki hodijo Še v mraku zjutraj in zvečer po samotnih gozdnih potih na Stubalpi v šolo in iz iole. Okrajni šolski svet se zato pooblašča, da se otroci, ki pridejo v poštev, ali oproste popolnega pouka ali pa da smejo eno uro pozneje priti v lolo in da gredo lahko eno uro prej domov. Šolska vodstva naj sporazumno s krsjaiml šolskim: sveti sestavijo sezname otrok, ki pridejo v peštev, In naj sezname pošljejo okrajnemu šolskemu svetu, da Jih reši. — Lovec Peter Pader Je te dni z dvema psoma zadel na sveže sledi roparic. Psa sta nenadoma ob tala In sta bila zelo prestrašena. Lovec Je nato našel sledi, ki Jih Je takoj spoznal, de so sledi roparic. Ic St. Ste fana nad Staiczom se poroča: Ker so se dobile v nedeljo sledi, so nadaljevali v po nedel|ek v Rosenhcfu lov. Orožniki so pa-truljirali tudi nasprotne smeti SteinberAibil Lovci niso bili srečni; šeie proti večeru to v gozdeh grefa Merana pri Fallegu zopet zrdell na sledi, ki so pa šle na več strani. Korak zveri |e dolg en meter in mora biti zato zver velika. Za itajersk kmečki strah se zanimanje zelo širi. Ne sa mo avstrijsko, marveč tudi časopis|e v inozemstvu se že s štajerskim kmečkim stra bom peča. Tudi „Berliner Tageblatt" je objavil daljši članek, o roparfeah, ki straše v gorah ob štajersko-koroškl meji. (Limonaine) 40 HP, popolnoma delujoč, močan chassis, pripraven tudi za tovorni voz, ee preda dce 12. t. m ob 10 predpoldre ra javni dražbi. Garago Phllicb, Gorica. CloHbnr I3*vi» bavana po 96 vin. klg., "dilno gldOKUl olje po £8 vin. liter se dobi v zalogi olja G BIAGGINI, ul. Giulia 23._2 q jom1 zdravih, hrastovih, rabljen ih sedov cd rrOOaVU 3iO do 700 litrov. — Filip Ivani 4 š e v i č, Trst, Valdirivo 17. 218- :: Samo v jezikovnem institutu PoIyglotte Piazza San Giovanni št t, JI n. se nudi najlepša prilika naučiti so nemškega jezika. — MESEČNA TAKSA K 4*- za 2 lefcciji na temu Tečaji za vnako starost in vsako stopnjo znanosti. — Vpisovanje vsak dan od 3—10. Mladeniči, dijaki dobijo hrano in tudi atanovanje Oprav. št. E 814/13/4. Diašbeni oklic. Po zahtevaaju tržaške posojilnice in hranilnice v Trstu, zastopane po odpetnik Dr. O. Rybar u v Trstu bo dne 28. oktobra 19 3 dopoldne ob 9. uri pri spodaj označeni sodniji, v sobi št. 9 dražba neprimičnin V0. št. 691 d. o Nabr. žina, hiše št. 24J Na brežina in zr. št. 1324/21 pašnika „na Iverah Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na K 34924'— Najmanjši ponudek znaša K 17616'—; pod tem zneskom se ne prodaja. — Dražbene pi goje ia listine, ki se tičejo nepremičnin, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj označeni sodniji, v sobi št. 9 med oprav-nimi urami. C. kr. okrajna soduija Komen Oddelek I. ANTON SKERL - TRST mthanllc, zaprisežen Izvedenec. Trf Carte Mfecl štev. 10—11, TeL 173« Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokola* kL Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford Zaloga avtomobilov, motokolea itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov j C daj a gramofonov, ksenofonov in fonografov. oga priprav za točenje piva. Lastna delavnica sa popravljanj« livalnih strojev, koles, motokola* itd. — Velika zaloga pripadkov. ma* t«n**. wBm M luM iS, *•«•! tftaa ImMI nurai tui. - areoK rem ooodmtth nizkih cenah. Naj aobeden ne zamudi te ugodne prilike! Z odličnim epo&tovanjem bb priporeča za ohilen Obiak udam GABRIJEL GER^EK. Alojzij Boik Trst uL Belvedere 3, Tel. 342 R.VI1I. Trdina delikctes, kolonialnega blaga in jestvin vseh vrst. — Biiigo vedno s^eže in prwe vrste. — Razpošilja se tudi po pešti in dostavlja na dom. aHBBBBBraaBMBmjI Dinstno - Trst, ulica Rivo št. 42 1 Trst, ulica Rwo St. 42 i % F"* rsj (pritličje) -- pri Sv. Jakobu — (pritličje) IrrrluJ« vi/iko foU gr^fler.o i, kaker todl p«r clk«, ne- trmujMt lokalov, porc«'.an