BinJ """ '"."'■• """.........IT A k *1> • A H „ , . _____|| I & I HT HM SMHi '^ViSft Hk'4Hiflifeii0l .^ilL-Mf^JV • M M RI& j f 'O in_, ■ročnii*. $2.00 na I ^^B jsf - ^H. Js I^^T^bB r ■^^^Hh - -^^Iki JBIBI^b ' ^^Br - If ^tf H nI h Ubi ■ n 1M1 ImlA M ^ ^m ^B m^L f AMFRfifa i i mi. ga dva knit * I * . iPJJjjj^F'jBr - jflP^'vlK' I* 9 • ^^^^^^^^^^^^ 11 I i ' 1 —^ ■ ■ ■ ^ y ■ _ ____^----»' Črnogorsko uradno poročilo. Cetinje, 3. jan. Pri Razaču smo napadli avstrijske čete in jih prisilili, da so se umaknile. Pri Roga vi sipo pobili sovražnika z velikimi izgubami in mu odvzeli mnogo Ikonj in vojne- M ga materijala. Avstrijci so oktt-pirati vas Bogičevič, kjer smo imeli mi k malo stražo. S Na f^anoMkcm bojišču. Pariz, 2. jan. Mied reko Av-re in Oise je naše topništvo pji-siKlo k mcGku sovražno baten* jo pri Amy. Tclcom .popoldneva so Nemci z veHkanskim topom t * streljali na INWy, kjer so ubili 7 civilnih oseb. Ta nemški top je bil takoj napaden od naše »t rani in post avl jem izven delo- vanjfc - ^tŽr^^VM' r Abesinci pomagajo zaveanikoirt LoddOn, 33. dec. Angfeška; | vlada je v dogovoru z abesin-sMm (kiraijem Mendikom, da Abeteirtoi pomagajo braniti E-giprt pned Nemci. Abesinci imajo 400.000 hiije bore, da ostanejo še I natlalje Mlažari in Nemci njih 1 zatiralci. —V Cleveland je dospel Mr. Vojta Beneis, !ki je bil v Avstriji za časa vojske dolgo časa vladni komisar za razdeljevanje kruha. V nedeljo so imeli Čehi v Narodni dvorani ogromno zborovanje, katerega se je udeležita nad 3000 ljudi j. Mr. Benes se je izrazil: Kot vladni komisar v Avstriji sem imel priliko spoznati razmere v Avstriji. Večina 10.000.000 Ijudij, ikj prebivajo na Češkem in Mo-ravskem sovraži Avstrijo iz tUia-srca, m so (pripravljeni vsak trenutek na revolucijo proti Avstriji Avstrija se nahaja na robu finančnega kraha. In noben narod, kar jih je zapletenih v vojno, ne trpi toKko kot avstrijski narodi »Ljudje na debelo wnirajo od lakote, poeeb-no starčki, žene in boletini otro-ci. 28. deski regiment je fciT razpisen. Moštvo tega polk^ se j ni hotelo boriti proti Rusom. Radi tega so bili vsi častniki ill vsak deseti mož ustreljen, lo moštvo pa razdeljeno med-i; nemške polke. Kakih ^000 mož leži v ječ^i. princ Rupert, kronprinc in vir-temberliki vojvoda.. Nemški kaj-! zer je izdal za novo leto velikanski iproglas na nemško ar-I madb, v katerem proglasu pravi, da bodo iNemci a božjo pomočjo v tem letu premagali in poklali vse svoje sovražnike, nakar (bo Nemčija edina sila na svetni Progla* francoskega prcdscdnikR« Pariz, 2. jan. Francoski predsednik Poincare je iadal na francoske vojake «>azglas, ki je jako skromen in prisrčen. Predsednik pravi i I^eto 1916 *bo prines-lo zmago orožju Frftmcije. Vsakdo ve, da se toorimo do zadnjega. Tu se ne gjre širno za dostojanstvo človeka, ampak tu di za narodno življenje. Ali naj bodemo jutri podložntki tujega cesarja? To je strtašen»'problem ki se mora dostojno rešiti. V dostojnosti, hrabrosti in tjubez-1 ni do domovine bodete .premagali sovražnika, ki je najbolj Ibruitalen, kar jih je svet videl. Leto 1916 nam prinese amago. Rusko uradno poročilo. iNa fronti pri Zulay soipoffio-či naie čete metate ročne gra-1 nate na sovražnikove posto-1 janike tn so se nemoteno vrnile • domova Pri Dvinsku so INem-' ci napadli, pa so bili silno odhiti. Na ostalMa frontah m nobene spremembe; if. : Avstrijsko uradno poročilo. - 5 Dunaj, 1. jan. Na fronti reke > Stripa snp odbili teške ruske i fronti Stripe smo našteli 467 ■ ruskih mrtvih trupelj. Na osta-i lih frontah so bni ruski napa
  • Washington, 2. jan*. Ra^tVur-jenost v uradlnth krogih je danes naratstla, ko je dospelo poročilo, da je bil potopljen pot- : niški parnik Persia bireiz svari-in da je zgubilo 245 potni-, kov livljen-je. Nekoliko se je položaj zboljšal, ko je avstrijski poslovodja poslaništva, Zwi- ■ eniek, naznanil ameriškemu • državnemu tajniku, dta je stri j a pripravljena plačati vso > zgubo, če, se dožene, da je av- ■ strijski sub marki torpediral - Persio. i Konzul. Z. D. potopljen. I Washington, a. jan. Parnik - Persia se je potopil 300 milj se-vero-zapadno od Aieksandrije, 30. dec. ob x. uri popoldne. Parnik se je potopil v petih minutah. Ameriški konzul iz Alek- } sandrije, Mr. Carrels, poroča, da je med potopljenimi tudi konzul Zjedinjcnih držav, Mr. f McNeely, katerega so nazadnje videli plavati po vodi. Dru-1 gi Amerikanec na krovu, Char-' les Grant, je bil rešen. Predsednik Z jed. drča v se takoj vrne na svoje mesto v Washington in bo vzel v roke celo zadevo. Rusi v ofenzivi. Lond'on, 3. jan. Nova -ruska • armada od Pripeta do rumunj-I ske meje je v polni ofenzivi in napada z vso avstrijsko armado v 'Bukovim« in Galiciji. Brzojavke «z Pet r ograda poročajo, da je ruska armada izvr-t stno opremljena en pripravljena na konečno odločilno bitko z Avstrijci. Rusi so osvojili hribe severo-zapadno odi Čer.novic, i kot se poroča iz Petrograda. 870 mož so tu vjeli, med njimi 15 častnikov. Namen te nuiske ofenzive je, da zlomi avstrijsko moč, se približa ^Balkanu in sfkupno z drugimi zavezniki zopet osvoji Srbijlo m zapre Tusr-mi vsako pot do pomoči, na-j^r se bo morala Turčija udati. I isem jf m(la med avstrijskimi četami in rusko armado v Galiciji. Tako v Petnogradu kot na Dunaju tr-1 dijo, da so bili sovražni napadi odbiti. Rusija ima novo arma-| do na bojnem polju, in na milijone streliva iz Amerike, Ja-Jaiponske in lAniglije stoji ruski armadi na razpolago. 1.500.000 INiemcev in Avstrijcev Poročila iz Petrograda pravijo, da stoji napram ruski armadi poldragi milijon Avstrijcev in Nemcev, in da vse (bitke, ki so se vršile dosedaj, so se končale v ugodnost Rusov, do-čim poročajo iz 'Dunaja, d!a so bili nuski napadi Odbiti. Važno pri tem pa je, da je ruska armada zopet stopila v ofenzivo, kakor tivdj poročila, da je avstrijska armada sedaj bolje ek-vipirana kot v prvih bojih. Uspeh Rusov odločilen za Balkan. London, 2. jan. Posebno balkanski narodi gledajo z veliko racBovednostjo na uspcih spopada med Rusi in Avstrijci. Posebno v RiMnaniji vlada mrzlična nervoznost gldde uspehov. Resnica je, da so se Rusi pripravili na močno ofenzivo. Že več kot en mesec ni vflada pustila nobenih brzojavk preko meje, in šele v sredo se je cenzura omilila, da je dospelo v Rum unijo nekaj brzojavk. Turki na Dardanelah. London, 2. jan. Turki so se zapletli z Angleži v silovite 'boje, ker skušajo, da preženejo polutoka Galipoli^'^iSka ^ radna brzojavka naznanja, da so brle angileške pozicije pri Se-Hhkl-Bahr jako oslabljene radi turškega ognja. Nadalje se naznanja, da so turške bombe močno poškodovale angleško oklopnico Sviftsure. Boji na Balkanu. Iz Carigrada prfha'ja poročilo, da se avstrijske in nemške Čete zbirajo v Bitoljni (Mona-stir) in da se pripravljajo na nov napad Iproti zaveznikom. Tudi se poroča, dla Bulgari vseeno napadejo zaveznike na grškem ozemlju pri Solunu, 6e-tudi raidiitega zgubijo prijateljstvo . Gtkov in jim napovedo vojno. Avstro-nemiška okupacija Srbije je sedaj gotova. Avstrijski general Seewis dosedaj poveljnik dunajskih čet, je brl imenovan iza vojaškega guvernerja Srbije. BELGRAD JE NEMŠKI. Pariz, 2. jan. Belgrad, pre-stolno mesto Srbije, je dobilo nemško ime, in sicer se imenuje po nemškem kajzerju "Wil-chelnjsburg'. Tako poročajo zdravniki Rudečega križa, ki so dospeli sem. Poroča s«, da je nemški kajtzer poslal nemškemu generalu Mackensenu povelje, da mora Belgrad prekrsti na njegovo ime. Prijeti konzuli v Solunu. •London, 1. jan. Ker so konzuli turšfke, avstrijske, bul gorske in nemške vlade vohunili v Solunu, je francoski general Serrail dal zapreti vse te konzule. Turčija je v imenu Avstrije, Nemčije in 'BmJgarije protestirala proti temu' pri grški via-di. , f Na laški fronti. Rim, 1. jan. Na čeli italijanski fronti se je za novo leto jako živabtno streljalo. Avstrijski vojaki so na mnogih krajih metali strupene bombe na laške vojake. 1 Vojno zborov^je. BeroKn, 1. jan. Kajzer je pozval ,vse višje poveljnike nem- |"ke armade kakor poveljnike «jp4ovjajkv BedHBHHH tal pomeni za Angiel« občuten udairda, kajti Angležij od maja meseca niso zgubili nt^ene vojne ladije večjega pomena. Zopet parnik torpidiran. London, j. jan. 1gelik*nski potniški parnik "Pefflia", last ■'Oriental in PennsulaJ" proge, je bil v četrtek popoldne torpe-diran v SredbzemskMn morju, fie da bi se vedelo, kfetere na-fddnosti submarin je Jbil, ki je Izvršil sramotno delo^ Na kro-vn je biio 160 potnikov in 250 mornajev. Poročila pfavijo, da 1 pečina teh, ki so bili na krovu, Zgiulbila življettvje. KoAipanijsko 1 poročilo pravi: Velik ftrah pre-yladJnje, da bo število smrtij silno veliko. '' Konzul Z. D. na jj^rovut Med potniki pr^ag^t razrtda na krovu torpediranega parni-ka se je nahajal tudi Robert N. McNeely, konsul Zfw. drŽav, ki je bil na potu na ^voje mesto v Aden, Arabija. Poleg tega je bilo na krovu žensk in 31 otrok ter 7 dojencev. Nobenega svarila parniku. iParfnilc se je tak- se strinjajo v tem, da parnik ni bil iposvarjen, in da je spustil torpedo kak.avstrijski ali nemški submarin". Britska admirali* teta je izdala izjavo, dia parnik ni vozil popolnoma nobenega vojnega imaterijala. Amerikanci na krovu. Ivondon, 1. jan. :pdleg ameriškega komauia (McNeely se je nahajal na krOvu torpedirane Pensiie še Cbarles H. Grant iz Bostona, ki je bil na potu v Indijo, nadalje dečko Edvard Rose, ki je bil namenjen iz Denverja v Gibraltar, kjer se je najbrž izkrcal. Ameriški generalni konzul Skinner v Londonu mrzlično dela, da. izve o osodi Amerikancev. Poleg z gube Lusitamije je zguba Persije eno najbolj nesramnih del, kar so jih Avstrijci in Nemci povzročili z zaihrbtnim vojskovanjem na morju*. Nova nevarnost Avstriji in Nemčyi? -Washington, 2. dec. Nova nevarnost preti od' Amerike Avstriji1 in Nemčiji, ker je tor-pediran parnik Persia. Poročilo o torpediranju Persie je prišlo skoro istočasno s poročilom, da se je avstrijska vlada udata ameriškim zahtevam, in vlada Z jed. držav sedaj premišljuje, kako naj pride iz tega nevarnega položaja. Iz poročil, ki prihajajo, se raizvidi, da. je avstrijsko zunanje ministerstvo pri volji poranati se z Ameriko, čim avstrijska pomorska oblast meče o tem ničesar slišati in de-ibuje na svojo roko pri torpedi-ranju parnikov. Ameriška vlada ima sedaj protestirati proti fpofomutju treh parnikov po sfuft>!maritnih, namreč glede francoskega pamika Ville de la Cl-otat, japonski parnik Yasaka Marui in angleški parnik Persia. Splošno prevladuje mnenje v Zjed. državah, d!a je Avstrija bHa dovolj poučena, kakšno .mnenje imajo Zjed. države glede submarinov in da bo Avstrija poklicana na težak odgovor, če se zvezda je njen- submarin potopil Persijo. Avstrija se uda Ameriki Dunaj, 2. jan. Ameriški poslanik tna Dunaju je prejel- od avstrijske vlade sledeči odgovor na ameriško noto glede torpe-diranja Ancone: Cesarsko in kraljeva vlalda se popolnoma strinja % ameriško zahitevo, da se mora (pazrti na humaniteto "tudi v vojski. Zajedno se avstrijska vlada strinja z ameriško zahtevo, da se privatnih lju-1 dij, ki se ne morajo braniti ali neskusajo pobegniti, ne sme uničiti. In cesarsk.o-krailjeva vlada polaga veliko važnost na prijateljske razmere, ki vladajo z Ameriko, ip kar je v moči Avstrije bo skiušala to razmer-» je ohraniti. Zato je avstrijska vlada natančno preiskala vse dogodjke tofopprHranja Anldone 1 m je prišla do sledečega zaključka: Veliko število žrtev Ancone ni pripisovati torpedi-ran^u Ancone (??), pač pa ker so nešilne čolne tekom pbleta[ ladije prehitro spuščali navado, Dasi je poveljnik submarin a, ki je tbrpediral Ancono, dal slednji časa 45 minut, da se rešijo potniki, pa ni upošterval papiko. ki je zavladala na krovu meet rešuje to težavno vpra-' šah je mednarodnih postav gle-*ti<*ma , zadovoljiv ameriški vladi, in pričakuje se predsednika VVil-sona v glavno mesto, ki bo nadalje odredil, kaj maj odgovori . ameriška vlada Avstriji Francoski submarin potopljen. Berolin, 2. jan. Uradno av-, strij^ko poročilo, ki je došpelo , včeraj semkaj, por^ra. da je . bil francoski submarin Monge potopljen pretekli teden od ! flotile avstrijskih torpe !'•»!] r.-šilcev. iMbštvo in častniki snb . marina so bili uic^i. Dve avstrijski tor^edevki potopljeni f L IPariz, 2. jan. Francosko ura-' dno poročilo se glasi; Diie 31. dec. se je približal me9tu Dra-čm ob Albaniji oddelek avstrijskega brodovja z namenom, da bombardira obrežje Albanije. Francosko brodovje je to opazilo in je takoj napadlo avstrij-■ sko brodovje. Tekom hoja se je ' avstrijska torpedovka "Lika" potopila, ko je zadela na mino, tlačim se je avstrijski torpedni rušilec "Triglav" potopil, k6 jc j Ibil -zadet, od več krogelj. Vse' i anoštvo je utonilo^ Ostalo av-! strijsko brodovje je pobegnilo pred francoskim v varno zavet-: j«- • Angleška IcriŽarka potopljena. London, 2. 'jan! Kot naznanja angleška admiraliteta, se je potopila angleška križarka "Natal" radi notranje eksplozije na ladiji. To je že tretja angleška vojna ladij a, ki je tekom vojske sama zletela V zrak. . Na križatki Natal je bikK^o roparji ie adavnej ^odnesli plen. —Avstrijski baron Rettegi, ki je v Clevelandu vohunil za Avstrijo, je bil v soboto prikle-nje ina nekega drugega zločinca, odpeljan v Columbus, kjer bo presedel dve leti ječe za svo* je avstrijsko tmromko vohunstvo. - —Dr. SvOb. Slovenke, št. 2 SDZ priredi v soboto, 22. jan. zabaven večer v GrdSnovi dvorani, zdnuižen z maškeradriim ilesom z lepimi dariK. Vstop-lina samo 25 centov. —iKadar iščete dela, povejte ovsod, da. ste Slovenec, ne pa ; Avstrijec. Če ste državljan, r.e-< Ite, da ste Amerikanec. Ce pa niste še državljan, recite, da ste Slovenian, ker je to ime v&Š£ narodnosti bolj priljubljen no v Ameriki kot pa. sovraženo ime "Austrian". Kdbr bo hodil po de&u z imenom "Austrian", je lahko prepričan, da ga ne bo dobil, ker ta> dežela ^ela Ameriki toliko preglavic, da je očitna nevolja proti njej. Bodite ponosni na *syoj rod, ki je Slovenski, in povsod recite, da ste prišli iz Avstrije rešk se suženjstva in postati ameriški državljan v tej deželi. * —f\'a Japonsiko je prodrlo ime sodnika Manuel Levina. Iz Japonskega je prišla depu-tsewja k sodniku-, ki «naj pri njem poizve, kako1 je on uspešno u-stanovil v Clevelandu) "niirovnO sodišče", kjer se stranlte' med- —(Mrs. Frances Penko vz Newburga nam poroča \ Tifžno nas je presenetila ves^ da je nagle smrti preminuli Mrs. Agnes Rapotec. Omenjena je šla zdrava in vesela po'opravkih v mestu. Pri May Cp. ji je postalo slabo in obležala je re-vica na mestu, mrfva. V petek so jo položili k večnemu" počitku. Zapušča tWaj braU, več sorodnikov in žalujočega soproga. IVfir njeni duši! —Dr. sv. Cirrla in Metoda, št. 18. SIDE ima sledeči <*dbor: J os. Zakrajšek, preds; Jqs. Sa-lamon, podpreds; J. Vidervol, tajnik; A. Bašča, blagajniki J. Velič; Fr. Zakrajšek in Fr. Za-viršek, nadzorniki ; J. M. Se-liškar, zdravnik. —Dr. France 'Prešeren, št. 17. iSDiZ ima sledeče uradnike za 1916: Fr. Sodnikar. ppeds; John Centa, popred«; Jos. Rihr t$r, zapisnikar; Jos. Stanpfelj, tajnik; A. Anžk>var, blagajnik; Mlart. Alič; Jak. 'Mausar in J. Ježek, odborniki; J. M. Selifš-kar, zdravnik. —Dr. sv. Ana, št. 4. SDZ je izvolilo sledeči odbor1: Ivana Gornik, preds: Helena Žlindra, podpreds ; Fannie Trbežnik,, za* pisnikarica; Gen. Siupan, tajnici; "Mary Strniša, blagajiničar-ka; Helena Mali; Mary Sile in Ivana Pelan, nadzornice; J. M. Seliškar, zdravnik. —Dr. sv. Jožefa, eno najstarejših podpornih društev, kfso samostojna, je izvolilo ves stari urad za ponovno delovanje v letu 1916. —V petek pred novim letom je šla iMrs. Sch^alb in njen j8 letni sin v mesto, da kupi fantu novo obleko. Dmeina stanuje na 2410 St. Clair ave.- Oče je bolan že dve leti na jetiki in sin vodi malo brivnico, od' katere( se živijo. Ko so prišli mati in sm iz mesta, očetu ni ugajaJa nova sinova oblekai, in hrpcwna je oče potegnil revolver ustrelil sina, potem pa nameril še1 na sebe. Ko je prihitela mati bližje, sta bila ojba mrtv^. Policija 'bi rada vedela, kje jeSchwalb ^^^^^E^BlIm^' tšft i'/ ' -i- f} Op,: ■ •>• SpMP; ^P Davis je prevzel mesta Cleveland na __ > , inlji Hpg^LA^r^ 'ki je bil šti-BSp^Kevehnda, se je ^H^f^ soboto novemu žu-HpFry L. Davjrau, ki je ^^^Hmejel Vlado v svoje ^^" da se mora najeti ^Ho fjisdij in vozov, da o clfcvelartdske ceste, J • .. Ij^co zanemarjene in bla-Hpcer je pomravil novega ■in se izjavil v govoru, Pavse^straftke 'ter delova-■0 v korist mesta hi pre-iCTai Od novega žiupana ■infiiVi Govori se tui&i o odr Kedeijah za sakxrtie. No- novoletni večer pre- h ^ftne v mestu in je tm-Miil, da »o ostale gostilne Broletni vdčsf čez uro od- Hp^dlnji tpden vzide naš Hk trikraj na teden in bo Hgidalje shajal trikrat na I stalno. Ma tem mestu n aro mikom, ki so tako pr i-m in zaupno plačevali HKo m se potrudili med ■i*-znanci za nove naroč -noviih naročnikov sa-Kevefiaridti tfekom 5 ted-■krasno ztnamenje, da se p v največji meri zavedajo Bpjemljejo lista. Naj bo ^Mm izrečena iskrena za-Pftpamo, da naši sloven-Hvvci tudi v tem letu ne ^^^KtK 7- Ogfasi, od na-Bočnikov pa pričakujemo, Krljivo kupuijejo .pri slo-Bfe trgovcih, ki v listu 0» ■Bo, ker s tem nam na-■ti največ pomagajo. S Hnn delom in sporazumom ^H yai skupaj storili velik pnaprej in sčasoma pripo-f mogli, da ne bO v Gevelandu Kjamo trikrat na teden dan. Mi se za-ona naše cenjene naroč-HKnam boMiejo pri tem H>čni zbor Slovenske Na-^Hdinke se vrši v..ned«-Bl jan. 'ob 7. uri zvečer v ■pi Čitalnice. Vsi člani in I morajo Udeležite. Lm januarijem je pre-unijskih modelirjev, i podkužnice št. 2r8. pa se je sedaj pre-m, da je tovarna izvi-in sacer od $3.50 za delo na $3.85 na dan, $ I. januairija do I. ,1, aprila naprej bo-BaK modelirji $4.00 lelirjev, med njimi >vencev. Lep napre-)caže v moči organi- aktor George Gan-o1>sojen na $250 glo-Infj ječe, ker . 'Kam li s to svp|^J govora. Zdna/vnBmi|H [•da moj pljučni kitar/j^H talko naglo .uboril, če^H boljšo hrano, aikalko? M® Icruiha so nam Obljubili tega ne moremo dobitM te sreicNtva, dla bi selfH aabeKI? Kaj pa kurjavJM denar, če ga imaš, se tffl dobiti. Star nad 79 letjB starejšo ženo,Jie morfH poštrežnice, pač Sjjjj^t Zimske obleke tudi ni praviti, ik»er,še za hraf^B stoja. In stanovanje? Dalje na tretji sttafl Iah kaši jate? fe^B Iff »OB. W. v» ". »n fawter i ■ Ako kaši jate, odpravite vaš ■ kašelj I To lahko storita, ako 3ovcr3 S mSM I Balsam for tungl I I (Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusi te|M I zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davioe a I oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle. 1 Cena 28c in 6O0 v vseh lekarnH B«l«2in* v prafk, 8mm Ahwnih gjewjj^B I tu mzii« drage bol«Cin» m lahko odpavtjo u teto 1019 M Md«j Uhlco dobi t tekJ^H I a nadr«njen)em delo* a SEVEKA'S 00- .. , nM . . i(-i» I THABO OIL [S«TeK>ToOothMd»koOlJeJ. ^ ' J Je to trmillo velike teAllne rredoodL On* Ur *Mrlm*fl» wdno pri roki ih nal (H K »o In SOo v mb lekarnah. lata K----— fflW. F. SEVERA CO, CEDAR RAPIDS, IOWA ' ............ i ' —i " ■■" " , uuim , ,n...laataBMrti^B CHARLES ARMBRUSTEM MESNICA PRVE VRSTE ; NAJBOLJŠE SVEŽE iN PRESAJENO MESO.'| 6112 ST. CLAIR AVE. • ,-"■-.....* 111 'i.. n ......." 1 Mil i < »M Čistenje in likanje j^blekjj dobro delo. nizke cene. Molke obleke........„......$1.00 I Žemke kik|je.....................Mel Molkctoknj«...............41^0 I Žentke dolge snkqje........$14)|9 Jopiči................................SOc I Ženake obleke......... •m j4 tli DAMM DRY GLEANING Co.B 1574 E. 55th ST. ■ ■m* ''i ' * V^^rfflH^H A.J.-DAMM, potiorodjm. ^ l i III II '-'i i •jiiii • i—uj.ji—L-1 ".i i„ i. m it , •; .gagggj^^M V^MaiMtMMIItWMiMW TEL. PWHCBTON 1S38J. F SLOVENSKA TRGOVINA ^ ^ , Kadar fclil^kopiti ^dobro^gro In drug« xlatnlno, jI 'bli|(0 jej*mE«io. ^ i n-ili gbvel Oil, kako lahko i t v dobrem . * dober Ibitt, in ka(ko težko v nesreči potrpežljiv! Prestrašili ste se, kaj ne! Bh*, kaj je to vera važa? 'Ali 0 samo do tu seže vaša moč in iprepricaavje? 'ZnvkniiH ste, čelo se vam je omracH?, duišo je tu>ga prevze-la, in bolno srce govori : Propadlo je vse, vse je odšlo, našega naroda ni več!....... r. Dvignite se, malcxMnit Vi potrdbiujete še enega (krsta. Krst, ki -site (ga dobili dclbri Slovenci! Id že sedaj se - jokaite natf usodo našo, m že i sedaj ipraivite, jda iz našega groba ni več vstajenja! j N« sovražite, ne prepirajte se, malodusni! Slovenija je bila ie zdavnej potlačena, toda , Slovenislka »dežela je it tu! Tudi Srbija je#,potlačena, toda Srbija še živi! Slovenska Liga je v u$tih pristašev od mUoetr božje in cesarske zakopana, v srcih vernih -sinov narokla pa še živi! Padla je Slovenija, padla je Hrvatska, padla je Sr1>ija — «fa. VSTANE ZNOVA! Ne verujete? Skoda! Koliko bolj srečni bi biti, če bi vero- v vali! Koliko veseleje bi v t>o- V vjetništvu »ta se našla brata Gruden, sina ugledne Grukl-nove, rddbiine iz Spodoje Hiudi-nje pri Celju. iPra|poršča/k 4. bos.Jberceg. pešpolka M are d j Gmufen je btii dne 2, afprila ina severu tešlko ranjejni in je tako prišel .v nusko vjetništivo. V bolnišnici v Kijevu je Ozdranrel, potem pa so ga čez Moskvo odpeljali v Penzo, nettavno pa prestavilji v Caricin. Medtem je bil odšel od doma bralt mu MHrko, kott enoletni .prostovoljec vj. ipešipolka v vojake. V hudem bojjiu ibil tiudi Mirko na severnem bojišču dne 13. Beptemtira ranjen in vjet. *Zdra- j vi| se je v Cerkasiu, od tam so ga ptu prepeljal čez Voroneš v , Carkm. Lahko sa predstavljamo čustva, ki so prevevala ofca j brata, ko sta se tuenadoma zna- J sta glolbbko v južni Rusiji, kot ] vjetnik* sicer, toda zdrava. Takih redkih slučajev, kakor je popisarii, se ptipeti le malo. ! Brata Gruicfen sta vsa srečna ■ brzoyavTio obvestila svoje star- ; še o nepričakovanem svidenju. ; Take jeseni pa menda it dol. ; go ne! "Slov. Narod" v Ljub- j ljani paše dne 20. nov. 2e Od ; avgusta sem večini dež, tsedbj J pa sneg. Lji*lje «0 opraivičeno otqpani. Drv nič, lupe za ste- i Ijgjflaaoe, v zemlji pa še irte , ^ maniziranja slovenskega naroda so Nemci potrošili ogromne mark radi ponemčevanja slovenske Adrija do Trsta. v , .v'•/ -i » ■'« 1 • ' - ' v f " ' Posamezne dežele Slovenoev so sledeče ranjene: M Vojvodina Koroška Iteje 120.000 Slovencev. * Vojvodina Štajerska šteje 410.000 Slovencev. Vojvodina Kranjska ima 491.000 Slovencev. Poknežene grofija Goriška % Graidišfloo šteje 155.000 * Slovencev. m Avtonomni Trst z okolico trna 60.000 Slovencev. Grofija Istra šteje 55.000 Slovencev. 4 Na Ogrskem, med refleama Muro in Rabo «fo sv. Gothar- _ da je 102,000 Slovencev. 5. V Ameriki je 150.000 Slovencev. „ Po vseh drugih delih sveta se nahaja dp 20.000 Slovencev. Vseh Slovencev torej skupaj bi bilo 1.623.000! (Opomba ik tem številkami : Profesor Maiks iPotočnik ipiše v svoji knjigi "Vojvodina iKorOška") Ljubljana, 1909 str. 81—82, da avstrijska statistika ddbi na tJCoroškem vsake leto manjši procent Slovencev, na primer, tata 1890 so naštele avstrijske Oblasti na Koroškem 101.000 Slovencev, leta 1910 pa samo 82. i. 000? To IjiukMo štetje je (brez dvoma falzifikat avstrijske viade v škodo Sfoyencem, kajti prizmanio dejstvo je, da se koroški r| Slovenci bolj hitro množe kot tamošnji Nemoi, in v očigled tega bi moralo biti na Koroškem vsako leto teč Slovencev, ne pa e cele tisoče manj. (Avstrijska državna statistika je našteta leta 1910 v Trstu in i- okolici 57.000 Slovencev, okoli 2500 Srbo-Hrvatov, 119.000 Ita-n lijanov in 12.000 Nemcem. TOdla Slovenci so se radi tega štetja i pritožili, m vlada je bila prisiljena odrediti novo štetje, ki je po-7. kazalo, da je v Trstu m okolici 80.000 Slovencev, 19.000 Srbo-Hrvatov im 99.000 Italijanov, ki so avstrijski podaniki. Mesto Trst šteje brez tujih podanikov 191.000. V Istri je po zadnjem ljudskem štetju leta 1910 natančno 55.000 Slovencev in 168.000 Hmvatov, torej 223.000 JugosJova-r nov napram 147.000 Italijanom. In kdor je živel v litri, pa Ve * koliko ima Italija« pravice, koliko jo ima pa Slovenec.) 1 V poedinih provtocijab živijo Slovenci v sledečem razmerju : x Nemci, odnosno z Italijani: Na Kranjskem(j* 95 odstotkov ' Slovencev, na Koroškem ena tretina, na Štajerskem ena tretina, v Gorišfco-Gradišičanski 65 procentov, v Istri 64 propegtov, Slovenci stanujejo v neprestanej, kompaktni masi od Celovca in Maribora do Trsta, in ne tvorijo nikjer otoka med Nem. d in Italijani, jmč pa je ravno narobe slučaj. To ja jako vaina okolnost, ki daje Slovencem sposobnost aa narodno livljenje. In ta slovenska zemlja je nerazdeljivs, in čeprav so se po njej naselili Ne^ci in Maiari, pa so ti Nemc,i Mažari in Italijani, ki stanujejo na slovenski zemlji', ida spoštujejo ito zemljo in slovenske gospodarje na slovenski izemlji, pa ne obratno, da bi Italijani, Majiari ali Nemci gospocfari'li na slovenski zemlji, kakor je to (v Avstriji, «v kakor vsak Slovenec ve, ki je tam doma. Centralna dblast slovenskih zemelj je na Kranjskem, ki je je bila nekdaj samo mala obmejna pokrajina (Krajina) velike Slovenije aH Karantanije, s prestolnimfmfstom na Krnskem gradu na Gospoavetskem polju bita* Celovca fie dandanes stoji osta» osnovaielj plovenak« gi tudi z veličino kulturne in narodne misli,'baron Ivan U n g- n h« d. Oft je (kot vrhovni poveljnik vojaške granice imel dOvolj 81 priložnosti, cTa spozna Hrvate in Srt)e in nijih veroizpoved^ in 8l prepričal se je, da bi se mogel jugoslovanski narodi, raaviti v bi eno samo kulturno celoto in element, ^adi njegovega sloven- je dkega delovanja so ga Habsburgovci pregnali v Urah, na Wuer- iv temlberškem, kamor je pozval učene ljudi iz Bosne, Srbije, Istre ni in Slovenske, in na svoje lastne stroske je dal uliti cirilske in S1 glagolske črke za religijozme tiskovine. Ungnad je prvi mislil o p( zj edin jen i Jugoslaviji v znamenju reformirane cerkve, in pozrie- In je so med Hrvati- priznali idejo verskega edinstva in Splošnega d' napredka — R a č k i in S t r o s m a j e r. Napoleon I. je osnoval "II i r i j o" ()Les pais illyriens), ki je Obsegala dele iSHovencevj Srbov in Hrvatov. Hirija je bila fak- !e tično mala Jugoslavija. Napoieon je naimeraval prvotne meje C( I Iliriji razširiti na vzhod. ' ^ bi Ideja romantičnega ilirizma v tridesetih kv štiridesetih letih je XIX. stoletja je ^priznala veliko in lepo resnico, da so vsi jugo- nj siovani od Jadranskega morja do Črnega morja en in isti na* ^ rod, in da je ipotrebno, da se zjedinijo v znamenju ilirskega je- 8j zika. Veliki jugoslovanski meceni: škof Strosmajer, srbski knez d( Mih a j lov so podpirali ne saimo hrvatsko in s^btsko šolo, književ- ^ ^ nost in imetnost, pač pa tudi slovensko in buigarsko. Eden naj- jj bolj gorečifh zagovornikov ilirizma je bil Slovenec Stanko sl Vraz. On je pripomogel k temu, da so v Zagrebu uvedli sto- di kavski dialekt v knjige. Uveden je bil tudi v šole, kar je emi- ^ nentne politične važnosti. Konečno je pa jugoslovanska misel osvojila v začetlou XX. ^ veka srce naroda od Soče do Timoka in tja do Ornega morja, j( čemur je vidni isfaz v narod/nih pesnih, v umetniških izložbah in v atentatih na tirane Jugoslovanstva, itd. Leta 1903 se je • predrznil neki mladi Slovenec na Dunaju sledeče zapisati: "Z je enim jugoslovanskim jezikom odgovarja tudi ena edina jugo- ^ slovanska domovina," ali "svobodno, samostojno Jugoslovanstvo je prvi pogoj za evropsko ravnotežje in za svetovni mir." Vrhu- ^ nee »mage pa je slavila jugoslovanska ideja, ko je kraljeva srb-ska vlada izjavila Narodni Skupštini, da je začet boj z (Nemci. ^ Borba za osvobodenje in zjedinjenje vseh neosvdbodenih bra tov: Subov, Hrvatov in Slovencev. Te velike besede so prišle iz * ust sirskega ministerskega predsednika ob času, ko so srbski topovi pri Rudniku in Kusmaji odbijali napadaiske avstrijske ' M» . 1 P1 čete. j Poskusi za zjedinjenje Jugoslovanov so se v raznih hrstorič- ^ \ nth časih pojavljali pri vseli jugoslovanskih rodiovih. To znači, ® da nosi Jugoslavija v sdbi potrebo kultisrno-političnega zjedi- 0 njenja, in da ni več daleč dam, ko se bo nova država rodila. Slovenci niso veliki po številu, vsefh skupaj nas je kakih 1.600 t 000, toda cdo to število je na ogromno Škodo slovenskega na- n; roda razdeljeno med tri države: Avstrijo, Ogrsko in Italijo. V Ja sami Avstriji so Slovenci zopet razdeljeni na pet provincij, in večino imajo samo na Kranjskem in Goriškem, dočim so po Sta- jr jerskem, Koroškem, Trstu izvrženi samovolji laškega in nem- nj škega elementa, ki vedno sovraino postopa s Slovenci, ftesar- je ski namestniki v Gradcu Jn Celovcu so neprestano delali v pan- ft, germanskem dUhu in njih delo so vojaške avstrijske oblasti ne- y prestano podpirate. Od privatnih stranij so za germaniziranje o< Slovencev delovala posebno sledeča dmištva:''Deutscher Sohul- hi vereinM, "Die Suedmarfc", "Roseggersohule". Prvo in tretje 4 društvo je gradilo nemške šole, da se slovenski otroci v sloven* 2, SGSSWf^^*^ ji ^v .^Sj y * HiiHiK"^ v .ff i . . I., V V MIRNEM ČASU. Na Trmerjevem stenskem koledarju za 1. 1916 je videti krasno sliko o bogastvu narave? in prosjleritete v mirnem čai*u. Dalje kako se po sufhem in po vodi pošilja na svetovni trg zemeljske pridelke in konečno, kako veselje navdaja svet v mirnem času. , Ako želite ,en tak koledar, pošljite loč v pqštnih znamkah ' ..'lir. Jos. Triner, 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, ž i . IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, 1 Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 StChk Ave. Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba. Časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravnii-ki urad ? mestu« kjer se govori slovensko in hrvatsko. { Urtdn« vrti ' Od 9.30 do 11.30 dop. Odl&OdO 5:00 pop. Od 6 :00 do 8:00 »večer ' Ishfcsi ssi^hs' Telefon atanovanja: Eddy 1056 M. Sssssssss.....s......... Bal je vanje iz a. strani Hkjši učitelji deželi1 slu-vet — (Dragi prše: 22 iet ^Hbval, potem Obolel, ■puco in potem bil vpo- ■ 1020 K. S pičlo plačo jojil cm tri otToke. Eden je Kni verzi in zdaj sk»ai #ci I brezplačno, drugi je ■ dovršeni gimnaziji k Bern, ena je učiteljica, K šouo bodi, doma pa Hb. AK bo kaj pomoči ? Bji piše: Dragi! Gledam B| pojav. Trideset iet sorti Bi pose] očitelja-vodite-■pavnih enorazrednicab, ^^Hvj^elodnevnim pon-■f tremi ocHelki obenem, B^čez sto otrok v raz-H je tak posel težaven, ^Bo, kdor je to skušal. BŽovtzoričnih let ni nič Enih, dasi se človek v Bu Še bolj trudi, ker se Bo skušajo pripravlja. B&teljka ima nekako 20 Bk let in ima večjo poli nego jaz. To je čuden ■Msp nekako je plačilo KVtsaK stan gre gieae rz-fibe skozi učiteljske roke, shBT ^^Bterih ljudeh nima in H#1 nikdar priznanih. Bittft -naj gre der mjk seilne Sdiuldigkeit ^Ker kann gehen." Bk v Savinski dolini Pa-■Rtiojišču Ivan Plešnik, Bi podružnice štajerske ■ijdružbe. Bo zmrznjeno meno v V Zagirebu so dobili vagon zmrznjenega Hmskega. Občilneitvo je Bm tako zadovoljno, ^^Btzacij ski odbor na-^Kpeika j „ vagonov. ^^Bpiak f. V Stiirijah Kptfft Antona Poljšaka, Bt Zaipivžah in bivše* K v Šturijah. Poljšak ■rodoljuben mož, znača-Hn daleč naokoli. Ostal ^Bfen. V stvcjjo oporoki Hnnil naše šolske druž-B mu spomin i Bkve bolezni na Spod-Bajerskem. V zadnjem ^K;razsajaie na §pod-^Bpvkem sledeče na-Bfcfctezni: Trebušni le-Btju 6, v Ptuju in 'Ma-B'2 sLučaja, v St. Pav-Breboldu, v 5t. Petru v Bvdolini. in Bolehhteči-Bfcstomeru po eti slučaj. K Občini Bratobničici Ba slučaja, Loka pri Hpevac pri Ptuju. Sv. Kri 'Ptuju., Kozje. Ime-BfizeJjsko po en slučaj. Kje tilnika v Loki pri* ||na Bizeljskem po en Bp 1r Bruku na £tajer-Bbte Firanca Pristerni-Bodom iz Gradca in' je Bftftmi možkimi iz Bru-Bpfenberga počenjal Hps ^jprotin ravnosti. Bp vlomilec. Brezpo-Htvski pomočnik Va-fcovic iz Stare Loke, HCefovou svoje poseb-Banje, v katerem pa je Mmtor redkokrat iprebi-B si j; ogledala nje-Bovanje in našfe tam B iz različnih vil od ob [.jezer,it ,ukradenih Kigovic je priznal te Rt"' i Eric Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clair ave. (1) j JOS. KALAN,| •101 sr. CLAIR AVE. 1 Fme pijače za dom. Dobro vino in likerji. Zmerne cene. \ Oglasite t« pri domačinu in bodete zadovoljni. Jr Nation*! Drag Stor.1 Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar j« treba v najboljši lekarni. \ (45) B ^»aaa^llBH a J« P«t«m dopisovanj«. >V Cl«vs- B B landu tudi • privatnim udlte- O B IJom. Denar, ki M irtvuje u m-Q B m« Izobrazbo, Jo najbolj« nalo- B B t*n, In na vaama ga na krita na B B vojna. Pilit« za pojasnila na B O' •tOV. K. ftOLA. B B St IS «t Clalr «v«. (4S)B B__CL1VRLANO OHIO____B ....i 1 1 . ......... ■ . Ifai lin 1 m Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIDE AVL I 80 priporoma Slovcncoin v obilen obtok. Toin« pootre- I iba. Vodno avaša pljafe. W ZASTONJ JE NfltT H ■ H Kadarkoli in kjerkoli čitamo, da nam kdo ponuja neLkaj zastonj, je v«elej to, kar se nam ponuja, jako malo vredno ali pa prav nič; torej ako nam odvetnik ponuja nasvete zastonj, so praiv £otoVo njegovi nasveti jako nnalo ali pa nič vredni. Zatorej pa, kadar jaz kaj za vas storim, da vam je koristno, pričakujem od vas plačila^ ker je nemogoče človeku, da bi delaii zastonj ati dajal stvari, katerih ni sam ustvaril. Se celo naš Stvarnik) kateri jje nas in vse kar vidimo, ustvaril, nam ne mara dati zastonj, ampak hoče, da ga prosimo in hvairmo, ii) potem na vse zatinje pa moramo še z našimi rokami delati, predno dobimo to, kar je bilo že obljubljeno. Kako bi bilo torej meni mogoče zasltonj delati. Ako hočete hišo kupiti, o-glasite se pri nieini. JOS. ZAJEC, 1378 E. 49th St. Cleveland, O. Central 6494 R. W" (2) POZOR! Naprodaj imam pipo za soldo štir^ stole, šnri kozarcema 'fl^ ROJAKI, ZNANCI! Čistim in likam vse moške ki ženske obleke. Ako hočete v resnici dobro, Ščisčeno obleko, vam rad postrežem. Izvršujem vsakovrstna popravila na oblekah. Pri meni ščiščena in popravljena obleka vam zaleže za novo. Ne mislite za svojo, da se ne izplača. Če je še tako zdelana, jaz vam jo uredim. Dobiček bova imela ^pba, jaz, skromni zaslužek, vi pa še dobro obleko. Za najmanjšo naročilo vam bom hvaležen. IGNAC SMUK, 1051 Addison Rd. Od pekarije na vogalu Addison in St. Clair prvo poslopje proti Superior. Mon (94) PROŠNJA. Podpisani rojak Frank Smuk iz Claridge, Pa. se prijazno obračam na svoje mile rojake po Zjed. državah, da mi priskoči jo v moji sili in revščini na pomoč. Dolgo že boleham, in nobenega zdravja ne morem pričakovati, iu .'»m največji rev*/, na svetu, k> ne dobim nikjer pomoči, da norain same lakote konec vz. • , zraven pa «e silna bolezen. .n turej rojake usmiljen'!: r,c, da mi pomaga jO, če morej > in sprejmite za to prisrčno zibvnlo iz hvaležnega srca ubogaj slovenskega dela vca. TriiK Smnk, I Vox o vrsti peki in je tako pravilno, edino peki. Nairn malim trgovcem' se je pa reklo i prihodnjič jo dobijo samo veliki trgovci (engrosisti). Te tr govme trpe, ako nimajo moke. Vprašamo se: Katera trgovina bolj trpi, velika ali majhna? En^grosisti' imajo z drugimi predmeti obilo posla, pri malih pa izostanejo oidjemaki, ako moke ne dobe, dočim se to pri večjih trgovinah ne zigodti. Umrl je v Ljubljani Julij an Gerdol, tržaški mestni učitelj m kadet v rezervi. Občni zbor in seja! Jugoslovanskega Sokola) se vrši dne 5- jan. 1916 ob pol* osmih zvečer v Grdinovi dvorani. O-pozarja se brate in sestre, da se gotovo udeleže, ker so zelo važne točke na programu, kakor tudi volitev odbora za leto 1916 Z bratskim Zdravo! Vek. Adamič, tajnik. 105a Addison Rd. Dekleta! Dekleta! Naučite se najbolj lahkega in najbolj plačanega dela izmed i vseh. Lathko, čisto delo, posebno za ženske. Mi imamo izvedence, ki vas učijo hadefovati cigare v kratkem času, itn v tem času, ko se iščite, ste plačane. Z malo izkušnjo lahko naredite \tc dehaVja kot pri ^Slkem drugem delu. Pridite k nam, da se pogovorimo. American Cigar Co. E. 9th St. NWoodland ave. <1 o) I g Dr. Richtcrs B! Painrfxpcller H boIeBtreI?aotrpo ^S t ravoju kot Ti- Išče se dober krojaški pomočnik za slov. krojaonico ' v Lorain, O. Želi se Slovenec jatt Hrvat. Delo stalno, plača po dogovoru. Fr. Posavec, 1770 E. 2&th St. So. Lorain, Ohio. Itte se dekla za splošna hišna dela. Stalno delo, plača po dk>- govoru. 1226 E. 55th St. (5) --:--- Slovensko dekle dobi dobro delo za pospravljanje po hišah pri dveb starejših ljudeb. 'Mora znati nekjj angleško. Plača dobra. 13^2 Adldison Rd. (2) —— 1, ... ,— .,..,... ,— Išče se soba, da si stanovalec labko notri sam kuha, če je prav 6 do 7 dolarjev me mesec. Frank Starin, 13847 St. Clair ave. ' (3^ bnaim «!■—rm^t <— nalMOaS* a4>«iSl M w LAtmHiuiamiii ncutPlT AWM\ » (SLOVENIAN MUTUAL niuHExii —— M—»-—■> 1 jfei-' I;'1!-1'; ¥ ■ ' 'T^i.V imti Ohio I^MMŠl ▼ drSavi Okio CLEVELANDt OHHO ^ ^ " ^^ I, vrhovni uradniki: MIK: JOHN GORNIK* «105 BT. CLAIB AVBNUB. RBDNIK: PfMMOt KOGOJ, 8S04 BT. CLMR AVK. : v PRANK HUDOVBRNIK, 106J HAST 62nd ST. NIK: JBJRNBJ K N A U S, 1062 HAflT «2»d »TRBBT. >EAVN£K: J. M. «BLJ«IKAR, 6187 «T. GLAIR AVB. PDIOANI K I: . JAKilČ, 1208 Norwood Rid. Joe. RUflfl, S718 Bonn« »ve. ORIC. 5909 iProoser Frank OBRNE, 6088 8t Clalr av«. RDINA, 6187'St. CHtlr av«. Isnac SMUK, 1051 Addlaon Rd. Anton OenUJt, 1168 B. SUt St rhovnega odbora 99 vriljo vsako četrto nedeljo v mesecu (opoldne v pisarni vrhovnega urad«, a vrhovnega urada »1062 B. 62nd Bt dntfo nadstropje, sa-Iboga Telefon PrDooeton 1276 R »pi»i, druse uradne stvari in denarne nakainlce, naj se na whovneta tajnika. Zveslno glasilo: "CLBVBLANDOKA AMERIKA" -lik''''' M I Slovensko dekle, ki govori an- I ^^ '(^K ^m I I jI »J - . . 0 m^r ^^^ ^ ^ I j i r j •Cl(>')t ištll^Mi S^^^^H — OvV« zdrajvniskem in zeboadrav ubl mhbhbh^B! I tobak za V Vsakem ^^^^^^^^^^^^^^^^ Bell Rosedale a377 W. Cuy. SHORE Central 6678. R. Plin in kisik. Uradne ure od 9-—12. in od A 1VT 1—5. Pondeljek. četrtek in so 1 IV Dret je zob brez bolečin. Delo j ^ garantirano. Govori se sloven- JjLyQ »ko in nemško. 5402 Superior , ave. vogal 55. ceste. Cleveland, ^ CUk ^ ffif]|| iDva fanta se sprejmeta na HrS- mm* Atfna no in stanovanje. 1261 E. 6oth i , ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ' I ^ $2^25, ^ ^^^ The Ohio Brandy Distilling Co. [9 Prva ilo»4B*k* draibi sa prodU^o Bnih pfjat ^CffiT 6102-04 St Our Ave. - derdaj 0. J J J. S. Jablonski, | I 1122 St Clalr 1th m BnUwaj I I Izdeluje alike sa ienitbe in drniinake alike, otroftke I alike, po oajnovejii modi In po aiskih ccqah. Za $3.00 I vrednoetoih alik (en doc«t), naredimo eno veliko aliko ▼ nari I ni velikosti ■ BMt nJ' Mr VSE DELO JE GARANTIRANO. S 110SIP11SL0VENSK1 p-11 JVUU vJgrebni zavod, zaloga I n pohištva, pedj in barv. / r I F Kočije in avtomobili za UMAMJMA) poroke, krste b druge (BSOBsmesBSB P"1'^- I 61M SL Chir „ ■ podporo i Po- jj T l^j X POSEBNOST ! Vsrnostsi boadi ss dm«veas orsdaike 1x9 X ps 25c.jd JmMmjUlU. - JSval ««tar. - Pojssnila t^A jk| . - ^ .'- < i^M M^HAii Kitali o'' KXm"' ^ '■**?■'■ v « 'j t A . ^^_________ _____^-ML^mLiia.iiiii»i-.iniairiiriifw I ■ i t III * aWMMMMl^^B napravil dotične v)ome. Bocel-la pa da je tudi samo tod tn tam vlomil in'dal ukradene stvari Jugov iou spravit. Jdvgo-vic je bil zaradi teh in dnugih tatvm dbsojen na dve leti jeoe. V Zagrebu attuja veliko •pozornost aretacija lastnika tiskarne Milivoja Majoena, ki ski-ži sedaj za narodnJka pri tre-nu. Itzračtli so drvizijakemu sodišču. Is Celja. Ker se je v sodnih okrajih Celje in Vransko pojavila kuga siinaVfka in ^rintavka, jc ivsak izvoz in dovoz živih govedi prepovedan. Tudi sejmi so v teh dveh okrajih ustavljeni. Za aprovizaicijo daje celjsko okrajno -glavarstvo potrebne olajšave. — Umrla sta v Celju hišni posestnik in lastnik ka-votoča Jože Knobath in vdova po slaščičarju Mdrtlu, gospa M!0rti. — Na južnem bojišču je bil ranjen abiturijent maribor ske gimnazij« kadet v rezervi, Martin Srol, doima od Male nedelje pri Ljutomfnjj. Sedaj se naJiaja v eni Jjnbljanskfh^ bol-sne* ■ - ..(js». . !'.»•■»..--"V Ranjen je W1 dne -io. norv. na laškem bojišicni; nadpordčnik dr. Fran Roistohar. Strel mu je predrl jetra in ga opasno ranil, vendar ni iposetone nevarnosti. Druigi strel mu je zdrobil na levem za-pestju uro in ^a le malo ranil, Zdravi -se. v "Leoni-šču." Konfiskaciji Macharjevih spisov. Prašlko deželno sodišče je potrdlo [konfiskacijo 52 mest iz raznih spisov »češkega pesnika eni pisatelja I. S. Macher-ja. Posebno prizadeta je njegova 'knjiga "Rim" ter proza-spisi (zbirke feljtonov) iz leta 1904., 1905. in 1906. Konfiskacija je bila odrejena radi zločina razžalitve "Veličanstva" razžalitev članov "cesarske hiše", zločina rušenja nabožen-stva in deliktov proti javnemu miru in redu. , Petdesetletnica slovenskega učitelja in pisatelja I v a T r o. $ t a. V Tomišlju pri Igu poleg Ljubljane služibuje na tamkajšnji dvorazrednki tih in skromen med — Ivo-^Trošt, ki je njega ime v našem leposlovju dobro znano. Rojen je bil dne 6. decembra 1865 v slikoviti, vasici Orešlju poleg Cola na Vipavskem. Učiteljišče je dovršil v Kopru. Njegov ravnatelj Revelante ga je hotel obdržati v svoji bližini, a mladega učitelja je gnalo srce domov na Kranjsko. Ddbil je službo na novi šoli na Ustju na Vipavskem, odkoder pa ga je kmalu dvignil dkrh tedanjega časa — za kazen seveda — na Razdrto pod Nanosom. V kro-<*u napredkih vaščamov si je pridobil kmalu ugled m vpljiv, r>osebno so simipatičnega učitelja cenili' v odlični rodovini Čar^donjevi. Naposled''ga je vrgla usoda v Tomišelj pod Krimom, kjer deluje še danes v šoli izven nje z odličnimi uspehi. Iva Trošta smemo »teti med najčlodoviteiše pripovedovalce. Njegove povesti in felj^one so priofočevali "ljubljanski Zvon", "Dom in ^vet", (ipod uredništvom pok. dr. Fr. , % , , druiri list laMnti ■ ' * • " čv * * ; ■ lliž ^irmt FRANKLIN .••f-i-'fe GILBERT In okolico L. Veaal Box 398 GMbertt^H EVELETH ▲mir«! Krme. 82 NorjH KITZVILLE In okolloo Joe. Adamich Box «5 KltsrttM Za državo Montano P. Klopfilfi, H. 181 Bear —-ffli ROUNDUP ' tVv :m Kron, BoJ KLEltf M. Burgar, EAST HELENA *yohn N. Ohio, .jI BARBERTON Al. Balknt 111 8tM LORAIN - Fr. Vewj^H GARRETSVILLE In okollM^I J. telesni kar, R.F.D. 25 QIRARD In NILES Engel. Coba. Box 383, Glifll OREGON; OREGON CITY >>/■ MIh. Vldlc Box. 241 Oregon PENNSYLVANIA, ^ PARREL In SHARON FT. Kramar, Bmf lidjft^H CLARIDQE A. Pratahofe Ji^H WILLO0K , Fr. Dolina r, lU J^H JOHNSTOWN. In CONEMAljfll F. Priatfvec, R.P.D. 1 JolHH FOREST CITY In VANOLllftH John Oaolln, Bax 49} PeiriHI LUZERNE - Anton VoaeU 88» BtRSM STEELTON , - ^ Anton Hran, SSS -d^^H CRAB TREK John tomdWM MANOR V Fr. Demahar, 'ifl UTAH, CASTLE QATE Fr. Malorlch V. I •"■' WISCONSIN, ' MILWAKUEE In okott««t|H Fr. Srjair 283 — lat Ave. MfljH SHEBOYGAN John Orandlie, 111 Nm^^I WASHINGTON. ENUMCLAW Joa. Malnarlch, aBB BLACK DIAMOND Gregor Porenta, BiH TAYLOR Loulg Fink, Box 84 Tagpll^fl WYOMING, v| ROCK SPRINGS J Anton Jnitfn, HdH WEST VlRGINIA^^^^^M \m prep mil Kaj je vzrok, da sta zgubili spotit? Mnogokrat sa zgodi, da naoH J mahoma zgine apetit in da se nam hrana celo studi. Zdi se kot bi narafgH JI hotala zmanjiati uživanje hrana, katere ne more prebaviti. Oslabljeni M gani sa prebavo ne morejo delovati in ae branijo sprejeti hrano. Te da je treba organe poja£ati, da opr»v|jajs svojo delo brez truda. Mi mH mo priporočiti J Trinerjetfo AmerišKf- j GrenKo Vino. 1 To veliko zdravilo bo v prvem mestu očistilo prebavljalne organe in mH pojačalo. Zguba apetita in gnjus pred hrano, bo polagoma zginil in zomH S**' bodete imeli r/ . I ZtdrcLi) apetii, telesno moč in ^H * duJtenJnc energijo. Kakor hitro vam manjka ena izmed teh treh potreb življenja, m JI rate rabiti Trinerjevo ameriiko grenko vino in posledica vas bo prtfetnH SI iznanadila. Rabite ga tudi pri NEMIR PO* JEDI, ZAPRTJE, 'A KISLA ALI GRENKA BRUHANJA, MORSKA BOLEZEN, PLINI, KKCi Lahko ste prepričani, da vam prinaša Trineijevo ameriiko grfnfl vino zaŽeljeno pomoč. ( PO LEKARNAH. CENA $I.(K|H j J os. Triner, * . IZDELOVALEC | 1333-39 So. Ajhland Am uspeh svojemu bratu!" In po teto besedah se Daigremont rfifno razveseli. Beseda mu je ugajala: "Naj ima ttspe!h! V tem j* bilo vse j^aj nikar ne stori kake neumnosti, idla bo imel smoflo, sicer ga zapustim; če pa ima srečo, potem mu pomagam. Izvrstno, tako je!" "No, oj ljubi Saocard, imeli fbodemo uspeh, lahko se pomirite.....Storili Ibodemo vse potrebno." 'Potem se pa trije možje vse-(JejO, da se pogovorijo o podrobnostih. Daigremont pa mora zopet vstati, SediMe pa dvigne srvoje tresoče roke proti nebu: "N$, zraven sem!" reče z glasom, katerega je skoro strah zadJušit. "Saj veste, dame mo* rem drugače. Ci (bi se branil in bi se posli vam Obnesli, tedaj bi gotovo Obolel......Povejte torej Daigremontou, da sem zraven." v Ko se nahaja Saccard zopet na cesti in pogledla na uro, vidi, da je šele štiri1. Da se znebi nepotrebnega časa in da se nekoliko spreihodi, Odslovi kočija-ža. Toda skoro se je moral ke-sati tega, kajti ni še prišel na bulevard, tko se znova \4ije dei in ga prisili, da zopet išče podstrešja. Kakšno pasje vreme za človeka, ki mora begati po Parizu! 'Ko si četrt ure ogtfediuje padajoči dež, se ga poloti nepo-tnpežljivost in pokliče neki prazni voz, Iki se prafvkar pelje mimo. Pol ure pozneje prispe na Rfiue Laroohefoncald. Shiga ga pusti v kadilnici samega in mu naiznani, da se gospod še ni vrnil. S počasnimi koraki meri soibo in opazuje sH-ko. Ko se pa oglasi krasen ženski gllas, konttralto otožne moči in globine, stopi radoveden k oknu in posluša. Milostiva gospa se je urila na glasov i r ju, da bi zvečer kje v kaki družbi lahko pela. Zaspavan v sanj od lepe godbe in gla'sru, izaone premišljevati o čedni stvareh, katere so se pripovedovale o -Dai-gremontju, predvsem pa o Ha-dbmatinskem posojilu, ki je znašalo petdeset milijonov. O, bilje prebrisan ta borzni 'luimp! lin glas miiostiVe gospe pa je odmeval naidalje, tragično in ljubezensko, dočim stopi Saccard v sredino sobe in obstoji pred kosom pohištva, katerega je cenil na stotisoč frankov. Zdajci stopi nekdo v sobo in v svoje začudlenje opazi Hure-ta. ''Kaj, ali ste že vi tukaj ? Saj še ni pet ura.....Ali je seja ie gotova ??' "Da, seveda je. V laseh si ležijo" * In povedal je, dla opozicij'ski govornik ste vedno govori, in da h$> mogel šele dan pozneje odgovoriti. iKakor hitro je to sprevidel, se je drznil in ujel ministra med irratmi. "4XV> in?'" vpraša Saccard ves; nervozen, 'Upaj je povedal moj prevzivišeni lwat?" Huret pa ne odgovori takoj. "O, bil jo pri zelo slabi volji .... .Priznam vam, da sem pričakoval, da me spodi takoj od j sebe. Nakratko sem mu torej razložil vašo zadevo in povctial da brez njegovega dovoljenja - Na Hue de Babylone je stanoval markiz Bonhain. Stanoval je v paviljonu neke velike gospod«, kjer je včasih*stanovala sdiutinicad, toda so paviljon mocierno preuredili. Oprava stanovanja $e bila krasna, in vse je kaizado na izvannedno bo-v gastvo. >, , Nihče še nikdar ni videl hiš-e ne gospodinje; gospa je bila a bolna, kot jie plavil markiz in i- privezana na svojo poste^. To-e da hiia in» pohištvo je bilo nje-ti no. On je le stanova* kott sob-a ni »družabnik ipri njej, in kot n svojo lastnino je lahko št d le svoje obleke v zaboju, katere-c, ga Ibi lahlko' s kočijo odpeljal; si odkar je namreč marikiiz živel a od igre, se je Idčilo premože- 0 rtje. Ze dvakrat je markiz ban-a ' stransko so ga vpraševali za - svet. Večkrat je čelo upljival - na (Ujtnzni trg. Skratka, bil je > cela osdbnost. Saccard, ki ga je dObro po- 1 znal, pa se je vemidar dial pre-i strašiti od te ponosne vljudnosti, s katero ga j« šestdeset-leltni stameic sprejel; očiividlno i mata glava je počivala na veli- > kanskem trupli, bledi obraz je i bil obrobljen z rujavo lasuljo, in vsa osebnost je bila v resni* ci dostojanstvena. "Gospe»cf markiz, prihajam . kot pravi prosilec......." i (In Saccard pove vzroke svo-i jega obiska, ne da bi se podal , v ipodrdbnosti. Sicer pa mu je •markiz takoj v začetku prekinil (besedo: "Ne, inie! Ves moj čas je od-i dani; v tem trenutku imam de-i set ponuM, katere vse moram . odMoniti." , ; IJiH In potem, ko Saccard z na-i smelliiom -pristavi: "Daigr-emont me pošilja, ker je mislil na vas," zakliče markiz: 'Tako? Daigremont je zraven?.....(DbblrolCe je Dagre- , monit zraven, tedaj sem tukii jaz! Račlunajte na mene!" In obiskoval'ec je hotel sedaj govoriti o podrobnostih svoje-, ga podjetja, toda ljulbeznivi markiz imu zapre sapo, ko vz-, kHkmte: "Prosim, nobene besede več t ...VeKpeti nečem ničesar; vi potrebujete moje ime, in vam je posojeno, kar me veseli, in s tcaii je vsa stvar gotova..... Le povejte Daigremontu, da diaj stvar uredi, kakor mu je najlbolij- po volji." Ko 'Saccard izopet stopi v kočijo, se smeje v 'svoji notranjosti in vzklikne: ''Vse gre lepo. Vdiko denarja nas bo veljalo, toda vse se bo ugodeno izvršilo." In proti kočijažu zakliče: "Rue postajala v edino močneja; že - so se kazala znamenja kata-, strofe, ki je grozila, da podre • vse pred seboj. Huret, ki je bi i zatopdjen v jalko važne misli, i siprva ni razumeli, ikaj hoče Saccard, in dvakrat mu je mo- - raKponoviti svofle naročilo, pre- • tino ga je Huret razumel. Po-i tem pa začne Huret: "Toda prijatelji, kam vam pade v gfevo I Sedaj naj govo- • rim z Rougon om ?.... .Pošlje ► me k vragu, prav gotovo!" Potem pa prevlada pri njem i skrb za telesno varnost. Kajt i Huret je bil poslanec le radi r Rougona, kateremu se je ime zaihvaftti za svojp oficijelno ! kandidaturo, za svpjo izvolitev , poslancem.' In v očigled podL kupljivega denarja in previdno i »pod mizo zbirajočih se dbbic-■ kov je medtem povečava 1 svoja posestva v (fetpartmentu Calvados, in imel' je napravljen uačrt, da po velikem krahu se lepo mimo umakne tja in kraljuje kot cesar. Njegov široki, zvijačni kmečki obraz je 1>ii ves v zadregi radi prošnje za posredovanje. Niti časa mu ne dado, da preračuna, če pomeni to zanj škodo ali dobiček. "Ne, ne, ne morem, poveidal se-rn vam že, kaj meni vaš brat, in nečem ga več nadlegovati. Vraga, pomislite vendar tudi na ni ene! Glovek ne more biti preveč prijazen1, in pri Bogu, ne veseli me, da bi za vas trpel n zgubil svoj upljiv." Saccard ga je razumel in mu je le ponovil še o milijonskih dobičkih, ki se dajo zaslužiti pri Banque Universelle, Dai" gremont je t veseljem sprejel ponudbo, markiza Bonhaiti in SediHe sta prosila, da sodelujeta, in nemogoče je, da Hureta ne «bi bilo zraven; ostali gos-•padje ga hočejo radi njegovega velikega političnega upljtva na vsak način v odboru, (kajti njegovo ime pomeni toliko kot red in poštenost. Pri omenijtvj za odbornika ali ravnatelji leonsorcija, poslanec Ostro pogleda Saocarda in omenil : "Konecno! Kaj zahtevate od mene ? Kakšen odgovor naj dobim od Rougona?" "Mloj Bog!" Odvrne Saccard. "rad1, bi puistil svojega Iblrata proč od te kupčije. Toda Daigremont zahteva, da se z njim ispoprijaznim. Mogoče inia prav...Radi-tega sem prepričan, da je dobro, da vi govorite z mogočnim možem o naši zadevi, da vsaj doseže*e, da ni proti nam, če že ni za nas." iHiuret sedi z napol zaprtimi očmi na stolu in ne more ,priti db nobenega zaključka. "Na kratko rečeno, Huret, samo eno prijazno besedico pri- i nesite, samo eno prijazno besedico, razumete? Daigremont, bo s tem zadovoljen, in nocoj dokončamo potem mi trije celo zadevo." '"Dobro, poskusi! bom," odvrne poslanec, "toda storim to le radi vas, kajti z njim se ni lahko meniti, posebno če ga le- i vica draži.....Na svidenje to- i rej ob pdtih." . "Ob petih," < Saccaird obsedi skoro še ce-io uro,' jako vznemirjen radi prihajajočih vojnih poročil ( Konecno se pa naveliča zbor- < ničnih poročil in debat, zapusti zbornico in se vsede v kočijo. Že se vozi preko Cortcondie mostu, ko se zopet domisli želje, izražene po Daigremontu. s "Kočijaž, proti Rue de Ba-I\ Daigremont pa je postal ja ko zamišljen in. je posluša! Saocarda, kot bi mu hotel pogledati v možgane, da fes spre v i- Kpt, koftko koristi more dobiti iz tega moža, ki je imel toliko jgkrawrih lastnosti j, kljub svoji Najprvo se obotavlja in re-WfcEž*Ne, ne! Preveč bremen imam in ničesar novega nečem Potem pa ga premaga skuš-nja in začne staviti vprašanja, ^ hotel ja zvedeti za načrte, s katerimi se peča moiv konsorcij, o katerih pa je Saccard jako Hmplino govoril. Ko pa je zve-diet o prvem koraku konsorcija, . namreč da združi vse parobrod-; «ie dVuibe na Sredozemskem fc morju, je bil videti prizadet vn ^Cujtel" reče, "jaz sem zraven, takta samo pod enim pogoji jem.....V kakšnem razmerju ate s svojim brstom* minist- ^Sresenečen od tega vpraia-Hto^odvrne Saocard skoro je- EmH-aa svoje posle, jaz ipa sa Krc^e. On ni preveč bratovaki, $ •?SeJiftIni je ttS)Vodajalno dborni-H|&4tliilHte Hureta vstran, raj HHpte mu tvojo zadevo, takoj ^H govoril o tem z Rougonom, Hpl bo, kaj on misli o tem Modjetju, in ob petih imamo HHulKtMnor." jpofveieno glavo premiilju- pripisujete temu tako veliko vrednost! Brei PltougoJnJa ne moremo ničesar, 'Rougonom pa nrse, kar zah- I "Ddbro, pojdem k njemu !" i« ie se hoče Saocard poslo-' viti, koga Daigremonlt pokliče zopet k sebi; ! * ''Čujte! Ce zapazite, dajz Vsega ne bo nič, tedaj se ogl