CELJSKI tednik CELJE 25. JULIJA 1958 l. IX. STEV. 29 CENA 15 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVIZE DELOVNEOA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Kljub uspehom še vedno pomanjkljivosti Z današnje seje zbora proizvajalcev OLO Celje kaj je pokazala analiza zaključnih RACUNOV za 1957. leto? — stanje v NASIH podjetjih se je precej izboljšalo, vendar so še pomanjkljivosti pri inve nturah, evidenci osn. sredstev, in blagajniškem poslovanju. — nepravilno obravnavanje MATERIALNIH in REZIJSKIH stroškov. — reprezentančni in re- klamni stroški so ponekod še vedno zelo visoki. — nepra- vilnosti pri plačah in osebnih dohodkih. — pri kmetijskih gospodarstvih so nagrajevali po CASU, namesto po ucinku. — delavski sveti naj tem vprašanjem posvetijo VEC pozor- nosti. Pred nekaj dnevi so se sestali odbor- niki zbora proizvajalcev OLO Celje na VII. seji. Razpravljali in sklepali so v zvezi s poročilom okrajne finančne in- špekcije o pregledu zaključnih računov za 1957. leto. Uredba o zaključnih računih predvi- deva, da vse zaključne račune podjetij pregledajo in analizirajo finančni organi občinskih ljudskih odborov. Ker pa le-ti še niiso številčno in strokovno tako moč- ni, so odstopili v pregled vse zaključne račune podjetij rudarstva, industrije, gradbeništva in prometa okrajnim fi- nančnim organom. Tako je okrajna fi- nančna inšpekcija sodelovala pri pre- gledu zaključnih računov za 1957. leto v 74 i)odjetjih zgoraj imenovanih strok. Pri analizi zaključnih računov so ko- misije ugotovile dokajšnjo izboljšavo poslovanja v podjetjih napram prejš- njim letom, čeprav še ne manjka tudi pomanjkljivosti in nepravilnosti v posa- meznih podjetjih. Delo računovodstev se je v 1957. letu precej izboljšalo. Tudi inventurni elaborati so bistveno boljši od elaiboratov iz 1956. leta. Prav tako so bili organi delavskega samoupravljanja za inventure v 1957. letu bolj priprav- ljeni, v večini primerov pa so bili člani delavskih svetov tudi člani popisnih ko- misij pri inventurah. Enako so zmanj- šani tudi inventurni viški in manjki v primerjavi s prejšnjimi leti. Splošna ugotovitev je, da so elaborate inventur ter zapisnike o ugotavljanju vzrokov in- venturnih viškov in manjkov organi de- lavskega samoupravljanja temeljiteje obravnavali kot prejšnja leta, kar pa še vseeno ne velja za delavske svete grad- benih podjetij, ki so temu vprašanju posvetili premalo pozornosti. Evidenca osnovnih sredstev se je v marsikaterem podjetju bistveno izbolj- šala in marsikje so že vpeljali knjigo- vodstvo po RUF sistemu. Izrazito po- manjkljiva evidenca osnovnih sredstev pa je pri Kovinskem podjetju na Vran- skem, v Kozjanki v Kozjem in pri Al- posu v Šentjurju. Pri teh podjetjih so manjkali osnovni podatki ter celo indi- vidualne kartice nekaterih osnovnih sredstev. Pomanjkljivo oštevilčenje os- novnih sredstev je bilo tudi v nekaterih drugih podjetjih, medtem ko v Kozjanki pa z oštevilčenjem še sploh niso pričeli. V nekaterih podjetjih ni bila amorti- zacija in obresti od osnovnih sredstev pravilno obračunana. Investicijska de- javnost je bila na splošno preko pošlov- n'h knjig pravilno evidentirana, v mar- sjkaterem podjetju pa niso izvršili in- venture investicij. Pri nekaterih pod- jetjih je še vedno dokaj slabo blagaj- niško poslovanje. Blagajniška kontrola je ugotovUa pomanjkljive blagajniške temeljnice, ki niso bile podpisane od odgovornih oseb, in nepravilno likvida- cijo potnih obračunov. To so ugotovili zlasti v Rudniku Velenje, Železarni Sto- re. Lesnem podjetju Šempeter, Lesnem podjetju Mozirje, Toper Celje itd. Materialne režijske stroške so v neka- terih podjetjih obravnavali nepravilno. Tako so n. pr. knjižili veliko popravilo avtomobila pri Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu na materialne stroške. Enako je bilo pri Kmetijski proizvajalni po- slovni zvezi v Žalcu. V Konusu v Slov. Konjicah so knjižili na materialne stro- ške rekonstrukcij ski načrt, pri Alposu v Šentjurju pa plačilo za licence. Nepra- vilno so bili knjiženi reprezentančni in i-eklamni stroški pri LIP Savinja v Ce- lju ter pri LIP v Mozirju. Skoraj pri vseh podjetjih pa je bil nepravilno ob- računan prispevek v sklad za kadre, in sicer zaradi nepravilne osnove. To ne- pravilnost so nekatera podjetja nakna- dno popravila. Reprezentančni in reklamni stroški so bili 1957. leta v nekaterih podjetjih še vedno zelo visoki, predvsem pa v tistih podjetjih, ki na take izdatke niso bila IX)polnoma upravičena. Nekatera ko- mercialno dobra podjetja so oglaševala v raznih revijah in časopisih razne ogla- se in reportaže, ki sostale tudi po 250.000 din. Iz zapisnikov organov delavskega samoupravljanja pa je razvidno, da so v nekaterih podjetjih, zlasti močnejših, že letos v aprilu in maju obravnavali kritično angažiranje reprezentančnih in (Nadaljevanje na 3. strani) Obisk z avtoceste v nedeljo so v Celje prispele štiri brigade z avtoceste na enodnevni izlet. Bile so to dve srbski, ena bosanska in ena dalmatinska brigada. Pred postajo sta jih pozdravila predsednik okraja tov. Riko Jerman in predsednik OK LMS tov. Mastnak. Nato so si brigadirji ogle- dali nekatere celjske tovarne, nekateri so prišli gostujočim nogometašem iz Ru- me kot naročeni za navijače, nekateri pa so si ogledali tekmovanje traktori- stov v Medlogu. Popoldne so vsi obiskali celjski Stani grad, potem pa spominsko lahkoatletsko prireditev na stadionu »Borisa Kidriča«. Mladi brigadirji iz štirih različnih krajev naše države so se na ta način osebno spoznali z našo mladino in na- šim mestom. Ob odhodu so nam zago- tavljali, da odhajajo na gradnjo ceste in od tam v svoje kraje, polni najlepših vtisov iz Celja, TRAKTORISTI 80 pokazali svoje znanje in spretnost MED POKLICNIMI TRAKTORISTI JE ZMAGOVALEC ANTON LENiC, MED MLADIČU ZADRUŽNIKI PA VIKTOR SKORJANC V nedeljo je bilo v Medlogu tekmova- nje traktoristov celjskega okraja. Po občinah so bila taka ttskmovanja izve- dena že prej, tako da so na o;krajno tekmovanje poslali najboljše ekipe. Tek- movali so v oranju in spretnostni vož- nji. K tekmovanju se je prijavilo nad 70 traktoristov in mladih zadružnikov, zato je bil pogled na to svojevrstno »areno« zelo pester. Letošnje okrajno tekmovanje je ipri- (Nadaljevanje na 5. strani] Okrajno tekmovanje traktoristov v Medlogu je bila zaključna prireditev tovrst- nih tekmovanj v raznih krajih našega okraja. Zmagovalci s tega tekmoviuija bodo v septembru branili republiški prehodni pokal in če bo po sreči, se bodo aekateñ izmed njih uvrstili v zvezno tekmovanje traktoristov. V KOOPERACIJO Z »ITALIJANKO« na 1.100 hektarjih, ki nam obetajo žetev 440 vagonov pšenice Iz Vojvodine se je po vsej državi raz- širila hvala o visokorodnosti italijanske^ pšenice. Nekatera posestva so na velikih površinah letos dosegla tudi do 70 sto- tov pšenice na hektar. Na osnovi teh presenetljivih uspehov se je letos za- čela akcija, ki naj s prihodnjo žetvijo odreši našo državo vsakega uvoza žita. Okoli milijon hektarjev naj bi letošnjo jesen posejali s tem semenom. Tudi v našem kraju bo »italijanka« odigrala važno vlogo pri jesenski setvi. Po posvetovanjih s strokovnjaki, zastop- niki zadirug in občin je bilo sklenjeno, da bi letos v našem okraju z »Italijanko« posejali okrog 1100 hektarjev zemlje, pri tem pa niso vštete povšine, ki jih s tem semenom mislijo f>osejali državna kmetijska posestva. 1100 hektarjev žitnih polj v koopera- ciji, to je načrt, o kakršnem pred leti nismo mogli niti sanjati. Poleg hmeljar- stva bo to brez dvoma najmočnejše .področje sodelovanja med kmeti in za- drugami. Vrhu tega je tu kooperacija neizbežna, ker pravzaprav noben kmet brez sodelovanja z zadrugo pri tej akciji ne bi mogel sodelovati. Visokorodna italijanska pšenica daje domala neverjetne pridelke, zahteva pa maksimalne agrotehnične ukrep>e. Po- trebno je globlje oranje, ki pa ga .brez močnih traktorjev ni mogoče izvesti. Po- leg tega je treba s traktorjem zemljo še podrahljati, -po setvi, ki mora biti iz-' vršena v predvidenem roku, je treba pognojiti z raznimi umetnimi gnojili. Vsega tega pa nikjer brez krepkega so- delovanja zadrug ni mogoče uspešno izvesti. Posebna komisija pri OZZ za to akcijo je že izdelala osnutek pogodbe za tako sodelovanje. Vse, ki bodo vsto-. pili v pogodbeni odnos z zadrugo, bo le- ta oskrbela z vsem, od semena, preko obdelave, gnojil pa do zavarovanja po- sevkov itd. Kmet pa se na drugi strani obveže, da bo zadrugi oddal nekaj več pridelka, kot znašajo v jwgodbi pred- videni stroški zadruge. V našem okraju že temeljito priprav- ljajo to akcijo, zlasti v tistih predelih, kjer je tudi sedaj pridelovanje žit bilo med najvažnejšimi panogami. Predvsem so to celjska, konjiška in šmarska po- slovna zveza. Seveda bodo »Italijanko« sejali tudi v Savinjski dolini in dpigje. Skratka 1100 hektarjev pomeni tiste po- vršine, ki so letos spDsobne sprejeti seme te visokorodne pšenice. V prihod- njih letih se bodo te površine gotovo še povečale. Staxekovnjaki so mnenja, da bi ob do- slednem izvajanju vseh agrotehničnih ukrepov lahko v prihodnjem letu pri- čakovali bogato žetev. Predvidevajo, da bi v našem okraju v ix)vprečju lahko dosegli okoli 40 sto tov pšenice na hek- tar. To bi brez pridelka kmetijskih po- sestev v državnem sektorju pomenilo okoli 440 vagonov pšenice. Pogodba o sodelovanju, o kateri bomo še pisali, je interesantna za oba partnerja, tako za kmeta kot za zadnigo. Najvažnejše pa je to, da bo od tega imela skupnost največjo korist — osvobodila se bo uvo- za žita in postop>oma pwstala izvoznik. Seveda ta akcija, ki je že v teku, za- hteva veliko sposobnosti, volje in pri- zadevnosti. Predvsem je to potrebno pri kmetijskih zadrugah, ki morajo ustva- riti pogoje za uspešno izvedbo koope- racije pri pšenici. Seme je že zagotov- ljeno. Nad polovico potrebnega semena že imamo, preostanek je zagotovljen. Podjetje »Agrotehnika« pravtako zago- tavlja dovolj umetnih gnojil, pač pa opo- zarja na pravočasna naročila. Trši oreh bo mehanizacija. Tu gre za težje trak- torje »Ferguson«, ki imajo ustrezne pri- ključke. Kot vemo, ima Savinjska dolina največ traktorjev v okraju, toda le-ti so lažjega tipa in z njimi ni mogoče orati 25 cm globoko in podrahljavati površine v globino 35 cm. Zato se bodo morale zadruge oskrbeti s Fergusonovimi (Nadaljevanje na 3. strani) ZYESTI TRADICIJAM borbe in delu za mir OB SKLEPU DVEH POMEMBNIH PRAZNIKOV Praznik vstaje slovenskega ljudstva so povsod zelo svečano proslavili. Glav- ne svečanosti v okviru tega praznika so bile v Jelo vem žlebu, kjer so sloven- ski partizani med zadnjo vojno izvoje- vali eno najpomembnejših zmag. Te svečanosti so se poleg udeležencev teh bojev udeležili vsi najvidnejši poli- tični in oblastveni voditelji naše repu- blike, dalje številne delegacije organiza- cij Zveze borcev in drugih političnih organizacij. Ob tej priliki je govoril podpredsednik Izvršnega sveta LRS in narodni heroj tov. Viktor Avbelj, ki je opisal važnost zmagovite bitke v Jele- novem žlebu v okviru osvobodilnega boja vseh naših jugoslovanskih ljudstev, nato pa je ix>zval vse navzoče naj stojijo trdno v vrsitah borcev za mir v svetu, ker to pričakuje v prvi vrsti od nas naše ljudstvo, ki je trpelo in dalo toliko žrtev in ker to od nas pričakuje ves miroljubni svet. Ob tej priliki je odkril tudi lep spo- menik, ki je postavljen nad breznom, kjer je bil med vojno težak, toda nad- vse zmagovit boj. Proslave ob dnevu vstaje so bile tudi po vseh drugih krajih v Sloveniji. Pov- sod, kjer so med vojno divjale večje bitke, so naši delovni ljudje skupaj z borci praznovali in obujali spomine na preteklost. Tudi v našem okraju je bilo več takih svečanosti, precej borcev pia se je udeležilo centralne proslave v Je- lenovem žlebu. V sedežu okraja, v Celju, so prazno- vali dvojni praznik. Praznik občine Ce- lje je bil svečano proslavljen. Na večer pred praznikom so se v mestnem gle- dališču zbrali borci in odborniki ob- činskega ljudskega odbora k skupni seji., Pri tej svečanosti je sodeloval tambu- raški orkester, slavnostni govor pa je imel podpredsednik občinskega ljudske- ga odbora dr. Janez Lovšin. Po seji je bila pred spomenikom na Šlandrovem trgu komemorativna svečanost, pri ka- teri je sodelovala godba na pihala, mo- ški zbor »Svoboda«, recitatorka Gorši- čeva pa je pretresljivo podala pesem o Mauthasenu. Tu je govoril člain občin- skega odbora ZB tov. Gabrič, enota JLA pa je izstrelila častno salvo. Zastopniki organizacij in ustanov iz območja ob- čine pa so pred spomenik položili vence. , Poleg športnih prireditev v okviru obeh praznikov so tudi mnoge organiza- cije Zveze borcev priredile svoje lastne svečanosti. Tako je organizacija ZB IV. četrti razvila svoj prapor. Ob tej priliki je pred več sto Celjani govoril pred- sednik OO SZDL tov. Franc Simonie. Prapor je razvila tudi organizacija v Skofji vasi. Nekatere organizacije, kot terensika organizacija v Liscah so prire- dile pogostitev svojcev ipadlih žrtev. 25. JULIJA — STEV. 29 Pogled po svetu Dve leti še ni preteklo po anglofran- coskem napadu na Egipt, ko se je pre- tekli teden spet do skrajnosti pove- čala nevarnost tretje svetovne vojne. ZDA in Anglija sta intervenirali v Li- banonu in Jordaniji. Za pretvezo sta vzeli prastaro geslo, da pomagata legi timnim vladam in da ščitita interese svobodnega sreta. Glede interesov je stvar jasna. V Bahreinu in Saudovi Arabiji je ves pe-t trolej ameriški, v Iraku sodelujejo an-^ gleški, amei^iškli, francoski in anglo-» holandski kapital, v Iranu je v glav-' nem angleški in ameriški, v Kuvaitu prav tako. I>obra tretjina svetovne pro- izvodnje petroleja je torej za Libano- nom in Jordanijo, važno pa je tudi to, da po sedanjih raziskovanjih Srednji Vzhod razpolaga s 64% vseh petrolej- skih rezerv na svetu, medtem ko jih v Ameriki leži komaj 13%, v SZ 14%. Napad na Libanon ni prišel iznenada, kajti Zahod je grozil z intervencijo, čim je začela opozicija v Libano7iu z obo- roženo borbo proti Chamounovi vladi. Ko pa so mednarodni opazovalci OZN s Hammarskjoeldom na čelu ugotovili, da opozicija ne podpira ZAR, je svet zares verjel, da do intervencije ne bo prišlo. Kajti Eisenhower sam je dejal, da to zavisi od poročila Hammarskjoel- dovih sodelavcev. Medtem so v Iraku zrušili režim, ki je že dolga leta predstavljal marioneto angloameriških interesov. Predsednika vlade je ljudstvo linčalo, iraški kralj Feisal in njegov stric sta bila usmrče- na, oblast pa je prevzel general Kä- sern. Ta je takoj odpovedal sporazum o federaciji z Jordanijo, kjer vlada angleška marioneta kralj Husein. Ni pa raztrgal Bagdadskega pakta, ki je po- daljšek NATO pakta od Turčije do Pa- kistana. Izjavil je, da bo spoštoval vse sprejete obveznosti v sporazumih z za- hodnimi petrolejskimi družbami glede proizvodnje in dobave. Kasemovo nekrvavo revolucijo pa so v atlantskem »lagerju« ocenili kot akci- jo mlade Združene arabske republike, kot delo njenega predsednika Naserja in seveda kot delo Moskve. In že drugi dan se je v Libanonu izkrcala ameriška pehota. Poklical jo je Chamoun, prišla pa je, da bi zaščitila interese ameri- ških državljaiov in branila libanonsko vlado pri obrambi njene suverenosti in integritete, kakor je sporočil vsemu svetu Eisenhower v istem času, ko so izkrcevalni čolni odlagali na beirutsko obalo prvih 11.000 ameriških mornar- jev. Obenem so v Turčijo poslali enote z atomskim orožjem. Dan po izkrcanju je o tem že razpravljal Varnostni svet. Sovjetski delegat Soboljev je zahteval takojšen umik ameriške vojske iz Li- banona in označil intervencijo kot naj- hujšo nevarnost za tretjo svetovno voj- no. Naser je naravnost iz Jugoslavije potoval v Moskvo in se s Hruščevim pogovarjal osem ur. Naslednji dan so prišle novice, da ima sovjetska vojska ogromne manevre od Bolgarije do Tur- kestana, to je nad vsem področjem, ki ga veže Bagdadski pakt. Predsednik Tito je brzojavil Nehruju, naj ukrene vse, da prepreči novo vojno. Nehru je brez pridržkov obsodil ameriško inter- vencijo. Ameriški delegat pa je cinično izja- vil, da je ameriška intervencija zako- nita v smislu statuta OZN in to po ilenu 51 in da se bodo ameriške čete umaknile, čim bo OZN poslala v Liba- non zadostne policijske sile. Po treh dneh je predsednik angleške vlade Macmillan sporočil, da so s Ci- pra poslali 2000 padalcev v JordanÁjo, v glavno mesto Aman, da bi pomagali kralju Huseinu. Stvar je bila že davno pripravljena, saj so bili ti padalci, ime- novani »rdeči hudiči«, že več kot mesec uni na Cipru. Operacija »Rdeča riba« se je začela. Angleški zunanji minister Sellwyn Lloyd je odletel v ZDA na posvet z Dullesom in Eisenhowrom. SZ je na to drugič spregovorila in zagrozila z ukre- pi za rešitev svetovnega miru in obram- bo svojih interesov. V Varnostnem svetu je SZ predlo- žila resolucijo, s katero je zahtevala takojšen umik ameriških čet. Resolu- cija ni bila sprejeta, toda Soboljev je vložil veto in zahteval sklicanje Ge- neralne skupščine OZN. Isto je nato zahteval ameriški zastopnik, ki se za- naša na zahodni glasovalni stroj. Naser je iz Moskve grede pristal v Damasku, glavnem mestu Sirije, in ob- ljubil, da bo ZAR z vsemi Arabci bra- nila Irak, če bo napaden. Nevarnost za to je toliko večja, ker se je Husein oklical za poglavarja iraško-jordanske federacije in je s tem dana osnova za napad na novo iraško republiko, ki so jo mnoge države takoj priznale. Vlada ZDA je razglasila, da bo vsak naj- manjši napad na ameriškega vojaka že carus belli — povod za napad na ZAR. Dan nato je že bil razglašen sporazum med ZAR in Irakom o skupni obrambi. Naser je Amerikancem povedal vrsto jasnih ugotovitev: »Ce bo izbruhnila vojna na Srednjem vzhodu, bo Zahod izgubil vse svoje koristi. Ce pa bo pre- vladala razumnost, potem je še mogoče doseči sporazum, sprejemljiv za vse.« Nevarnost je tako velika, da je Hru- ščev predlagal sestanek petih velesil: SZ, ZDA, Britanije, Francije in Indije. Ali bo do sestanka prišlo, ta trenutek še ne vemo. Dulles je verjetno proti. To kaže njegova izjava po razgovoru z britanskim zunanjim ministrom: »Prišla je ura odločitve.« T. O. Presenečenje — T«le pa v kM|[žioi »T«diè po Bližnjem vzfaodv« ni zapisan« ... —« NA SEJI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V CBLJU Odbornihi se vedno bolj poglabljajo v probleme OBA ZBORA STA ZASEDALA SKUPAJ, GLASOVALA PA LOCENO. — 1 NEKAJ PREDLOGOV SO ODLOŽILI, VECINO SPREJELI, NEKATERE PA TUDI ZAVRNILI. — ODBORNIKI SE HOCEJO PODROBNEJE SPOZNATI VPRAŠANJI, O KATERIH NAJ BI GLASOVALI. Pred leti smo lahko ugotavljali, da so ljudski odborniki zelo pogosto nepri- pravljeni, neseznanjeni in marsikdaj ce- lo nezainteresirani izglasovali marsika- teri predlog, ki je prišel na dnevni red. Tega zadnja leta ne bi mogli več trditi. Nasprotno in z veseljem lahko ugotav- ljamo dejstvo, da ljudski odiborniki ved- no globlje posegajo v vse probleme in da so vedno bolj kritični do dela admi- nistrativnega aparata. Ce poleg tega, da že v svetih odibomi- ki in državljani temeljito tehtajo in pro- učujejo vsak nastali problem, na sejah zborov ljudskega odbora i>a ponovno ži- vahno razpravljajo o predloženih osnut- kih, ki naj bi jih sprejeli, potem je lahko vsakemu jasno, da ljudski odbori in sveti dobro delajo. Tak vtis smo dobili tudi na zadnji se- ji občinskega ljudskega odbora za me- sto Celje. Zaradi lažjega in hitrejšega dela sta oba zbora zasedala skupaj, če- ravno sta ločeno glasovala. Na dnevnem redu je bilo več zelo važnih vprašanj, med drugim tudi poročilo o zaključnem računu za leto 1957, ki naj bi ga zbora potrdila. Toda odborniki niso bili za- dovoljni s poročilom. Ne zato, ker bi dvomili o njegovi resničnosti. Želeli so nadrobneje zvedeti, kako so se sredstva za državno upravo in proračunske usta- nove stekala in kako so bila uporablje- na. Toda poročevalec je odbornikom lahko postregel le s podatki, v kakšne namene so bila na primer uporabljena sredstva proračunskega investicijskega sklada. Toda odborniki bi radi vedeli. kakšen je bil načrt te razdelitve in ka- ko se izvršeni izdatki skladajo z načr- tom. Letni obračun so odborniki sicer potrdili, zahtevali pa so, da na ,prihod- nji seji pojasnijo tudi stvari, ki jih to- krat niso mogli. Tudi sklepanje o sprejetju odloka za dodatni proračunski sklad so odložili za prihodnjo eejo. Večina odbornikov se ni strinjala s tem, da bi bila teh davščin oproščena samo gradbena podjetja in gradbena industrija. Oziroma bolje re- čeno, zakaj načelno ravno ta ixxijetja. Priporočili so svetu za finance, da še enkrat temeljito pregleda vse možnosti in razmere v zvezi s tem problemom in v skladu z navodili, kajti ni rečeno, da tudi nekatera gradbena podjetja, oziro- ma industrija gradbenega materiala ne bi mogla prispevati v ta dodatni sklad. Je pa brez dvoma v Celju več podjetij iz drugih panog, ki takim davščinarn ne bodo kos (na primer nekatere trgovine itd.). Ko so po predlogu sveta za finance sklepali o tem, da bo treba načeti re- zervni sklad proračuna, so hoteli odbor- niki tudi nadrobno zvedeti, če je tak sklep res neizogiben. Po temeljiti obraz- ložitvi so seveda predlog sprejeli. Tudi pri glasovanju za potrditev jam- stvenih izjav so odborniki vsestransko tehtali, preden so se odločili za potrditev ali zavrnitev predlogov. Jamstvenih pri- poročil je bilo precej in večino so odbor- niki obeh zborov sprejeli. Precej časa so se zadržali ob prošnji podjetja »Pla- nina«. Nekateri so se zavzemali, da bi se to podjetje združilo s podjetjem »Mesnine«. Drugi pa, le-ti so tudi pro- drli, so bili mnenja, da združitev ne mo- re rešiti problema in da je le-ta rešljiv le na osnovi boljše proizvodnje, pred- vsem pa večje kvalitete in pestrejšega asortimenta izdelkov. Ugotavljali so, da je celjski bazen dovolj močan v živino- reji, da bi dvoje takih podjetij lahko dobro delalo, ne pa da nekateri kraji, kot je Velenje, dovažajo mesne izdelke iz Ljubljane in Maribora. Nekateri so izrazili celo skrb, da bi podjetje zaradi višine anuitet ne zviševalo cen, kot se je v fweteklosti že zgodilo. Vendar so poblastili ljudski odbor, da pwdjetju kreditira predvideno investicijo, toda predhodno naj komisija ugotovi upravi- čenost in pa poslovanje v njem. Kovino- tehna je zaprosila za zelo visoko vsoto m odborniki so se zedinili, da bodo po- čakali do naslednje seje, ko bodo pred- stavniki podjetja lahko dali podrobnejša pojasnila. Da je ljudski odbor dober gospodar dokazuje dejstvo, da so se vsi enoglasno, izjasnili za temeljito izterjavo dolga s strani tistih, ki so bodisi kot gosi>odar- ski kriminalci ali pa malomarni gospo- darji povzročili družbi škodo. I^ti so namreč prosili za obročno odplačevanje škode brez obresti. Odborniki so tak način odbili in potrdili predlog sveta za finance, da morajo poleg zneska plače- vati tudi 6% obresti. Na podoben način so na seji razprav- ljali tudi o drugih vprašanjih. Večino predlogov so že sveti pravilno in pre- udarno obravnavali ter predložili tudi ustrezne predloge. Vendar so pred oba zbora postavili tudi po več variant re- šitev, da bi se odbomi'ki, ki naj o tem glasujejo, temeljiteje Sipoznali s proble- mi in izbrali najboljšo rešitev. Kr.- Kako izboljšati preskrbo prebivalstva ? Upravni odbor Trgovinske zbornice je te dni razpravljal tudi o problematiki tržišča v našem okraju. Kot je poročal tovariš Steblovnik, stanje preskrbe s kmetijskimi pridelki v našem okraju ni ravno rožnato. V Sloveniji je zaradi poz- ne pomladi sejanje in cvetenje domala pri vseh kulturah precej zakasnilo. Na rast nekaterih kultur je sprva slabo vplival mraz in hladno vreme, pozneje pa suša, ki je ovirala rast in dozoritev. Padavine v prvih dneh junija so sta- nje pri poznejših kulturah sicer oblažile, niso pa popravile posledic, ki jih je po- vzročila suša pri zgodnjih kulturah. Pri teh zato nismo mogli pričakovati nor- malne letine. Za krompir se predvideva, da bo pro- izvodnja v letošnjem letu precej nižja napram proizvodnji lanskega leta. To pa predvsem zaradi suše in škode, ki jo je povzročil koloradski hrošč. Nekaj pa bo na manjšo proizvodnjo krompirja vplivalo tudi dejstvo, da je bilo letos manj površin zasejanih s krompirjem. Pri zelju se obeta večja proizvodnja od lanske, predvsem zaradi večjih zase- janih površin. Jabolka po sedanji oceni tudi dobro kažejo in se ni bati, da si jih potrošniki ne bi mogli oskrbeti za ozimnico. Tudi hruškam se obeta dobra letina. Dobro letino lahko pričakujemo še pri vinu in orehih. ORGANIZACIJA PRESKRBE V LETOŠNJEM LETU Dosedanji način prometa s kmetijski- mi pridelki ni nudil jamstva za uspeš- no in ceneno preskrbo prebivalstva. Preveliko število posrednikov je povzro- čalo nepotrebno zvišanje stroškov in je tako znašala razlika med nabavo in pro- dajno ceno povprečno včasih tudi preko 100%. Razen tega se tudi ni posvečalo dovolj pozornosti organizaciji trgovine na malo ter neposredni preskrbi potroš- nikov. Da se bomo v letošnjem letu izognili tem napakam, bo preskrba prebivalstva s kmetijskimi pridelki spremenjena. Po- stavljena je nova organizacija, katere najvažnejši činitelja je zadruga kot no- silec celotnega odkupa. Samo zadruga bo smela odkupovati od individualnega proizvajalca. Zadruga bo prodajala kup- ljene pridelke povsem samostojno, lah- ko pa tudi preko pristojne gospodarske poslovne zveze. Vloga zadrug v preskrbi prebivalstva se je s tem, ko so oddale potrošno trgo- vino in prevzele celoten odkup, znatno zmanjšala. Za preskrbo prebivalstva pa se ustanovijo tako imenovana preskr- bovalna podjetja, ki bodo opravljala funkcijo grosista-detajlista. V Sloveniji bomo imeli samo 4 taka preskrbovalna podjetja — v Mariboru, Celju, Ljublja- ni in Kranju. Spričo potreb pa so tudi občinski ljudski odbori na svojem pod- ročju določili trgovine na malo kot pre- skrbovalna podjetja. To je bilo tembolj potrebno zaradi tega, ker si mora vsaka občina izdelati svoj načrt preskrbe, če hoče zagotoviti redno preskrbo potroš- nikom. Skupno v vseh občinah bi imeli v na- šem okraju 19 preskrbovalnih podjetij. Toda preskrbovalno podjetje v smislu uredbe bo samo podjetje Agropromet v Celju, ki bo zadolženo za preskrbo me- sta, istočasno pa bo kot grosist zalagalo tudi maloprodajno mrežo in velike po- trošnike izven mesta, odnosno okraja. Preskrbovalna podjetja (h katerim spadajo tudi mesarije, mlekarne, pekar- ne], si morajo od zadrug, ki so nosilci odkupa, zagotoviti prednost pri doba- vah in se z njtimi pogodbeno vezati. Za- druge bodo morale vse količine odkui>- Ijenega blaga nuditi v prvi vrsti pre- skrbovalnim organizacijam na svojem ožjem in širšem področju — in šele po- tem prodajati blago tudi izven okraja. Seveda pa bodo občine morale nuditi preskrbovalnim podjetjem vsaj osnovne pogoje za uspešno poslovanje (ureditev skladišč, nabava prevoznih sredstev, tehnična oprema itd.). PRESKRBA CELJSKEGA PODROČJA S SADJEM IN ZELENJAVO JE ZADO- VOLJIVA PO KOLIČINI, NE PA PO KVALITETI Naša ptodjetja in trgovine nabavljajo blago še večina izven okraja, zato pa so cene še vedno precej visoke. Toda v teh dneh bosta Kmetijsko gospodarstvo La- va in Vrtnarska šola v Medlogu nudila več blaga, kar bo brez dvoma vplivalo na -padec cen. Po proizvodnih stroških bi Vrtnarska šoLa, predvsem pa še KG Lava lahko imeli večji vpliv na cene na trgu, vendar sta zaradi klimatskih F>ogojev v znatni zakasnitvi prav pri ti- stih pridelkih, kjer bi bila takšna inter- , vencija najbolj potrebna. Nujno bi bilo, da bi ti posestvi preusmerili proizvod- njo in gojili le pridelke, ki časovno lah- ko pridejo pravočasno na trg in katerih prodaja je zagotovljena za daljše ob- dobje. Zgodi se na primer, da prihajajo do- mača kmetijska posestva z nekaterimi pridelki (paprika, paradižnik in drugo) šele takrat na trg, ko v Kopru ali v Ma- kedoniji to blago prodajajo že po znat- no nižjih cenah. KG Lava in Vrtnarsko šolo bo torej treba zainteresirati za več- jo proizvodnjo tistih pridelkov, ki imajo neposreden vpliv na itrg. S tem v zvezi se pojavlja tudi vpra- šanje nabave kvalitetnih semen, ki jih pri nas ni. Sortiment je tako omejen, da smo vezani samo na reprodukcijo se- men domače proizvodnje. Ta pa je sla- ba. Za kmetijska gospodarstva bomo zato morali iz uvoza dobiti kvalitetna sortna semena, če bomo hoteli vrtnar- stvo dvigniti na zadovoljivo višino. letos nov zdravstveni dom v Velenju Temelji za zdravstveni dom v Ve- lenju so gotovi. Menda ni v Velenju poleg šole ničesar bolj potrebnega kot je zdravstveni dom. Dosedanji je r prlivatnem stanovanju in ima le štiri ozke prostore za ordinacijo in posve- tovalnico za otroke. Nov zdravstveni dom bo »tal v bodo- čem eredišču Velenja. Velen j cani ee bo- do razveselili, saj bo v zdravstvenem domu tudi lekarna. Po pogodbi z grad- benim podjetjem bi moral biti do 15. oktobra zdravstveni dom zgotovljen. Za gradnjo jim bo primanjkovalo le še 15 milijonov, ki jih bo treba nekje najti. Tako bo problem, ki ga stalno obravnavajo na zborih тоИтсеу, do- končno rešen. OE OBLETNICI KONGUSA DELAVSKIH SVETOV Sindikati - činitelf pri krepitvi delav- skega upravljanja Piše Dragi Stamenković, peé|»re#- sednik Centralnega sveta ZTcae sindikatov Jugoslavije Socializem ni samo borba za n*- predek proizvajalnih sil, čeprav je brez njih nemogoča izgradnja socializma. Socializem je v prvi vrsti iistvarjanje popolnoma no- vih odnosov v družbi in proizrvod- nji. Mi smelo gradimo prav na področju družbenih odnosov po- polnoma nov sistem, v katerem delavci in državljani postajajo svobodni proizvajalci in uprav- Ijalci nad sredstvi in proizvodi svojega dela. Ta ogromna družbena spremem- ba ipomeni veliko razdobje raz- voja človeške družbe, hkrati pa dolgotrajen proces, ki je pretkan s številnimi preprekami in mot- njami. Vendar ne oziraje se na te prepreke in motnje, moramo smelo graditi naš novi sistem, kajti vse dosedanje izkušnje in re- zultati kažejo, da delavski razred ta sistem ljubi bolj od vseh siste- mov, skozi katere je šel v svo- jem razvoju. Samo praksa nekaj let delavskega in družbenega u- pravljanja je že dala zelo poczi- tivne rezultate v ekonomiki in v razvoju družbenih odnosov. Osnovni smisel našega sistema delavskega in družbenega uprav- ljanja pa je, da vsak delavec so- deluje v upravljanju, da skrbi, kako upravljajo s podjetjem, kaj se dogaja v podjetju, kako kdo opravlja svoje dolžnosti ob med- sebojni kritiki ter učenju na sla- bostih. Sindikalne organizacije pa morajo skrbeti, da čim večji del kolektiva sodeluje pri reševanju problemov v podjetju. Popolen razvoj sistema zahteva množično sodelovanje proizvajalcev pri re- ševanju vseh vprašanj proizvod- nje in delitve. Razširjene so tudi materialne osnove razvoja delavskega in pa družbenega upravljanja. Povečani so materialni skladi, s katerimi samostojno razpolagajo organi sa- moupravljanja. Vendar z decen- tralizacijo skladov in s prenosom pravic za upravljanje s temi skla- di na organe delavskega in druž- benega upravljanja še ni popol- noma odstranjena nevarnost bi- rokratskih tendenc. Se vedno so poskusi posameznikov in skupin, celo posameznih vodilnih ljudi v podjetju in komuni, da spodkopa- vajo samoupravljanje. So pojavi, ko posamezniki samovoljno odlo- čajo in dušijo kritiko. So tudi pri- meri, da zaradi javne kritike pre- meščajo delavce iz dela na delo. In celo taki, da se birokratski elementi povezujejo z njimi i»- dobnimi v lokalnih organih ob- lasti. Taki posamezniki, ki jih je čas in družbeni razvoj prehitel, včasih celo skušajo izmaličiti de- lavsko samoupravljanje in ga za- menjati za manjšo skupino ljudi, ki hoče skoncentrirati vse vodil- ne položaje v svoje roke. Zaradi očuvanja raznih materialnih pri- vilegijev taki ljudje navadno nu- dijo odpor demokratičnemu in de- janskemu sodelovanju delavcev v upravljanju. Hkrati predstavlja nevarnost malomeščansko, anarhistično poj- movanje demokracije, kar pride večkrat do izraza v mišljenju za- ostalih delavcev, predvsem tistih, ki so zelo rahlo рол'^егап1 s traj- nimi interesi podjetja, zato pa tembolj tesno z drobnolastniško kmečko miselnostjo. V procesu hitre industrializacije moramo ra- čunati s takimi pojmovanji. Prav zato je dolžnost sindikalnih orga- nizacij, da delajo vzgojno v smeri sprememb psihologije in zavesti pri takih delavcih. Preden bo ta del delavcev vskladil pojmovanje osebnih interesov kolektiva in pa skupnosti, bo treba veliko truda. Posebna naloga sindikata pa je tudi, da aktivno sodeluje pri od- ločanju o up>orabi sredstev, s ka- terimi razpolaga komuna, ker je v ta sredstva vključen tud/i en del osebnega dohodka proizvajalca. V kolikor se komune dalje krepijo kot skupnosti svobodnih proizva- jalcev, toliko bolj so številnejše naloge sindikata v komuni. Uspe- šen razvoj komune pa je odvisen od čim bolj aktivnega in vsestran- sikega sodelovanja delavskega raz- reda pri delu komunalnih orga- nov. To toliko prej, ker največje število zahtev in potreb delavcev se lahko reši v komuni s sredstvi, s katerimi komuna razpolaga. Da bi to dosegli, je nujno potrebno, da sindikalni forumi nenehno proučujejo celotno politiko komu- ne, da razpravljajo o problemih komunalne politike, da samoeitoj- no izdelajo stališča in na podlagi njih sodelujejo pri izpolnjevanju družbenih načrtov komvme, da pripravljajo ukrepe in etalieča o uporabi aredetev itd. 25. JULIJA — STEV. 29 Zbori volivcev v šoštanjslii občini Pravkar potekajo po vseh krajih ôoétaniske občine zbori volivcev. Na Äjih gOTore o perspektivnem petletnem gospodarskem razvoju te občine, v ka- teri je danes le še 22 % kmetov. Dočim »e v okoliških krajih, ki so pretežno kmetijski, zanimajo predvsem za raz- Toj kmetijstva, v dolinskih središčih, Soètanju in Velenju pa mnogo govorijo o etanovanjski izgradnji. Volivci živo segajo v razpravo o gradnji stanovanj. Zaradi hitrega industrijskega razvoja te občine, predvsem v Velenju, je pred- met razprave predvsem stanovanjska izgradnja. Samo v Velenju bodo zgra- dili T petih letih 1747 stanovanj. Kljub poetar! j enemu splošnemu programu stanovanjske izgradnje v tej občini še ne bo dovolj stanovanj in jih bo v Šo- štanju manjkalo 220. Na zborih raz- prarljajo o racionalni gradnji stano- vanj. Dokončno je tudi popolnoma jas- no, da za stanovanja prosvetnih, zdrav- stvenih, socialnih in obč. uslužbencev skrbi občina, za vsa ostala pa podjetja. Pozdraviti je treba dejstvo, da je ob- čina tak odlok o stanovanjski izgradnji že pripravila. Hkrati pa je treba pri- p>omniti, da je prav v tej občini zelo potreben. V letih 1959, 1960 in 1961 bodo gradili največ stanovanj s štirimi le- žišči in sicer kar 40 % vseh. Prav tako je v odloku določena kvadratura sta- novanj. Stanovanje s štirimi ležišči sme imeti le 85 m-, s petimi 97 m-. Zbori volivcev so že bili v Šoštanju lin okol/iških krajih občine. V Belih vodah nad Šoštanjem so se zadružniki vnemah za govejo živino montafonske pasme, ker menijo, da bi se ta bolj obnesla kot sivorjava. Na vseh zborih je obisk zaradi velike vročine slabši, v Velenju pa bodo morali zbor ponovno sklicati. Kljub vročeiDD poletju ne bo soše POGOVOR Z ZNANIM METEOROLOGOM BORISOM KOLJCiCKIM V teku geofizikalnega leta proučujejo meteorologi po vsem svetu možnosti in metode, da bi v bodoče svoje meteoro- loške prognoze dvignili na višjo raven, odnosno da bi dosegli večjo stopnjo toč- nosti pri svojih napovedih. V naši de- želi v tej skupmi akciji sodeluje tudi okoli &to sinoptičnih postaj, nekaj po- sebnih observatorijev, hidrometeorolo- ški zavodi in številni meteorologi-ama- terji. Obrnili smo se na našega znanega meteorologa Borisa Koljčickega. ki že nekaj let z uspehom daje prognoze, s vprašanjem: Kakšne bodo vremenske prilike v letošnji ipoletni sezoni? Letošnje leto, pravi Koljčicki, ni bilo slučajno proglašeno za geofizikalno leto, saj eo znanstveniki pričakovali v letoš- njem letu velike spremembe in atmo- sferske motnje. Ta pričakovanja so se pokazala točna. Da bi to ilustriral ter da bá lahko dal ллгетепзко prognozo za naelednje mesece, se moram povrniti malo nazaj. Ce analiziramo vremenske prilike v preteklem obdobju, lahko ugotovimo, da so bila v zimska sezoni velika tempera- turna kolebanja in pojavi, ki jih po pravici lahko imenujemo vremenske anomalije. Naj omenimo nenormalno topel februar. Z drugima besedami po- vedano se je pomlad pojavila zelo zgo- daj in trajala ves februar, po februar- ski pomladi pa je prišla zopet zima, marčna zima v velikim snegom in mra- zom. Takšen pojav v marcu je zelo re- dek, zlasti po blagi zimi s toplim fe- bruarjem. Sodeč po takem razvoju vremenskih prilik v zimskem in pomladanskem ob- dobju ter upoštevajoč vpliv sončnih peg, ki so letos posebno aktivne, lahko priča- kujemo vroče poletje z veliko vročih dni predvsem v drugi polovici julija in avgusta in celo deloma v začetku sep- ,-tembra. Večje ohlajen je in prehod na -jesenski režim lahko pričakujemo šele od 20. do 25. septembra. Da bo letošnje p>oletje pretežno vroče, kažejo mnoga dejstva. Prvič: sitara me- teorološka statistika je ugotovila, da so bila v Evropi vsadkih '45 let izrazito vro- ča poletja. Druga indikacija, ki govori v prid tej prognozi, je kulminacija sonč- nih peg, ki prav tako pade v letošnje leto. Tudi druge okolnosti kažejo, da bo napovedana prognoza verjetno točna. Želel bi še poudariti — je rekel na koncu Boris Koljčicki — da, čeprav predvidevam vroče poletje z veliko vro- čih in suhih dni, smatram, da v najtop- lejšem delu poletja ne bo trajnih suš, ker se nahajamo v tako imenovani »vlažni periodi«, ki se je pričela 1953. leta, taka perioda pa tra.ia 10 do 12 let. V času trajanja »vlažne periode« so suše redke in relativno kratke, ker se pogosto jav- ljajo nevihte in deževje. Torej v tem poletju, kljub vročim in suhim dnevom, bomo .meli tudi dovolj deževnih in sve- žih dn;. izvozno-uvozna dejavnost našega okraja SKOZI PRIZMO NAŠEGA STANDARDA Začrtati ločnico med izgubo in dobič- kom neke dejavnosti je težko, že težje povedati kdo ima izgubo in kdo dobi- ček. Oba pojava nastopata kot celota in kot takšna ju moramo tudi vrednotiti. Ni absolutnih izgub in ni absolutnega dobička, so le donosne panoge in nedo- nosne, so ugodni ekonomski činitelji in neugodni, so suhe letine in bogate, so milijoni dn jih ni, je konjunktura na svetovnem trgu in je ni, nastopajo krize in viški ekonomske dejavnosti. Zložen niz činiteljev vpliva na vse to in preda- leč bi se odmaknili od naše teme. če bi hoteli vse pretresati. V celjskem okraju sta industrijska de- javnost in kmetijstvo v dokaj ugodnem razmerju. Ugodnem zato, ker sta oba donosna, ker se dopolnjujeta in prispe- vata vsak po svoje k izboljšanju živ- ljenjske ravni našega prebivalstva. Nič ni torej čudnega, če se je ob tej ugodni ekonomski poziciji razvila v tolikšni me-^ ri izvozno-uvozna dejavnost. Se več, naš okraj izkazuje na tem področju celo vi- soko aktivnost in doprinaša visok delež v tako imenovani »borbi za devize«. Od- več je govoriti o važnosti tega faktorja, ki ga dosegamo predvsem zaradi izvoza hmelja, zaradi visoko razvite lesno-pre- delovalne industrije in do pred kratkim ne v zadnji meri zaradi visoke tekstllno- predelovalne dejavnosti. Le-ta je v le- tošnjem letu zamrla, ker so naši trgov- ski forumi zaščitili interese našega po- trošnika. Statistična služba, ki vedno temelji- teje raziskuje naše gospodarstvo, je ugo- tovila, da pri celotni proizvodnji jugo- slovanske tekstilne industrije, ki znaša 235 milj. metrov platna, odpade le 12 m na posameznega prebivalca pri nas. To je globoko pod povprečjem gospodarsko visoko razvitih držav. Zato je usoda iz- voza tekstila bila za določen čas zape- čatena. So pa še drugi činitelji, ki so \Tilivali na to zaporo, n. pr. znižanje iz- voznega koeficienta. Prejo, oz. bomibaž in razna sintetična vlakna v glavnem uvažamo. Celotna računica ni izkazovala aktive. Toliko o tekstilu. Zgodi se lahko, da jutri slična usoda zadene lahko ko- vinsko-predelovalno industrijo, kjer vse bolj izstopajo potrebe domačega trga. Podrobna analiza izvozne dejavnosti na področju emajlirane posode, kjer so za- loge domačega tržišča v zadnjem času občutno prizadete, lahko ustavi izvoz teh izdelkov ali jih vsaj omeji. Bodočnost imata trenutno lesno-pre- delovalna industrija in izvoz naših kme- tijskih pridelkov. Ti dve panogi izka- zujeta največjo aktivo, še daleč pa ne popolnosti, ki bi jo lahko dosegli na teh področjih. Pri izstopanju na svetovnih tržiščih smo še dokaj nevešči. Radi za- padamo vplivu velikih inozemskih za- stopniških agencij, pineko katerih se trgovina odvija dokaj dobro, izvlečejo pa te agencije mastne dobičke iz posred- ništva. Manjka nam samostojnosti, na- stopa ob pravem trenutku, velikokrat pa je tudi naša orientacija kriva, da za- bredemo v smešne pozicije. Omenili bi le Finsko kot odjemalca naših lesnih iz- delkov in lesa. Kje so se rodili kalku- lanti, ki na finskem tržišču lahko kon- kurirajo finski lesni industriji v pogle- du cen? Ne diši to po izvozu za vsako ceno. Naši gospodarski forumi skrbno ana- lizirajo vse te pojave. V kali jih je če- sto nemogoče zatreti, kajti gospodarski stroj se večkrat hitreje vrti, kot se vrte kolesa logike in analize. Kjer koli ga pa slednji dohitita, je konec vseh ne- smiselnih gospodarskih kombinacij. In še nekaj k problematiki: če je do- mač izdelek drag ali ga ni v "dovoljni meri na tržišču, je kriv izvoz; če je uvoženo blago drago ali ga ni v naših trgovinah, je kriv uvoz. Veliko kritike gre na račun obeh dejavnosti, ki sta pa v okrajnem, republiškem in zveznem merilu danes v osnovah zdravi. Dopri- nesli sta v znatni meri k sprostitvi na- šega trga, v svetovnem merilu pa k so- lidarnosti in sožitju med narodi. Naš okraj trguje danes domala z vsem sve- tom in to je uspeh, na katerega smo lahko ponosni. Dobrine vsega sveta so nam dostopne, prav tako se naši izdelki uveljavljajo v ostri konkurenci po vsem svetu. Naša izvozno-uvozna servisna služba uživa v svetovnih trgovskih kro- gih že dokajšen ugled. Izčrpali pa še dolgo ne bomo vseh možnosti, ki jih nu- di ta panoga dejavnosti za resničen dvig naše življenjsike ravni. K. L. Tovarna emajlirane posode ni samo ena največjih v naši domovini, temveč je tudi med največjimi izvozniki svojih izdelkov, ki gredo v denar domala v vseh deželah sveta ... Uspeiil zdravstvene službe v mozipshi občini Na območju mozirske občine delujeta 2 samostojni zdravstveni ustanovi: Zdravstveni dom Nazarje in Zdravst\'e- na postaja Ljubno ob Savinji. Poleg teh imamo v iVIozirju še lekarno. Zdravstvene ustanove vodijo upravni odbori, ki kažejo v svojem delu dokajš- njo aktivnost. Slabosti njihovega dela pa so v tem, da se premalo poglabljajo v razne analize, ki bi narekovale kon- kretne ukrepe za zboljšanje zdravstve- nega stanja prebivalstva v občini. Občinski svet za zdravstvo je skupno z upravnimi odbori zdravstvenih usta- nov posvetil v lanskem letu vso skrb zdravstvenemu kadru. Trenutno je v občini v zdravstvu zaposlenih 27 zdrav- stvenih delavcev. Se vedno pa primanj- kuje medicinskih in patronažnih sester, babic in zobozdravstvenih delavcev. V ambulantah je bilo lani opravljenih 43.000 prvih in ponovnih piregledov. Med obolenji zavzemajo prvo mesto bolezni dihal. Sledijo poškodbe pri delu, bolez- ni prebavil itd. Zaradi obolenj je bilo lani izgubljenih nad 55.000 delovnih ur. Samo zaradi poškodb pri delu je bilo iz- gubljenih blizu 9000 delovnih ur. To sta- nje narekuje, da bodo morale komisije za higiensko-tehnično zaščito po podjet- jih iposvetiti večjo skrb higienskotehnič- ni službi. Značilno za našo občino je tudi dejstvo, da je bil stalež bolnikov v letošnji letni dobi enkrat večji kot v zimski, ko je nevarnost za obolenja več- ja. Verjetno je temu vzrok poletno delo na polju in bo zato dolžnost vseh odgo-^ vomih ljudi, da se uvede stroga druž- bena kontrola nad takimi »bolniki«. Kljub temu, da v občini znatno pri- manjkuje zobozdravstvenega kadra, šte- vilo zobozdravstvenih storitev iz leta v leto narašča (lani je bilo preko 7000 teh storitev). Delo Proti tuberkuloznega dispanzerja je bilo lani zelo dobro. Med pomembne uspehe sodi fluorograiska akcija, ki je bila izvedena po vsej občini. Akcija je odkrila 38 novih primerov TBC. Tudi Posvetovalnica za žene in otro- ke so v preteklem letu zadovoljivo de- lale, op>aža pa .se, da se le-teh žene in matere premalo poslužujejo (predvsem v hribovitih predelih). Vsekakor pa lahko trdimo, da se sta- nje zdravstva v naši občini iz leta v leto aboljšuje. Občinski ljudski odbor pa tudi ix>sveča veliko pozornost ureditvi zdravstvenih prostorov. Pred kratkim je bil odprt nov zdravstveni dom v Nazar- jih, ki sodi med najlepše v celjskem okraju. V načrtu pa imajo še zgraditev zdravstvenega doma v Ljubnem in Gor- njem gradu. V kooperacijo z „italijanko" (Nadaljevanje s 1. strani) traktorji, zlasti zadruge našega vzhod- nega predela okraja, kjer je mehaniza- cija še šibka. V kooperacijo pri ijšenici bodo lahko stopile le tiste 2:adruge, ki bodo zmogle izvršiti vsa predvidena dela na njivah svojih zadružnikov. Tre- ba je računati na to, da v okraju ne razpolagamo z velikimi kompleksi zem- ljišč. Teh 1100 hektarjev je razdrob- ljenih na približno 2500 parcel. Poleg tega bo treba imeti na umu dejstvo, da •>Italijanka« terja določen kolobar in ne mara biti posejana na parcele, ki so pred tem »vzredile« neustrezne kulture. Zato bo potrebno temeljito .sodelovanje strokovnega kadra. Pri tej akciji bo po- trebna /elo velika dc«lednost v pogledu obdelave, gnojenja in podobnega, kajti vsako odstopanje,se lahko občutno ma- ščuje. Vsekakor pa je akcija na razveseljivi širini. Čeravno si obetamo pridelek ka- kršnega nihče ne pomni, je akcija re- alna in jo ne ocenjujejo z « avanturiz- mom« niti kmetje, še manj pa strokov- njaki. 2^to je to solidna osnova za na- daljnji razvoj p)ospeešvanja kmetijske proizvodnje. Obojestranska korist krne- la in zadruge bo oba partnerja vzpodbu- dila k še večjemu sodelovanju in k osva- janju še boljših oblik izboljševanja kmetijske proizvodnje. Morda tiomo čez leto imeli že prve žitne skupnosti, ko bodo kmetje tstermeli za tem, da z zdru- ževanjem parcel dosežejo čim cenejše obdelovanje in čim večji pridelek. Kr, Kljub uspeliom še vedno pomanjkljivosti (Nadaljevanje s 1. strani) reklamnih stroškov, kar je vsekakor 7Л pozdraviti. Tudi plače in osebni dohodki niso bili vedno v skladu s tarifnim pravilnikom. Tako so pri Rudniku Zabukovca iz- plačevali direktorju nadure in nedeljsko dežurstvo, čeprav po uredbi na take pre- jemke ni bil upravičen. Tudi premije uslužbencev v tem rudniku so bile pre- visvezano z njegovo notranjostjo. Vsako prepriča- nje, vsaka ideologija je zato živa, ker gre, kot bi rekli, skozi ljudi. Ljudje mi- sel spreminjajo v dejanje in dejanje pri- nese s seboj vedno nekaj tistega kar je v človeku, ki ga je izvršil. Morda izbira naslova ni posrečena. Estetika manifestacije. Mislim nanizati nekaj misli okoli našega naprednega, socialističnega praznikovanja. Posamez- nik si izbere tak zunanji izraz notranje svečanosti, kakršen mu prija, kakršen ga zadovoljuje in povečuje njegovo no- tranje zadovoljstvo. Ce pa gre za orga- nizacijo, potem je tudi to manifestativno vzdušje organizirano. Organizirano pač zato, ker pri tem sodeluje večina, če že ne vsi v dotičnem krogu. Najprej torej o naši politični smeri. Neizpodbitno je naša socialistična kon- cepcija najnaprednejša. Slišal sem že celo, da jo imenujejo za »moderno«. Ne zato, ker bi bila modernosti sami v na- men, pač pa zato, ker je nova, ker je na poti vsestranskega zmagoslavja. To je koncepcija jasne bodočnosti. S pre- teklostjo ima ravno toliko ix)vezave, ko- likor se iz nje uči ob dobrem, v slabem pa najde moči za boj. Prav nič skupnega pa ne more imeti z abstraktnim, še manj pa z mističnim. Zdaj lahko načnem ono, kar sem se namenil : Je ta naš zunanji maniiestativni izraz vedno v soglasju z našo koncepcijo, z našo napredno miselnostjo, z novostjo in svežino naše ideje? Rekel bi da ni vedno, oziroma malokdaj. Le poglejmo kakšne so zastave, ki jih razobesimo ob naših praznikih? Take bi smele biti sa- . mo veteranske zastave, ki so spremljale junake skozi bojne vihre. Borec je lahko ponosen na triglavko, ki jo je prinesel iz gozdov, ne more pa se postavljati s čepico, ki mu je padla v blato, ki je zmečkana in mokra obležala nekje v kotu in ni nikoli prišla v stik z milom in ščetko. Pomečkane zastave, obledele, scefrane peterokrake zvezde na njih, upognjeni, neobdelani in neočiščeni dro- govi, vse to pač ni v skladu z občutjem, ki naj nas ob razo^bešanju navdaja. Ali pa se ozrimo v izložbe, po dvora- nah, po javnih prostorih, pisarnah, po oddelkih, kjer delamo. Kot da dekora- cije ob svečanostih opravljajo za to najmanj sposobni ljudje. Šarijo z zasta- vicami, zmečkajo na kup cvetje, zele- nje, grešijo zoper pravopis pri sestav- ljanju gesel, še bolj pa zoper lepopis. Neredko iz take dekoracije nastane ne- kaj »oltarčku« podobnega, mi pa smo si edini, da naša ideologija nima z mi- stiko nič opraviti. Morda kdo poreče, češ čeprav ni ravno okusno, od srca pa je le narejeno. Vsa čast, v to ne dvo- mim, misilim pa, da je organizacija se- stavljena iz množice in da se posamez- nik naj ravna po njenem okusu. Prav- zaprav še več. Če delamo in ustvarjamo za bodočnost, iK>tem tudi na področju estetike ne smemo ostati v srednjem veku. Nerazumljivo je tudi to, da v naših javnih prostorih najdemo »umetnine«, ki so prav tako sprte s sodobnostjo, z napredkom. Od »umetniške slike« ali »umetniške skulpture« lahko zahtevamo vsaj podobnost s človekom, ki naj ga predstavlja, če že »umetnik« ni mogel upodobiti tudi tistega zaradi česa taki osebi dajemo častni prostor. V Celju je malo slik, še manj pa plastik Maršala, ki bi zaslužile, da so na vpogled ljudem. Fotografije naših voditeljev nekateri razpečevalci »izboljšujejo« z barvanjem in iz morda dobre fotografije nastane kič. Najbolj porazni so reliefi iz mavca, pobarvani s srebrno barvo. Pa se naj- dejo »mentorji«, ki tak primitivizem ce- lo priporočajo in podpirajo. Zaželeno je, da naše prostore krasijo upodobitve na- ših voditeljev, ki smo jim dolžni mno- go hvaležnosti in časti. Toda ali ni bolj- ša dobra fotografija od slabe oljnate slike, ali ni recimo mnogo boljša repro- dukcija od skrpucane plastike. Ravno zaradi častivrednosti voditeljev bi se to spodobilo. Samo neupravičeno visoka cena plačanega kipa ali slike ne more nadomestiti kvalitete. Estetika manifestacije ni drugoraz- redni problem. Kot ne moremo odpu- stiti govorniku, ki o svetlih idejah go- vori nezbrano, ki dela grobe napake, tako nam ne more biti vseeno kakšen je naš zunanji izraz, ki pa je tesno po- vezan z našimi čustvi in prepričanjem. Estetska plat našega družbenega, ali še bolje političnega življenja, naj bi bi- la vsklajena z idejo. Ta pa je svetla, či- sta in sodobna. Vsak sodoben človek raje pije pijačo iz čiste čaše, kot naro- be. Ce danes človeku hočemo ustvariti lepše bivanje, če ga navajamo h kultur- nejšemu življenju, če za tak prepotre- ben in vzgojni užitek celo plača višjo ceno (v gostinstvu na primer), čemu bi naj potem estetska plat manjkala tam, kjer človek daje duška svojemu nazor- skemu prepričanju, kjer nesebično in brezplačno soustvarja pri graditvi nove družbe in boljše bodočnosti. J. Krašovec: Vrsta zastav na posrebrenih kovinskih drogovih pred spomenikom NOB v Ce- lju zbuja nadvse praznični in hkrati estetski vtis ... V Šolam za odrasle večjo Domoč Minilo je že tretjo leto, odkar deluje v Velenju šola za odrasle. V prvem letu je imela šola bolj značaj splošnoizobra- ževalnega tečaja, naslednje leto pa je delala po predmetniku, ki ga je izdelala izobraževalna komisija pri Okrajnem s;/etu Svobod in prosvetnih društev Celje. Toda ta načrt ni obsegal nekega določenega programa, ki bi bil vmesna stopnja izobrazbe, s katero bi slušatelj lahko nadaljeval študij. Zato je ta načrt propadel. Kakor je treba najprej pomesti vežo in šele potem prag, tako je bilo treba pričeti z izobraževanjem med delavci. Najprej premagati osnovne težave in šele potem preiti k zahtevnejšim fazam . izobraževanja. Sele s šolo začne otrok živeti pravo življenje in šola je tista, ki mu bo od- raslemu odprla nove poti v dragoceno zakladnico znanja. Zato moramo tudi šolam za odrasle posvetiti vso skrb. Toda zastonj bo ves trud, če se bo za to pehalo le nekaj šolnikov, podjetja pa bodo držala roke križem. Ko sem te dni brskal po zapiskih sej izobražej/alne sekcije sindikatov Šo- štanj, sem naletel na priporočilo, naj vse sindikalne podružnice pri podjet- jih ugotovijo, kakšna je dejanska izo- brazba njihovih članov. Nič lažjega, kot sitopitti k personalnemu referentu in podatki so tu. Ti podatki bodo občin- skemu izobraževalnemu forumu služili kot dober napotek, kaj vse je potrebno,, da bodo delavcem dn uslužbencem po- sredovali najnujnejšo izobrazbo. V Ve- lenju je šola za odrasle pričela s četr- tim razredom osnovne šole. In prijav- Ijencev ni manjkalo. Se veliko lažje pa bi bilo, če bi ta šola že prej imela take podatke vseh podjetij v tem kraju! Brez tesnega sodelovajna podjetij res ne gre. Parola vsake šole za odrasle bi mo- rala biti: začeti s temelji. Dopuščati pa hkrati vse oblike višjega osnovnega in strokovnga izobraževanja za vse tiste, ki že imajo osnovo. Letos smo začeli prav. Četrti, prvi ter drugi razred nižje gimnazije so že za nami. Uspehi niso slabi. Vsi so skozi 4 mesece pridno študirali. Končni izpiti so dali jasno sliko znanja. Med predmeti je bilo najslabše znanje iz materinskega jezika. V vseh spisnih izdelkih je čutiti dominanten vpliv uradniškega jezika in dnevnega časo- pisja. Največ zanimanja pa je bilo za matematiko. To nas ne preseneča, saj vemo, da je vsak človek v proizvodnji dnevno prisiljen računati. Zelo priljub-, Ijen je bil slušateljem tudi predmet — družbena ureditev FLRJ. V jeseni bomo nadaljeval s šolo. 2e sedaj je veliko zanimanje za 3. raz- red gimnazije. Za šolo za odrasle v Ve-У lenju lahko trdimo, da se je po treh letih že afirmirala, skq^i njo pa je šlo že preko 150 rudarjev in uslužbencev. Led je torej prebit. . , Čemu molk na sestonkih Na seji nekega delavskega sve- ta razpra^vljajo o proizvodnih nalogah. Govorijo le nekateri: inženir, obratovodja, direktor in še kdo. Večina pa konspirativno molči. Molči kljub temu, da bi marsikateri rad vprašal, kako je s premiranjem delovnih mest, zakaj je to mesto bolje premira- no itd. Toda ljudje molčijo. V bojazni, da ne bi svojega mišlje- nja pozneje na raportu zagovar- jali. Nemara se boje, da bo padla temna senca nanje in jih bo le- pega dne obratovodja postavil na drugo slabše plačano delovno me- sto. Zato iz previdnosti molčijo, kajti molk jim pomeni kruh. Se vedno se pri nas najdejo ljudje, ki ne dopuste, da bi kdor- koli kontroliral njihovo delo. Pa je videl Janez, da je izginilo že- lezno ogrodje neznano kam, da je izginil les, ki ga niso uporab- ljali v proizvodnji. Toda kaj ho- češ! Obratovodja je obratovodja! On se bo že izmazal, ti pa si boš s svojim jezikom le škodoval in lepega dne izginil z delovišča, da ne bo nevšečne kontrole. Zato .ie Janez mnenja, da je bolje mol- čati. V tretjem primeru govorijo na sestanku le direktor, tehnični vodja in personalni. Večina je v manjšini. Direktorjev koncept je pripravljen. Tone bi rad vstal in povedal, kar ga teži. Toda enkrat se je že opekel in je postal pre- viden. Direktorju prikimavajo tehnični vodja in personalni ter z njima vsi molčeči. Tone sicer zna pravilno in pravično misliti, toda prebadajo ga prekanjene direktorjeve oči, ki mu velevajo molčati. In tako tudi Tone molči. Taki sličic je na sejah in sestankih naših delovnih kolek- tivov več. In kaj smo storili proti temu škodljivemu pojavu! Kaj so storile partijske in sindikalne or- ganizacije, da se taki primeri ne bi več ponavljali? Lahko bi rekli, da bore malo. Ljudje na sestan- kih še naprej molčijo, čeprav bi se morali zavedati, da več raz- pravljanja pomeni več pametnh in premišljenih sklepov, več us- pehov podjetja. Skrajni čas je, da prekinemo s to prakso. Sestanki in seje v podjetjih bi morali biti na eni strani široka družbena kontrola dela posameznikov in celote, na drugi strani pa sproščeno žarišče predlogov in kritike, kar bi vse- kakor pomagalo k pospešenemu družbenemu razvoju pri nas. Seveda pa bi morale pri vseh takih razpravah povsem izginiti osebnosti, da bi se delovni ljudje zavedali, da ne smejo, temveč da morajo govoriti in da se njihovi umestni ugovori ne bodo kaznovali, temveč upoštevali. KMEČKA MLADINA RADA IGRA IN POJE Zboljšanje gospodarskega stanja v KZ Gotovlje je pripomoglo, da se je v tem' kraju razmahnila kulturno prosvetna dejavnost. Prosvetno društvo je v svoje vrste vključilo precej novih članov, predvsem kmečko mladino^in delavce. Zlasti se je okrepila dramska skupina, ki je v pretekli sezoni odigrala več kva- litetnih predstav, s katerimi je v okraj- nem merilu zavzela vidno mesto. Z velikim elanom in voljo so pričeli igrati skoraj na praznem odru. KZ pa je pokazala polno razumevanje in jim je opremila dvorano. Kot prvo predstavo so mladi igralci uprizorili Borove »Raz- trgance«. »Raztrgancem« so sledile: »Za stanovanje gre«, pravljična igra »Rdeča kapica« in »Charlijeva tetka«. Največji uspeh so dosegli z dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«, s katero so izvedli 6 gostovanj. Prosvetno društvo je za pwitegnitev mladine v zimskem času prirejalo za- bavne večere s plesom ter ji na ta način omogočilo zdravo razvedrilo, hkrati pa' se je mladina .povezala v čvrst kolektiv. Tako so v okviru prosvetnega društva osnovali tudi pevski zbor, ki šteje 20 mladih članov. Mladina se udejstvuje tudi v društvu Partizan in v gasilskem društvu. Vsekakor so v Gotovi j ah dani vsi po- goji za kulturno prosvetno dejavnost, saj se mladina na tem polju rada udej- stvuje in uveljavi. Klančnik Karel-Levin SAVINJI Spod ledenika v gori vreš in v Rinka slapu se kristalna v stoterih mavricah ospeš in stečeš modra, v srdu kalna. Ob Raduhi najkrajšo pot utreš si skoz tesni k ravnici. Ob tehi zrasel je kremeni rod, splavarji so ljubenski strici. Ponosen planšar je Lučan . : in divji lovci logarji, Robani. Savinje, v prostosti neugnan, . Jurišal v smrt je s partizani. Preklana smreka, skleščen bor, sta spomenika bojne slave, Kjerkoli je brigade zbor, prekopljejo razbite glave. Savinja, zibel in naš grob in hmelj grenak — zlato zeleno in strm, strm, tisti rob, kjer smo prostost klesali v steno. Knjige za našo vas SLOVENSKA VAS POD KAPITALISTIČNIM JARMOM Na naši vasi polagoma že pozabljajo na težke čase, v katerih so živeli pred 20. ali 25. leli. Takrat je morala naša vas okušati vso težo kapitalističnega gospodarstva, ki do slovenske- ga malega kmeta ni imelo nobenega obzira, marveč si je prizadevalo čira več zaslužiti na kmetov račun. Te razmere bi šle polagoma v pozabo, kajti novi časi, nove skrbi in nova pri- zadevanja bi jih nekako prekrila. Toda v letih IQl? in 1956 je napisal pokojni ing. agronomije Janez Marentič na teme- lju zbranega gradiva in podatkov o teh raz- merah izčrpno razpravo, ki jo je naslovil SLO- VENSKA VAS POD KAPITALISTIČNIM JAR- MOM. V njej je v 27 poglavjih prikazal raz- mere na slovenski vasi in vse trpljenje slo- venskega malega kmeta v kapitalističnem go- spodarstvu. To knjigo je izdala založba »Kmeč- ^ ka knjiga« v Ljubljani, ki jo je opremil aka-' deraski slikar Ive Šubic s 24 izvirnimi risbami. Na koncu je razpravi dodan še zadnji Maren- tičev članek: »Čigava je bila zemlja v Sloveniji za časa Jugoslavije«. Izčrpen uvod o knjigi sa-, mi in o njenem piscu je napisal ing. Jože Lev- stik. V knjigi pa je tudi objavljen članek Lada Kozaka »Nekaj o delu Partije med slo- venskim kmečkim ljudstvom«. Knjiga ima 176 strani in stane vezana v pol- platno 8S0 din. Dobi se v knjigarnah in pri založbi v Ljubljani. KNJIŽNA ZBIRKA »KMEČKE KNJIGE. ZA 1959 Knjižna zbirka »Kmečke knjige« izhaja že se- dem let in je pri naročnikih zelo priljubljena. Letos je bila reorganizirana z namenom, da se še bolj približa našemu podeželju in se še bolj razširi. Združena je bila s Kmečkim gla- som, čigar naročniki imajo poseben popust pri naročnini. Naročniki bodo letos v decembru dobili v knjižni zbirki za 1959 priljubljeni Ko- ledar Kmečke knjige za 1959. zgodovinsko po- vest Oskarja Hudalesa »Vrnitev v življenje« in pet strokovnih knjižic. Strokovne knjižice bo mogel izbrati vsak na- ročnik izmed naslednjih: 1. Krompir, 2. Jagodi- čevje, 3. Kisanje (siliranje) krme, i. Gojenje in oskrba posevkov, 5. Travniki in pašniki — naš-a največja rezerva, 6. Pitanje živine (telet, baby beef in živine od prvega leta dalje), 7. ■ KolOibarjenje in vaški kolobar, 8. Pitanje be- konov in pršutarjev, 9. Gojenje hibridne ko- ruze, 10. Sodobni vinograd, 11. Sodobni sadov- njak, 2. Mleko. Vsaka knjižica bo imela po 40 strani. Za naročnike Kmečkega glasu je cena zbirke (koledarja, povesti in petih strokovnih knji- žic) 240 din, za nenaročnike pa 300 din. Kdor bi želel dobiti še več strokovnih knjižic poleg petih, ki jih dobi v zbirki, dobi lahko nadalj- nje po 100 din za izvod. Za zbiranje naročnikov so se zavezale okrajne zadružne zveze in kmetijske zadruge, ki bodo poskušale dobiti čim več naročnikov, mnoge med njimi so pa naročile zbirko za vse svoje člane. Vse tiste, ki se na zbirko še niso na- ročili, pa opozarjamo na njo ter jih vabimo, da se nanjo naročijo pri svoji kmetijski zadru- gi ali pa neposredno pri Založbi »Kmečka knji- ga« v Ljubljani, Miklošičeva 4. DELAVSKI SVET TOVARNE NOGAVIC NA POLZELI RAZPISUJE MESTO ŠEFA GOSPODARSKO-RACUNOVCHDSKEGA SEKTORJA. Pogoj: najmanj pet let službe na vodilnem položaju v računovod- skem sektorju. Nastop službe takoj ali najkasneje do 30. septembra 1958. Stanovanje po izbiri (družinsko ali samsko v novem bloku ali v dvostanovanjski zgradbi v neposredni bližini ipodjetja]. Plača po tarifnem pravilniku, vse ostalo po dogovoru. Dr. Bulek na specializaciji Butek je kot študent na medicinski fakulteti že pred leti sanjal o svoji pri- hodnosti z avtom. Zdaj, ko pa je pred Butek postavil še »dr.«, pa je to postala že prava fiksna ideja. Plača, ki jo je dobival še po svojem stažu, je resnično precej suho zategnjena in tako njegov avto še vse preveč utvari podoben. No, na svojem službenem mestu se je dokaj dobro izkazal in pokazal posebno za- ; nimanje za kirurgijo, plastično menda.. Zelja po izpopolnjevanju je končno pre- - segla možnosti v mejah naše domovine, in dr. Butek je vztrajal brezpogojno' na tem, da mora zaradi dobrobiti naše skupnosti in družbene koristi na spe- cializacijo v tujino, v Nemčijo. Da, Nemci imajo vsekakor sposobnosti za plastično kirurgijo, saj jim je zgodovi- ska nujnost v preteklosti nudila dovolj izkušenj. Ni res? Rakodolski merodajni ljudski forum je dr. Butku dal dopust in mu preskrb el vsa potrebna sredstva, celo devizna. Dr. Butek se je odpeljal v Nemčijo, v bavarsko mesto München. Zakaj prav tja, ne vem, toda v Miinchnu je začel svoj specializacijo. Prva pisma, ki jih je pisal mami, nekim dekletom in pri- jateljenri, so bila polna oduševljenja. »Kmalu bom na konju!« je bil zaklju- ček vsakega pisma. Da, zdaj bo verjetno kmalu blizu doktoratu znanosti, ki bo njegov akademski naslov še bolj po- žlahtnil, so si mislili nekateri, drugi, zaupnejii in stvarnejši pa so predvi- devali v tem konju vsaj obrabljen DKW. Pa se je zgodilo, da je skupina ra- kodolskih športnikov potovala na med- narodno tekmovanje in se spotomß u- stai7ila tudi v prijaznem Miinchnu. Raz- igrani mladi ljudje so prodajali zijala po ulicah in klepetavi Krakin se je za- letel v cirkularko, ki jo je potiskal pred seboj postaven možak z inteligentnim obrazom. Se pač v Miinchenu tudi pri-, pravljajo na zimo in na kuho. »Poglej ga, vraga,« je v pristni rakodolščini vzkliknil Krakin, ko je poprej vljudno dejal še: »Pardon, bitte!« tu je že vsak drvar z akamedskim obrazom!« Drvar- ju pa se je strašno mudilo. »Hudiča, dr. Butek!« je vzkliknil športnik Drago. Hitro so ga dohiteli in ga pozdravili. Nekako v zadregi se je smejal in ne- rodio stiskal roke, kot bi hotel vsak čas pobegniti. K sreči pa je pristopil plavolas možak v modri obleki in sko- raj rezko, vendar z nasmeškom kap- larske kvalitete, dejal: Dritte Haus, rechts!« »Sofort!« je odvrnil drvar dr. Butek in komaj še izgoltal: »Nasvide- nje!« Sportniki so se spogledali, zardeli in sklonili glave. No, po treh mesecih se je dr. Butek vrnil iz specializacije z uporabnim, do- kaj čednim DKW. Prijatelji in znanci so mu čestitali in na službenem mestu je bil izpopolnjen strokovnjak brez pa- ra, saj se je vrnil iz specializacije v Nemčiji. Rakov dol je pridobil, ogromno pridobil, kajti dr. Butek je doživel oči- ščenje in prerojenje z avtom v čaru specializacije v tujini. Sotelski 25. JULIJA — STEV. 29 Življenje na naši vasi Kaj meni o kooperaciji napredni živinorejec Jevšeh iz Konovega pri Velenju Poglejmo si naprednega kmetovalca in živinorejca s Konovega pri Velenju Jevška Franca. V njegovem hlevu so danes 3 lepe krave sivorjave pasme. Med njimi mu daje ena nad 4000 litrov mleka letno. V hlevu bo še četrto mari- jadvorsko zamenjala sivorjava. Toda Jevšek je tudi sicer napreden kmetova- lec. Med prvimi je bil, ki so se ogreli za žičnico za hmelj. Tokrat ob izdelavi žič- nice ga je jezilo le, da skupine iz Savinj- ske doline, ki so žičnico postavljale, niso uix>števale kooperacije in tako niso žič- nico zanj in za soseda napravile skupaj, kar bi precej pocenilo stroške. Njivi obeh sta skupaj. Sedaj pa se zopet jezi. Zakaj? V prvoletnem hmelju je posadil koruzo. Tako je dvakrat izrabil zemljo in prvoletnik zaradi tega ne bo trpel. Toda komisija mu grozi, da mu bo za- radi tega odtrgala 20% od regresa, ki ga skupnost nudi vsem tistim, ki so posta- vili žičnice. Menimo, da bi tako ravna- nje ne bilo upravičeno. Na vprašanje o kooperaciji je kmet Jevšek odgovoril pozitivno, saj je pre- pričan, da bi brez pomoči zadruge ne uspel gospodariti sodobno. Od takega sodelovanja si obeta hitrejši gospodar- ski napredek, ki se bo kazal v povečani in kvalitetnejši proizvodnji. Zakaj se je vključil v sodelovanje? Vezan je na kredite za proizvodnjo. Tu- di on se najbolj ogreva za hmeljarstvo, saj je to zanj najrentabilnejši vir do- hodkov. Mimogrede je ob hmelju poto- žil, ker ni bilo ob postavitvi žičnic stro- kovnjakov, ki bi svetovali, kako pravil- no žičnico postaviti. Poleg hmelja se najbolj zanima za ži- vinorejo. Zadruga mu je nabavila ple- mensko živino. On se podpisanega dogo- vora drži in redno oddaja nxleko, zarod pa KZ. »iKo primerjam marijadvorsko s sivorjavo, vidim, da pri isti krmi, da sivorjava enkrat več mleka. Vidite in v tem je bistvo sodelovanja. V hleve ta- ko živino, ki največ da, saj ima od tega tudi skupnost veliko koristi!« mi je vne- to pripovedoval. Ko sem mu zastavil novo vprašanje, me je zopet radovedno pogledal izpod očal. »Strokovno pomoč?« Pri sadju in hmelju da. Pri živini ne! Toda sedaj so v KZ dobili živinorejca. Sam zelo dosti bere in neprestano računa, kar je edino prav in ekonomsko opravičeno. Je proti specializaciji proizvodnje sa- mo zato, ker se boji, da bi po toči ali kaki drugi nezgodi ostal nepreskrbljen. Sicer pa meni, da bi v Šaleški dolini ka- zalo uvrstiti sadjarstvo, živinorejo in hmeljarstvo. Skupnost bi morala ob ne- zgodah, kot suši in toči, kmetu nuditi za- sigurano pomoč. Potem bi tudi Jevšek ne imel pomislekov. Ob rob še to! Jevšek je med tistimi naprednimi kmetovalci, ki izrabi vsa razpoložljiva sredstva, da na svojih 5 ha obdelovalne zemlje dobi čimveč. Lani je tekmoval za višji hektarski donos v krompirju, žitu in hmelju. Le pri prvem mu je spodletelo! Na posestvu, ki meri 10 ha, je porabil lani 36 q umetnih gno- jil. Tudi travnike redno gnoji s Toma- ževo žlindro. Pravi, da ga prav to »raj- sa«. Verjamemo! Saj to: uporaba vseh sodobnih agrotehničnih ukrepov in za- dostno gnojenje bosta tudi v tej dolini močno dvignila kmetijsko proizvodnjo. MEDVEJA se v severneiD Mvm (Na obisku pri Počitniški zvezi celjskega okraja) Medveja — neznatno naselje v sever- nem Jadranu. Le pol ure je oddaljena od Lovrana in samo lu-o jjočasne vožnje od Reke. Da, neznaten kraj ob plavem Jadranu. Toda danes je v njem promet na evropski ravni. Vsako minuto drči ob asfaltni cesti skozi nasade oliv in smokev elegantna limuzina. Medveja s svojo čudovito plažo in prozorno čisto vodo se je spremenila v internacional- no taborišče. Camping, da! Poleg šte- vilnih Nemcev in Avstrijcev pr'ihajajo sem, v zatišje sončnega dela našega Primorja še Danci, S vedi, Angleži in drugi. Tu, v srcu Medveje, se je ustavila letos tudi Počitniška zveza okraja Celja. Prejadral sem ves južni del Jadrana, se čudil vedno lepi splitski rivi, toda ob pogledu na magično oko severnega Ja- drana sem ostrmel. Moje začudenje pa se je stopnjevalo še v trenutkih, ko sem mimo nadutih sosedov stopil med domače. Menda res ni bilo mogoče najti pripravuejšega kraja za taborjenje kot je zatrjeval upravnik tovariš Jer in. Nemo mu prikimam. 16 w^eekend hišic in 22 šotorov, v njih pa 117 mladih ljudi, študentov in vajencev :iz celj- skega okraja. Ob rumeni in suhi poti, ki vodi na taborni prostor, hladna in poživljajoča voda — velika dragocenost žejnega in utrujenega ferlialca. Nato veseli in ra- dovedni obrazi iz vseh šotorov, ki po- zdravljajo prihajajoče. Prišli smo v opoldanski vročini, ki le utrjeni koži dovoli barvati dalje. Začetnikom pa je bolje, prebiti ta čas v omotični drema- vici pod vročo platneno streho. Okoli šotorov je red. Red je tudi ves dan. Po vstajanju jutranja telovadba, nato zajtrk in kopanje do kosila. Kaj lepšega kot je to, da iz šotora skoraj stop^iš v slano vodo! Nato popoldne spet kopanje vse do večera, ko veli- kanska rumena krogla tone v neizmer- ni gladini. Tisti trenutki so tudi na obali najlepši. Staro in mlado si od- dahne. Stari iz oljkovih senc, mladi kot ponovno prerojeni ob rahlem šepetu, ki prihaja z oljnate gladine posrebre- nega morja in se rahlo ujema z vrhovi nizkega in dišečega drevja ... »Nekaj tako lepega še nismo videli!« šepetajo tujci, kot bi jih bilo sram, da koščka te lepote nimajo v svoji bogati domovini. Spominjam se pogovora z živahno Avstrijko. Njena fotokamera je nenehno škrtala. Pogledala me je s plavimi očmi kot bi občutila, da jo opazujem. »Lepi, čudovito lepi so vaši kraji ob morju!« mi de. Veste, tudi za nas bodo neizbrisen spomin, ki bo po- novno oživel pozimi. Takrat bomo po- snetke reproducirali na veliko platno in v mislih zopet doživljali nepozabne dni ob Jadranu. »Schön!« sem odvrnil, a čustev ob takem priznanju nisem po- kazal. Vmes le to, da sem takrat bil še dvakrat ponosnejši, da sem se rodil na taki zemlji. Pohitimo zopet v tabor. Pogovarjam se z vajencem iz Rogaške Slatine. Nato zopet z maturantom iz Maribora. Poleg njijju je stal preprost kmečki fant. Le- tos je prvič na morju. Njegov hrbet je škrlatno rdeč, ker se je predolgo izpo- stavljal soncu. Po nekaj dneh se je že vživel v novo in pisano družbo. Po- skušal je biti njej enak. Stal je z njo v vrsti, poslušal z njo dnevno zapovest, opravljal požarstvo skupno z njimi in doživljal prvi taborni og'enj. Zadnje čase se upravnik jezi, češ, premalo kul- turno-prosvetnega dela je med mladi- mi ljudmi. Prvi taborni ogenj, brez ognja, je bil veren odraz takega dela. Nekaj slabih dovtipov, dva šlager j a in nekaj Župančičevih recitacij. Sedaj se bolj skrbno pripravljajo, kajti življenje članskega kolektiva po 14 dneh mora biti kronano z zaključnim programom, ki bo med poslednjimi in najmočnej- šimi vtisi s plavega Jadrana. Sam sem doziyel dosti takih poslovilnih večerov in priznati moram, da so ob spominu nanje vselej vzplamteli, kot vzplamti pogasel ogenj, v katerem se še skrivajo iskre. Isti kmečki fant z zagorelim hrbtom se bo vrnil domov med žitna polja. Nehote bo primerjal valovanje rume- nega klasja z valovanjem zasanjanih valov. Takrat bo zopet na Jadranu, na tistem svetu, ki ga je letos spoznal in vzljubil. V njegovi zavesti bodo zaži- veli Mariborčani, Rogačani in Smar- čani. Taborni ogenj bo zagorel in takrat bo tudi v njem ponovno zagorela velika želja — še videti morje, še spoznavati našo domovino. Vračam se! Poslednji pozdravi! Pred menoj rastejo novi šotori. Prav ob ro- bu našega taborišča se je vgnezdil veliki plavolasi German. S svojim šo- torom je zavzel prostor, na katerega bi mi postavili štiri šotore. On plača na osebo 120 dinarjev, mi 60. Toda profitiral je on. Zopet usluga v korist tujcu! Izračunajte! Traktopisti so pohazali znanje in spretnost (Nadaljevanje s 1. strani) neslo nekaj presenečenj. Veliko število gledalcev je bilo priča ostri tekmi naših kmetijskih strojnikov. Pri oranju kot pri spretnostni vožnji je bila najostrejša borba med lanskimi zmagovalci. Ker bo v septembru republiško tekmovanje, ta- koj za tem pa zvezno tekmovanje v Novem mestu, so bili tokrat kriteriji zelo ostri. Tekmovalna proga za spret- nostno vožnjo je bila zahtevnejša od onih v prejšnjih letih. Komisije so pa- zile na vsako malenkost. Tako je bilo prav, kajti na republiiškem tekm.ovanju, zlasti ipa na zveznem, ne bo šala sipo- prijeti se z ekipami drugih okrajev, oz. republik. Tekmovanje je pokazalo, da so naši traktoristi postali pravi strokovnjaki pri svojem delu. V tekmovalnih rezultatih so se tesno držali eden drugega. Lan- skoletni prvak Hren pa je imel smolo. Ni tekmoval s svojim traktorjem in je poleg drugih vzrokov tudi ta vplival na njegov slabši plasman. Tako se je zgo- dilo, da je republiški prvak Hren izpa- oletni vročini je sicer naravno, toda sila neprijetno in ga je treba zato vsaj omejiti. Osnovna nalo- ga je vsakodnevno kopanje in tuširanje. Po kopanju pa je dobro mesta, kjer se najbolj znojite, namazati z dobro kolen- sko vodo. Za poteče ljudi je silno važna tudi pravilna prehrana, ki zelo vpliva na znojenje. Treba se je izogibati mast- nih in slanih jedi, ki i»vzročajo žejo. Priixwoca pa se čim več sadja, zelenjave in sadnih sokov. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZ- MERIJ PODJETJA »SAVINJA« LESNA INDUSTRIJA CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: a) 3 KURJAČE, b) STROJNIKA, C) DVA USLUŽBENCA(-KE), vešče administrativno-računskih del, d) TRIDESET DELAVCEV — TEŽAKOV. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku jxxljetja. Pismene ixmudibe pošljite v tajniStvo podjetja ali pa se osebno zglasite. žena*dom*družina*žena*dom*družina Otroci naj rastejo v družinskem okolju (REORGANIZACIJA DOMA TONCKE CeCEVE) Svet za zdravstvo in socialno skrb- stvo pri celjski občini se je odločil, dom Tončke Cečeve v G a ber j u spreme- niti v dnevno zavetišče za šolske in pwedsolske otroke. Spremembo so nare- kovali predvsem vzgojno preventivni razlogi. Razni vzgojni domovi — pa naj bodo še tako lepi in vzgojno osebje še tako neopK>rečno — ne morejo otroku ni- koli dati tistega, kar mu lahko nudi dru- žinska vzgoja. Se dvakrat težja pa je v domu vzgoja tistih otrok, katerih dru- žine so v moralnem pogledu iztirjene. Tak primer je bil tudi v domu Tončke Cečeve. V njem so se nahajali večji del otroci delamrznežev, alkoholikov in iz- prijenih žena. Seveda pa so bili vmes tudi otroci poštenih delovnih staršev, ki so jih razmere prisilile odtrgati otro- ka od družinske vzgoje. Razumljivo je, da so težkovzgojljivi otroci negativno vplivali na normalne in prizadevne in je bilo zgrešeno, da so prvi kot drugi bivali pod isto streho Oddelek za zdravstvo in socialno skrb- stvo pri celjski občini je v 2iadnjih letih dosegel izredno lepe usi>ehe v vpraša- nju rejniške službe. Tudi za otroke v tem domu je že delj časa boril ostro borbo, da bi jih iztrgal neuspešni dom- ski vzgoji in jih izročil rejniškim dru- žinam. Cilj oddelka je preventiva — da se otroka predčasno zavaruje, da ne bi iztiril. Upravičeno je zato njegovo stremljenje po dnevnih zavetiščih, kjer je otrok del dneva pod skrbnim nadzor- stvom ,i>edagoških voditeljev, ostali čas pa preživi v krogu lastne ali rejniške družine. Tako bo moč zaščititi otroke zaposlenih mater, ki so marale doslej otroke ali zapirati v stanovanje, ali pa iskati ženske, ki jim je otroka čuvala v času njene zaposlitve. 2л otroke, ki so vzgojno iztirjeni pa inaaano itak primer- ne domove drugje. z reorganizacijo doma Tončke Cečeve v dnevno zavetišče pa je svet za social- no varstvo istočasno dobro razmislil in tudi ukrepal glede 55 otrok, ki so se doslej nahajali v tem domu. Osemin- dvajsetim otrokom je preslorbel dobre rejnike, 16 otrok bo vrnil staršem (ki so si v tem času razmere že uredili), 2 go- jenca bosta šla v Dijaški dom, dvema mladincema pa so preskrbeli zaposlitev. Razveseljivo pri naših občanih je dej- stvo, da družine zelo rade sprejemajo otroke v rejo in zanje tudi nadvse lepo skrbe. Izgleda, da bomo v Celju v pogle- du razširitve rejniške mreže dosegli za- vidljivo stopnjo in da se bodo po našem mestu lahko zgledovala druga mesta. Cilj socialnega skrbstva in nas vseh pa je: čim več dnevnih zavetišč, da razbre- menimo zaixxsleno mater — zraven pa slednjemu otroku toplo, družinsko vzgo- jo. V dnevnem zavetišču Tončke Cečeve v Gaberju bo našlo zatočišče približno 140 otrok (60 predšolskih in 80 šolskih otrok). Otroci bodo imeli v zavetišču 2 malici, obed ter strokovno pomoč pri učenju. Prispevek staršev bo mašal me- sečno 2000 dinarjev, ostalo pa bo doti- rala občina. Ker ibo več otrok, se bo tu- di vzgojno osebje povečalo. Imeli bodo dobro organizirane učne ure, veliko po- zornost pa bodo posvetili tudi ix)litehnič- ni vzgoji in raznim interesnim krožkom, pri katerih se bo mladina razvedrila. Tudi delavnico za politehnično vzgojo bodo imeli. Oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo ima v načrtu ustanoviti v le- tošnjem ali prihodnjem letu še nekaj takih dnevnih zavetišč. Zelo iKctrebno bi bilo dnevno zavetišče v Malgajevi, Gre- gorčičevi ulici in na Bregu. Ce bodo pristojni ljudje za ustanavljanje dnev- nih zavetišč pokazali dovolj razumeva- nja, bomo lahko v našem mestu letos odprli vsaj še dva. 25. JITLIJA — STEV. 2t Tralitopisti na tekmovalni progi... šofer mora poznati svoj stroj, mo- ra poznati prometne predpise in znati mora -voziti. Traktorist mora poleg tega biti še kmet. Brazda, ki jo orje mora biti tako globoka, kot to zahteva kultura, ki bo na parceli rasla¡, kadar obdeluje kulture, jih ne sme pomandrati in poškodovati, delati mora dobro in hitro, da stro- ški ne bi bili previsoki. Vrh vsega mora biti še zadružni aktivist, kajti kmetijska mehanizacija je šele na pohodu. Pred leti začeta tekmovanja trak- toristov so postala tradicija. Na ta- kih tekmovanjih se traktoristi med seboj pomerijo kaj vse zmorejo. Ta- ka tekmovanja pa so hkrati tudi propagandne prireditve za kmetij- sko mehanizacijo, brez katere si od- ločnega napredka v kmetijstvu ne moremo misliti. * Tako tekmovanje je bilo v nedeljo v Medlogu. Prišli so najboljši po- klicni traktoristi in začetniki iz aktivov mladih zadružnikov. Na mizi glavne komisije sta se v soncu svetila dva prehodna pokala — eden za poklicne traktoriste, drugi za mlade začetnike. Poleg nagrad sta bila ta dva »srebrna piskrčka« glavna vaba vseh sodelujočih. Tekmp- vanje je privabilo mnogo gledalcev. Poleg kmetov iz bližnje in daljne okolice, poleg zadružnih funkcionarjev so se ga udeležili tudi Celjani, nadalje pripadniki JLA, mladina in še mnogi drugi. Tekmovalci, ki jih je bilo nad 70, so startali dvakrat. Enkrat na njivi, kjer so orali, potem — ■ ■' pa na strašno zaviti in komplicirani progi za spretnostno vožnjo. Kot nihče drugi, tako tudi jaz ni- sem vedel, kdo bo prvak, da bi lahko z njim »opravil« tudi svojo repor- tersko nalogo. Zato sem izbral edino dekle, ki se je ojunačilo med tek- movalce močnejšega spola. To je bila Milka Cizejeva z Gomilskega, ki je že na tekmovanjih v Preboldu in na Vranskem mešala štrene mo- škim tekmovalcem. Naša tekmovalka je na hrupno ropotajočem traktorju izgledala precej nebogljeno. Dekle srednje rasti, drobne postave, zago- relega obraza pod lasmi pov'^zanimi v dvoje kitk, je bilo pravo nasprotje s hrusti, ki so dajali videz, da so sami postali del traktorja. Tekmo- vanje pri oranju je zadovoljivo opra- vila, zdaj pa jo pospremimo va Zmagovalec Lenič iz Šentjurja spretnostno vožnjo ... Traktor s pri- kolico se trese od ropotanja težkega stroja pripravljen na start. Komisija ob »vhodnih vratcih« skrbno pregle- da vozilo in njene dokumente. Znak za start... Naglo zapelje dekle po vijugasti poti, ki jo označujejo ko- lički z zastavicami. . . Smola . . . Ena zastavica je padla. Stiri točke manj. Toda ni časa za obžalovanje majhne nespretnosti. Traktor poskakuje med količki. Dekle naglo ustavi. Priko- lico je treba ritensko spraviti v »ga- ražo«, potem pa spet z vso brzino naprej. Cez stezo je postavljena ovi- ra. Spet je treba ustaviti stroj, od- straniti oviro, zapeljati skozi, toda dekle je pozabilo, da je treba oviro, ki naj bi bila vrata nekakšiie ograje spet zapreti.. . Spet nekaj točk nfl škodo. In končno pride ono najtežje. Vožnja nazaj skozi »strojno lopo«. Traktor je pri vožnji nazaj nepokoren, prikolica pravo sitno breme. Nekajkrat je bilo treba znova poskusiti, da je prišla skozi. Potem pa nagel obrat in z vso brzino okoli tekmovalnega prostore, kajti gre za sekunde... Pa je le šlo. Dekle se je i^rstilo med pet najboljših med mladimi tekmovalci. -ju- JJspel gasilski festival v Slov. Konjicah Minulo soboto in nedeljo so gasilci konjiške občine slavili dva zelo po- membna dogodka: konjiško gasilsko društvo je slavilo 85-letnico svoje usta- novitve, istočasno pa je bil v tem kraju prvi dravinjski gasilski festival. Same priprave so segale že nekaj mesecev nazaj in so v okviru obč. gasilske zveze sodelovala prav vsa društva v občinL V nedeljo zjutraj so se od vseh strani pričeli zbirati gasilci s svojimi vozili. Prišli so menda iz večine društev celj- skega okraja, iz sosednjih občin mari- borskega okraja, nekateri pa celo iz sosednje Hrvatske. Ze v dopoldanskih urah so imeli na stadionu svoj prvi zbor in vaje za popoldanski nastop. Popoldanske prireditve so se pričele s slavnostno povorko skozi mesto, v kateri je sodelovalo par sto gasilcev v uniformah, več desetin mladih ga- silcev-pionirjev, dalje enote civilne za- ščite, RK, sanitete, poleg tega pa sta sodelovali še dve godbi. Ob zaključku parade je vozila dolga kolona gasilskih avtomobilov, ki je odšla na športni sta- dion, kjer so bili nastopi vseh sodelujo- čih enot. Govor o pomenu praznika je imel predsednik občinske gasilske zve- ze tov. бис, ki je orisal na kratko raz- vojno pot konjiškega društva ob visoki obletnici, prav tako pa tudi gasilstva v občini na sploh. Ta so danes zelo močna orgEmizacija, saj imajo preko 1000 čla- nov, samo v lanskem letu pa so s svo- jim delom očuvali za preko 10 milijo- nov dinarjev narodnega premoženja. Razen di4xštev v vseh večjih krajih ob- čine, imajo gasilske organizacije še v štirih večjih podjetjih. Skoraj povsod so vključili mladino v pionirske vrste, kjer dokaj aktivno delajo. Nastopajoče gasilce in udeležence festivala so po- zdravili še predsta-\miki repubHške in okrajne gasilske zveze ter občinskega odbora SZDL. L. V. ------ •TaSíT'Ori Smrtna žrtev prometne nesreče in alkohola Preteklo soboto smo ob 2. uri ponoči spet zabeležili smrtno žrtev prometne nezgode. Zidanšek Jakob iz Strmca pri Laškem se je za svoj 27. rojstni dan ta- ko močno opil, da je obležal na cesti II. reda Celje—Zidani most (izven na- selja Laško—Zidani most). Voznik oseib- nega avtomobila, ki je vozil iz smeri Zidani most proti Celju, je sicer v hipu močno zavrl, ko je opazil na cesti leže- čega človeka, vendar mu ni uspelo pra- vočasno ustaviti vozila in je tako Zi- danška povozil do smrti. Spet je treba ugotoviti, da je bil tudi tokrat glavni povzročitelj nesreče alko- hol. V nedeljo ponoči se je z Mopedom vračal proti svojemu domu Anton Red- nak iz Medlega. Ker je bil močno vinjen ga je zaneslo s ceste v bližini Levca, kjer je trčil v električni drog. Vinjenega mopedista je vrglo na cestišče in se je močno poškodoval po glavi in desnem ' kolenu. Oba primera kažeta, kako nevarno je prekomerno uživanje alkohola — tako, za pešce, kot za vozače. DISCIPLINIRANI DAVKOPLAČE- VALCI Na območju mozirske občine je bilo' do konca meseca junija vplačano 98% polletnega predpisa davščin, ki jih mo- rajo plačevati prebivalci. Visok odsto- tek vplačanih davkov dokazuje, da so davčni plačniki v mozirski občini precej disciplinirani. Seveda pa je k temu dosti pripomogla, tudi dobro organizirana iz- terjevalna služba pri upravi za dohodke.~^ 25-LETNÏCA GASILSKEGA DRUŠTVA V ŠALEKU PRI VELENJU V Saleku pri Velenju so 20. julija proslavili 25-letnico obstoja gasilskega društva. Proslava je bila še toliko lepša, saj so ob tej priliki otvorili nov ga- silski dom, ki je zgrajen do III. faze. Nanj so prebivalci Šaleka toliko bolj: ponosni, saj so večino del ob njem opravili prostovoljno. PROSTOVOLJCI V KONJICAH GRA- DIJO NOVO ŽAGO Na gradbišču nove žage lesnega obra- ta v Konjicah so v zadnjih dneh izkopali temelje ter jih že v celoti zabetonirali. Delavci tega obrata, ki so sprejeli ob- vezo za prostovoljno delo, svojo obljubo dobro izpolnjujejo. Pro&tovoljci delajo v popoldanskih urah p>o skupinah 4 do 6 ur na dan. Nova žaga bo v celoti grajena iz ne- gorljivega materiala, leseni bodo samo podi in nekateri manjši deli. ŠPORTNA DEJAVNOST NA GOMIL- SKEM TD »Partizan« Gomilsko ima v letoš- nji sezoni za sabo že precej tekmovanj, tako v atletiM, nogometu kot v odbojki. Menda ni društva v Savinjski dolini, ki bi se lahko ponašalo s tako uspešno š.portno dejavnostjo kot Partizan na Gomilskem, ki niti nima lastnega šport- nega igrišča. Vsa atletska tekmovanja prirejajo na vaškem travniku. Toda tudi Gomilčani gradijo sivoj sta- dion, ki bo verjelno gotov že v letoš- njem avgustu — pred telovadnim nasto- pom. Pričakujemo, da se bo s to prido- bitvijo športna dejavnost v Gomilskem še povečala. KAJ JE S KANALIZACIJO V SELCAH? Kanalizacija, to je speljava vode iz Selc v Voglajno, je bila že laini v glav- nem dovršena. Ostal je samo še del od Teharske ceste do začetka naselja. Se- daj pa to delo že od zime stoji in zasi- pava izJcopani rov »zob časa«. Prebivalci Selc pričakujejo v dogled- nem času dovršitev teh del, ali pa vsaj pojasnila, zakaj se dela ne nadaljujejo in končajo. CENE .NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir stari — (20—25); krompir novi 25—46 (30—50); čebula 50—79 (60-70); česen 100—120 (100-120); fižol v. 90 (70-90); fižol n. - (50—70); fižol v stroč. 80-100 (60—120); grah ▼ str. 60 do 80 (70-120); špinača — (150); solata 20—50 (50-70); evetača 35-55 (60-80); ohrovt 30—40 (40-50); buče jed. 30 (40); peteršilj 60-100 (100 do 120); korenček 40—50 (40—80); koleraba 40 (40-50); pesa 50 (30-60); kumare 50-80 (60 do 90); paradižnik 70—110 (—); paprika 100—170 (—); zelje gl. 20-40 (30-50); kis - (40-60); gobe sveže — (120—500); gobe suhe — (1000 do 1500); slive suhe 280 (—); slive sveže — (80); orehi celi 250 (250); orehi luščeni 800 (—); rozi- ne 440 (-); orašidi 400 (-); mleko - (36); maslo — (500); skuta — (160); smetana — (240); kokoši — (480—750); piščanci — (200—450): zajci - (150—500); ribe — (220); med — (400); jajca 16 (15-17); koruza - (50-55); pšenica - (50 do 60); oves — (45); ječmen — (45); češnje 56 do 60 (50—70); ribez — (150); borovnice 60 (50 do 90); maline — (140—160): hruške 70—100 (60 do 100); jabolka 50—70 (40—70); limone 270 (—); breskve 100—130 (100—140); marelice 100 (-); kosmači - (80—100); Fige sveže 70—90 ( ). gibrnjo prebivalstva' ^ času od 12. do 19. julija 19SK je bilo rojenih 14 dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Bernard Merljak, dclnTei- iz René in Vero- nika Rakovnik, poljska delavka i/. Celja. Cor- tan Resinovič, študent iz Maribora in Nada V račko, študentka iz Ljubljane. Jožef Zopanr. brive<- in jnlijana Lombergar, delavka, oba iz Starega trg« pri Ložu. Vincenc Planinšič, po- niožiii delavec iz Lovrenca na Pohorju in Ivana Kìn-љ, delavka iz Celja. Martin Sobočan, dela- vec in .Кал Terezija Parlant, tkalka, oba iz Vrbja. Ivan Ravnikar, absolvent elektrotehnike iz Celja in Ljiljana Rizmal, ab.M>lvent medi- cine i7. Polzele. Jožef Brglej. delavec in Jožefa Božnik šiviljska pomočnica, oba iz f'elja. Jožef Zorko, fotografsALi pomočnik iz Celja in .Vlariju Kra.šek, šiviljska pomočnica iz Tm<»velj pri Celju. Franc Vodašek, skladUčnik in Angela Rozjnanič. bolni.ška strežnica, oba iz Celja. Branko Paviša, nogometni trener iz Zagreba in Adela Meško, administratorka iz Celja. Umrli so; Andrej Brinar, pooetitnik iz (ioreujc vasi, star 60 let. Ivan Ratnik, delavec iz Arje vasi, star 27 let. Cecilija Mavric, gospodinja iz Celja, stara 62 let. Ivan Mermik, otrok iz Pletoverja, st|Br 1 mesec. Josip Delakorda, invalid, upo- kojenec iz ("elja. star 73 let. .Marija Role, go- spodinja iz Celja, stara 6М let. KOMISIJA ZA SKI^EPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZ- MERIJ PRI PODJ ELEKTROPRENOS LJUBLJANA, OBRAT LASKO sprejme takoj STROJEPISKO ALI POMOZNO MATERIALNO KNJIGOVODKINJO. Plača pu tarifnem pravilniku in dogovoru. Stanovanje zaenkrat ni na razpolago. Pismene ponudibe pošljite na »ELEKTROPRENOS« — transfortna- toreka postaja LASKO. KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIÇ RAZMERIJ pri MEHANIČNI TKALNICI »METKA«, CEI^E raepLsuje tri delovna mesta za ključavničarske vajence. Pogoj: nižješolska izobrazba oziroma osemletka. Prijave sprejema »Splošni oddelek« p>odjetja. Upoltojencf ne nasedajte rainim f^dohroinihom** Novi zakon o pokojninskem za- varovanju je prinesel našim upo- kojencem veliko novih ugodnosti. Teh ugodnosti se naši upokojenci tudi v znatni meri poslužujejo, kar dokazuje okrog 4.000 vlože- nih predlogov pri Okrajnem za- vodu za socialno zavarovanje v Celju, s katerimi so upokojenci prosili za prizanje raznih pravic, ki jim jih nov zakon nudi. To je pa povzročilo 'pri zavodu zelo ve- liko dela, tembolj ker so predpisi sorazmerno komplicirani in zah- teva rešitev vsakega individual- nega značaja precej časa, zlasti zato, ker gre za daljši in zamotan postopek. To situacijo, v kateri vsi upo- kojenci težko čakajo rešitve svo- jih prošenj, pa so izkoristili ne- kateri brezvestneži in skušajo od upokojencev izsiliti nekatere ko- risti za sebe. Do sedaj najtežji primer se je pripetil v Savinjski dolini, ko je neki brezvestnež prišel k starej- šemu in bolehnemu upokojencu in mu obljubil, da mu bo »njego- vo zadevo uredil v katkem času«, vendar pa mu naj ta upokojenec da 2.000 din za »stroške«, ki jih bo imel s to ureditvijo. Zavod je za ta primer že predlagal uvedbo kazenskega postopka. Poleg tega so na zavodu že ne- kajkrat opazili tudi ene in iste ljudi, ki prihajajo celo s pisme- nimi pooblastili posameznih upo- kojencev »urejevat njihove po- kojninske zadeve«. Razumljivo je, da takim osebam na zavodu ne dajejo nobenih informacij in ne dovolijo vpogleda v pokojninske spise. Zato opozarjamo upokojence, da takim »svojim dobrotnikom« ne nasedajo, ker taki ljudje samo izkoriščajo že tako težko stanje. Okrajni zavod za socialno zava- rovanje v Celju priporoča vsem upokojencem, da se le v res nuj- nih primerih obračajo na zavod in to sami, ne pa preko drugih ljudi in to izključno v uradnih dnevih, t. j. ponedeljkih, sredah in sobotah od 8. do 10. ure. Vsaka izjema pa povzroča samo nepo- trebno zavlačevanje za vse druge upokojence, ki res težko čakajo rešitve svojih vlog. Zavod je po- leg tega tudi zastavil vse sile, da vse prevedbene primere čimprej konča, v interesu upokojencev sa- mih pa je, da so uindevni in se obračajo na zavod v res nujnih izjemnih primerih, sicer pa rešu- jejo svoja vprašanja le pri pri- stojnih društvih upokojencev. HOČEMO GRADITI POCENI STANO- VANJA Svet za komunalne in stanovanjske zadeve pri ObLO Mozirje je pred dnevi razpravljal o usmerjanju stanovanjske izgradnje na območju te občine. Pred- videva se, da ibodo v mozirski občina le- tos gradili 10% enosobnih stanovanj, 70% dvosobnih in 20% trosobnih sta- novanj . Svet je sklenil, da vrednost posamez- nega objekta ne bi smela presegati vso- te 1 milijon 200.000 dinarjev. TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE — LE TAKO NAPREJ! Eno med najbolj delavnimi turisitič- nimi društvi v Gornji Savinjski dolini je mozirsko Turistično društvo. V zad- njih letih je poleg propagandnih uspe- hov posvetilo še ix>sebno skrb ureditvi kopališča ob Savinji in ureditvi samega kraja. Letos se je Turistično društvo Mozir- je zavzelo za uiwlitev hišnih fasad. Do- sedaj opravljena dela kažejo, da so ve- čina vsi hišni lastniki razumeli akcijo društva, saj se Mozirje iz dneva v dan spreminja v lepši in prijaznejši trg. Tu- risti že radi prihajajo k nam, privlačna zunanjoet ti^a, predvsem pa prijazni domačLni, jih txxìo privabili še več. kron ika n o sre č v Podčetrtku je pri mlatenju žita motor od- trgal nogo Ivanu Lipovškii. S'a železniški postaji v Celju si je poškodoval prsni koš železničar Janko Pekošnk. .Nogo sta si zlomila pri padcu 5-lelnn Zlatka Kos iz Celja in 8-Ietni V.inko Polšak iz Gubn» pri Lisičnem. 4-letna Milka Breznikur pa »i je pri padcu /loinilii roko. Pri delu na leMiem skladi.šču »Savinja^ na Hu- diiiji si je težje poškodoval nogo Anton Opreš- nik. Pri pudco s kozolca si je poškodoval rebra in dobil notranje poškmibc Ivan Ocepek iz Letn- ša. Tudi Matija Peklar i/. Gotovelj je padel » kozolca in si zlomil n<»gu. Pri delo v tovarni Prebold je poškodoval nogo Rajko Grenko. S koso se je vrezal v roko Friderik Mlakar iz BoletJiie pri Ponikvi. Pri prometna nesreči na Mariborski cesti si je zlomil nogo ill dobil poškodbe na glavi 6-letni Franc Glojnnrič iz Zg. tludinje. Pri delu v tovarni Liboje si je zlomila nogo Marija Landekcr. Na ubiti steklenici si je razrczul nogo 7-letnl Janko Štefančič iz Pernovega pri Žalcu. V stranišču na železniški postaji Grobelno se je hotela obesiti I. J. iz Loč pri Poljčanah. Vrv pa se je чкИгда1п. J. so na.š!i nezavestno n* tleh. Prepeljali so jo v boliiišniico. Pri prometiii nesreči na cesti pri Šonipeiru je dobil prêtre.» možganov in si zlomil roko in Bogo .4at(>i) Prek»riek. 25. JUUJA — STBV 29 Šport * šport ^ šport * šport * šport Ob letošnjem memopialu Ferdo Skoka Sime Važić: Nov slovenski rekord na 1500 metrov — Cas: 3:46,5 ... AD Kladivar je tudi letos pripravilo Celjanom tradicionalno prireditev »Me- morial Ferda Skoka« v okviru proslav praznika mesta Celja pod pokrovitelj- stvom Občinskega odbora ZB NOV. Pri- reditev — dvoboj moških reprezentanc Hrvatska : Slovenija in troboj ženskih reprezentanc Srbija : Hrvatska : Slo- venija — je bila vredna velikega na- mena. Po svečanem uvodu, kjer je tov. Riko Presinger, sekretar Občinskega odbora ZB NOV Celje orisal ix)men praznika mesta Celja, Dan vstaje slo- venskega ljudstva in lik predvojnega atleta, padlega komandanta I. Cankar- jevega bataljona Ferda Skoka, sta ka- petana obeh ekip Franjo Skrinj ar in Stanko Lorger poklonila materi padle- ga Ferda Skoka šopek cvetja. Se zvoki godbe na pihala France Prešeren, ki so intonirali državno himno, krepki »zdravo« obeh reprezentanc kot uvodni pozdrav v srečanje in pričela se je borba dveh izenačenih tekmecev v po- polnem olimpijskem sporedu. Pred sa- mim pričeticom tekmovanja so vsi športniki in gledalci počastili spomin Ferda Skoka in pravkar preminulega častnega predsednika AZH Veljka Ugriniča. Sportniki iz Hrvatske so na svojih majicah imeli žalne trakove v znak velike izgube za vzornim športnim delavcem Veljkom Ugriničem. Kaj naj napišemo o dvodnevnih za- nimivih borbah, v katerih tudi ni manj- kalo rekordnih rezultatov? Podrobne rezultate smo čitali že v dnevnem tisku. Morda bi bilo vredio podčrtati, da je moška reprezentanca Slovenije zopet doživela FK>raz, že kar tradicionalen v teh srečanjih. In vendarle vselej po- udarjamo, da je slovenska atletika na višji kvalitetni ravni od hrvatske! Kje je iskati vzroke za letošnji poraz? Naj- brž jih je več! Da omenimo le bistveno — nepopolni sestav slovenske ekipe. premajhna borbenost in veliki spodrs- ljaji nekaterih atletov. Na startu ni bilo Mil er j a, Ingoliča, drugega dne pa še Lorger j a in Leska. Ce še pridenemo odsotnost Vipotnika, ki je zopet na praksi v Nemčiji, potem nam je poraz že bolj razumljiv. Nadalje lahko trdi- mo, da slovenski atleti jemljejo to sre- čanje preveč z »lahke« plati. Letos je vsaka republika postavila po 3 tekmo- valce v vsaki disciplini, kar naj bi bilo ugodneje za slovensko reprezentanco. Tekmovanje pa je le pokazalo, da ima- jo Hrvatje pravtako široko zaledje kva- litetnih atletov. Pri slovenskih atletih, vsaj nekaterih, smo opazili premajhno borbenost, voljo za boljše storitve, po- žrtvovalnost. Teh odlik je bilo pri go- stih na pretek! In če še prištejemo »kikse«, ki so jim botrovali naši celjski predstavniki v disciplinah, kjer smo računali na sigurne zmage (met kopja, skok ob palici, tek na 10.000 m), potem nam je situacija že jasna! Veseli smo rekordnega teka Važiča na 1.500 m in njegove zmage nad Muratom na 800 m, prav tako pa tudi rekordnega teka v štafeti 4 X 100 m celjskih tekačev Srno- vršnika, Vučerja, Leska in Lorgerja. Brodnik je postavil v metu kopja svoj osebni rekord. In ženske? Tu je bilo več rekordnih storitev in kvalitetnih rezultatov. Vse priznanje velja Sikovčevi za rekordna teka na 100 in 200 m ter v slovensld. štafeti 4 XlOO m, Slamnikovi za odličen rezultat in lepo borbo na 800 m, Celeš- nikovi za zmago v disku, prav dobrim storitvam Silanove v štafeti 4 X 100 m, Catrove v skoku v višino, Skornikove v metu kopja (njeno tretje mesto je šele dokončno odločilo Slovenijo kot zmagovalko troboj a) itd. Ženske so bile borbenej še od moških in so se »zagri- zeno« borile za zmago. Uspeh ni izostal, pa čeprav so bile le točko prednosti pred Srbijo! Moški pa so izgubili sre- čanje za polnih 12 točk... Prireditev je bila dobro organizirana, obisk pa nič kaj razveseljiv. Močno veseli smo lahko bili obiska številnih brigadirjev z avtoceste »Bratstva in enotnosti«, ki so v nedeljo uživali v kvalitetnih atletskih borbah in storit-, vah. Morda se bo po tem ogledu marsi- kateri mlad človek navdušil za atletiko in ji bo ostal zvest vsaj v svoji mlade- niški dobi. LORGER - ZMAGOVALEC V MOSKVI Na velikem mednarodnem tekmovanju v Moskvi si je Stanko Lorger zopet priboril ve- liko mednarodno zmago. Lešek je bil v skoku ob palici tretji. Važič Simo je v Milanu na 5000 m bil drugi. Mladinci m mladinke Kladivarfa - ekipni prvaki Jugoslaviie Med Majvečje povojne uspehe AD Kladivar lalik;o smatramo osvojitev ekipnih državnih prvenstev mladincev in mladink do 18 let. Fi- ша1е tega prvenstva, ki se je pred dnevi vršilo t Zagrebu, je ponovno potrdilo, da celjski Kla- divar posveča vso pozornost vzgoji mladega ka- dra kvalitetnih atletov in atletinj, ki bodo vredni nasledniki sedanjih naših velikih tek- movalcev in tekmovalk Zupančiča, Lorgerja, Golea, Važiča, Sikovčeve, Slamnikove in drugih, v družbi izbranih šestih najboljših ekip Jugo- slavije, ki so bile določene po zbiru točk v dveh predhodnih kolih zvezne mladinske atlet- ske lige, so se znašli tudi celjski mladinci in mladinke v julijskih dneh na stadionu Mladosti v Zagrebu. To je bila 30-članska mlada garda, med njimi celo mladinke, ki niso izpolnile še 14 let starosti. Smelo in odločno so se borili od discipline do discipline. Iz ravnotežja jih celo mi spravila velika nesreča, ko je že uvodoma pri prvi disciplini v teku na 100 m dvakrat ušel starterJH odličen mladi tekač Kladivarja, ki je bil s tem diskvalificiran, ekipa Kladivarja pa prikrajšana za polnih 700 točk ... Še bolj za- grizeno so se mladinci pognali v borbo za boljše rezultate. In če so po prvi disciplini bili še Ra zadnjem mestu, so svoj plasman popravljali iz discipline v disciplino, dokler niso po sijaj- nem štafetnem teku i X100 m končali srečanje kot zeagovalci. Vsi so bili zaslužni za ta veliki uspeh — od odličnih metalcev Kača, Kvasa, Bertoka in Polovica do tekačev Srnovršnika, Krampaka, Lihtenegerja, bratov Suppanzev, Molk«, .^kete ter skakalcev Piliha, Kokliča, Lo- rcnčaka in Colnerja. Kdo in od kod so ti mladi atleti? Jedro ekipe je iz II. gimnazije, ki je dala kar 7 »reprezentantov« — Srnovršnika, Colnerja, Krumpaka, Korena, Kokliča in brata Karla in Nika Suppanza. Tu sta še dva srednje- šolca-HČiteljiščnik Molk in metalurg Šketa, osta- li pa so zastopniki delavske mladine in IKS (Lorenčak in Bertok), vajenske šole (Kač, Kvas) MIŠ Štore (Polovic, Lihteneger) in iz obrtnih delavnic (Urankar Marjan in Pilih). Torej 9 srediješolcev in 8 iz vrst delavske mladine. To je sestav, ki smo ga lahko nadvse veseli, ker ваа kaže, da se za atletiko vse v večji meri zalima tudi delavska mladinal Mladinke so že kar v prvi disciplini prevzele vodstvo in vneto zbirale točke vse tja do za- ključka tekmovcTnja. Zmagale so prepričevalno s precejšnjo prednostjo pred drugimi ekipami. Brez dvoma so močno presenetile s svojo zmago ^ vse atletske strokovnjake, saj ni nihče računal na Kladivarja, ki je bil v preteklem letu na 5. mestu v FLRJ v tej kategoriji. Priliv novega svežega kadra v vrste Kladivarja v letošnjem letu, ki je pokazal svoje kvalitete že na sred- nješolskih tekmovanjih, pa je bila okrepitev, ki je pripomogla k osvojitvi celo državnega prvenstva! Kdo in od kod so te mladinke, ki so prvič po osvoboditvi priborile Celja tako visoko lovoriko! Vse so zastopnice iï celjskih srednjih šol, med njimi več ' kmečkih deklet iz podeželja. Zopet dokaz, da je na našem podeželju v celj- skem okraju bogat rezervoar talentiranih atle- tinj, od katerih je morda le majhen odstotek aktiven, pač tiste, ki jih športni dnevi na naših šolah postavljajo na površje . . . Jedro ekipe je iz celjskega učiteljišča, ki je dalo 9 tekmo- valk (Vrečko, Jagodic, Gašparut, Kamenik in Padar), II. gimnazija 4 (Cater, Lešnik, Rozman in Gorenjak), ESŠ 3 (Silan, Leban in Debeljak) ter I. gimnazija 1 (Cokan). Osvojitev dveh naj- višjih lovorik — ekipnih prvenstev Jugoslavije v atletiki, je vsekakor velika športna trofeja našega mesta Celja in celjskega okraja. Prizna- nje poleg sami mladini velja tudi njihovim vzgojiteljem, zlasti pa trenerjem tov. Gradiš- niku, Hauen in Peterki, ki so mesece in mesece seznanjali atlete in atletinje v tehnične finese tega športa ter so jih končno v 10-dnevni atlet- ski šoli pred samim tekmovanjem uspešno pri- pravili za tako velik podvig. Številnim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo z željo, da bi tudi v bodoče korakali po tako uspešni poti novim uspehom naproti. PUTNIK CELJE obvešča vse cenjene stranke, da posreduje vse rezervacije ob morju in v planinskih domo- vih za letni oddih. Posvetujte se z nami, ko se odločate za letovanje, naša informativna služ- ba ima podatke o gostinskih obratih in opise vseh krajev. V stiku z nami imate možnosti za prijetne počitnice. Nadalje posredujemo nabavo potnih listov in nabavljamo tuje vizume. Prednost našega poslovanja je tudi v tem, da si vozne karte za tu- in inozemstvo lahko nabavite v PREDPRODAJI že več dni pred po- tovanjem. Pred potovanjem zahtevajte vse potrebne IN- FORMACIJE pri PUTNIKU CELJE. TADITELJSKI TEČAJ V GOZDNI SOLI PRI MOZIRJU Svet za telesno vzgojo OLO Celje bo prire- dil skupno z Okrajno zvezo Partizan Celje 14-daevni tečaj zn prednjake III. razreda v gojdui šoli Loke pri Mozirju. Tečaj se bo pri- čel It. avgusta in bo trajal do vključno 50. av- {■^a. ko bo zaključen z ustreznimi izpiti za naziv prednjaka lil. razreda. V celjskem okra- ji močno primanjkuje strokovnega kadra za vodenje oddelkov v društvih Partizana. V te- čaju bodo mladinci in mladinke pridobili dovolj praktičnega in teoretičnega znanja, ki ga za pravilno vodenje vadbenih ur potrebuje vsak vaditelj in vaditeljica. Tečaj je brezplačen in gredo vsi stroški v breme Okrajne zveze Par- tizana Celje. Prijave sprejema Okrajna zveza Partizan Celje do vključno 5. avgusta t. 1. V tečaj bo sprejetih 60 mladincev in mladink, ki imajo smisel in veselje d» vaditeljskega dela v partizanskih društvih. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR -• ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-Т-1-26в PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — ЖНАЈА VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKAiWA V CBLJU KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE ОВС. LJUDSKEGA ODBORA ŽALEC RAZPISUJE na osnovi 7. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ štev. 32-1955) pogodbeno štipendijska mesta za šolanje na naslednjih šolah: 1. Višja dedagoška šola: a) matematika-fizika 1 b) risanje 1 2. Višja fizkultuma šola 1 3. Učiteljišče 4 4. Srednja glasbena šola 1 5. Babiška šola 2 6. Medicinska srednja šola 1 7. Višja šola za socialne delavce 1 Štipendije bodo dodeljene za čas, ki je prosilcem potreben za dokončanje študija in v mejah Odloka o višini štipendije. Rok za vlaganje proženj je do 25. avgusta 1958. K prošnji, ki mora biti kolkovana s 180 din državne in 95 din občinske takse je priložiti naslednje priloge: 1. Življenjepis. 2. Potrdilo o vpisu v šolo. 3. Overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala (vpisani dijaki predlože potrdilo o opravljenih izpitih). 4. Potrdilo o premoženjskem stanju družine. 5. Potrdilo o mesečnih prejemkih zaposlenih staršev in višini otroških dodatkov. 6. Mnenja pristojne organizacije LMS ali SZDL o prosilcu in družini. 7. Izjava prosilca, da ne dobiva štipendije drugod. Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, prizadevni dijaki iz socialno šibkih družin in prosilci, katerih stalno bivališče je na območju Obč. ljudskega odbora Žalec. Prošenj, ki bodo prispele po navedenem roku ali za nerazpisana mesta, komisija ne bo obravnavala. Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Žalec Kladivar lahko služi za vzor zagrebški Mladosti in Dinamu, Kazmerje prebivalstva Zagreba in Celja je 13:1. In vendarle smo bili danes priča v Maksi- mira velikega atletskega srečanja, kjer so atleti in atletinje iz majhnega mesta Celja dali pravo lekcijo predstavnikom našega velikega mesta Zagreba. .Atletinje Kladivarja so v II. kola zvez- ne atletske lige prepričevalno premagale za- stopnice Mladosti in to s l^-člansko ekipo, v kateri je bilo kar 10 mladink! Nič bolje se ni godilo našim atletom Dinama in Mladosti, ki jih je pomlajena ekipa Kladivarja brez Leska in še nekaterih vidnih tekmovalcev krepko po- razila, saj je Mladost zbrala nad 1000 točk manj od Celjanov. To srečanje nam služi za dokaz, kaj se lahko doseže v kvalitetnem športu tudi v majhnem mestu, če je delo organizirano in sistematično, če klubi vzgajajo svoj kader tek- movalcev in če so vsi z ljubeznijo predani tej dejavnosti. Nič čudnega, če so Celjani teden dni poprej na naših tleh osvojili dve najvišji trofeji v Jugoslaviji. Od Celjanov se lahko le ačimo in Kladivar naj nam služi za vzor, kako bi bilo treba delati tudi v Zagrebu za dvig atle- tike!« Tako je pred dnevi v zagrebškem radiu komentiral nedeljske športne dogodke prizna- ni športni novinar Ilrvoje Macanovič ... To visoko priznanje so si celjski atleti in atletinje zaslužili po uspešnem nastopu v II. kolu zvez- ne atletske lige za člane in članice, ki je bilo pred 14 dnevi na stadionu Dinama v Zagrebu. Poleg mladink je v članski ekipi nastopilo zelo uspešno tudi večje število mladincev (Pilih, Lo- renčak, Koklič, Koražija, Cepin, Naraks ii drugi). Članice eo v II. koli zbrale lajvečle število točk v FLRJ, člani pa so tudi p* TI. кмш obdržali tradicionalno 7. mesito. Obe ekipi »ti se uvrstili v finale, ki bo za шовке '«pptembra t. 1. v našem mestu, za ženske pa v Zag^reJbi. Plovanje: V MLADINI JE BODOČNOST . . . To geslo velja tudi za razvaj celjsk^a pla- valnega športa. Po pridobitvi olimpijskega pla- valne.ga bazena se je pričel smotrn plavalni p»- uk v organiziranih pionirskih plavalnih šolah. Vse večje je število mladih ljudi, ki s« lavdi- šujejo za razne stile plavanja, se seznaijaj« s tehničnimi finesami in dnevno plavajo pe več 100 m. Sicer celjski plavalci še ne morejo ree- neje poseči v srečanja z drigimi plavalaimi klubi v Sloveniji, ker kvaliteta ne zraste čez noč! Tako eo v zadnjih dneh imeli dve srečanji s trboveljskim Rudarjem. V Trbovljah so Nep- tunovci visoko izgubili plavalni dvoboj (45:98), v waterpolu pa so zmagali z 9:4. V povratnem srečanju v Celju je bil izid mnogo Hgodn«jii za Neptuna, saj je bilo razmerje v točkah 81:64 za Rudarja. V waterpolu so Celjani zopet za- beležili visoko zmago ~ 10:2! — V plavanju je v tekmovalnem sporedu pri moških zmagal Gor- šič Tone na i00 m hrbtno z 1:25.6 in ženska šta- feta 4X50 m z 2:47.7. v ostalih disciplinah pa m zmagali gostje. Omeniti velja še prav dober rezultat Trbovca na 100 m prosto s časom 1:W, drugi rezultati pa so še več ali manj povprečnL Vendar pri listanju rezultatne liste nas najbolj razveseljuje ugotovitev, da so v seznama le mladi ljudje, ki imajo pred seboj še vse mož- nosti dobrega razvoja. Tndi na conskem pionir- skem plavalnem prvenstvu so se Neptunovci od- lično odrezali. Nastopilo je 2? celjskih pionir- jev, od katerih so bili najboljši: Uršič na 5t m prsno, Dolinšek na 50 m prosto, Vrhovšek n« 50 m metuljček, Toplak na 50 m hrbtno, kjer so bili zmagovalci, poleg tega pa so zmagali Nep- tunovci še v štafetah 4X50 m mešano in 4X59 ш prosto. Tudi waterpolo tekmo z Rudarjem м pionirji Neptuna odločili v svojo korist z 2:1 (1:1). Tekmovanje je bilo zadnjo nedeljo т Trbovljah. PRAZNOVANJE V PREBOLDU V Preboldu so na krajevni praznik izročili svojemu namenu nova igrišča za košarko, mali rokomet, odbojko in atletsko stezo dolžine 204 m s tremi progami. Vsi objekti so v se- stavu okrog olimpijskega plavalnega bazena. Tako so Preboldčani dobili zaokrožen športni park, na katerem bo .našla mladina dovolj zdra- vega razvedrila. Za otvoritev so domačini or- ganizirali 3-dnevna športna tekmovanja v odboj- ki, košarki, malem rokometu, plavanju in atle- tiki. Prireditev se je udeležilo večje števil« mladine iz partizanskih društev Savinjske doli- ne, Celje-Gaberje in Kladivarja. Nogomet: PREPOROD KLADIVARJEVIH NOGOMETAŠEV Nogomet je igra, ki v Celju še vedno kljub vročim dnevom pritegne veliko število gledal- cev. Tako je bila Glazija v mesecu juliju pri- zorišče zanimivih nogometnih tekem, v katerih je Kladivar pokazal solidno formo, odlično kon- dicijo in dobro tehniko. Močno se pozna vešča nova trenerjeva roka! Nogometaši so več ali manj ostali isti, le na znanju so mnogo prido- bili, kar so num pokazali tudi zadnji rezultati. V pokalni tekmi za Titov pokal je Kladivar nadigral svojega večnega rivala Rudarja ix, Trbovelj tako prepričevalno kot pred meseci, Rudar Kladivarja v Trbovljah v prvenstveni tekmi. Tokrat se je Kladivar revanžiral za zad- nji poraz 0:3 in zmagal na domačih tleh s 4:01 V prijateljski tekmi z ljubljanskim Odredom je Kladivar zmagal s 3:0. Bila je to izredno lepa tekma, v kateri so Celjani povsem nadigrali kandidata za vstop v 11. zvezno nogometno ligo. Doseženi goli Kvartiča, Posineku in .Vlarinčka so bili tudi za oko razvajenih gledalcev lepi . . . V dveh prijateljskih tekmah s Slavenom iz Ru- me smo na praznik mesta Celja bili sicer ne- koliko razočarani, ne toliko zaradi poraza 1:2, pač pa zaradi ponavljanja »starih« napak, hiper- kombinacij in neučinkovitosti zaključnih akcij. Neizkoriščeni sta ostali celo 2 enajstmetrovki. Drugo tekmo je na Dan vstaje Kladivar odlo- čil proti Slavenu v svojo korist z 2:0, z goloma, ki jih je že takoj v začetkn igre dosegel Po- sinek. Л' I. polčasu smo še prisostvovali lepi ofenzivni igri Kladivarja, ki je pa v II. pol- času vse bolj bledela. Tudi v tem srečanju se napad ni izkazal. CELJSKI TEDNEK V VSAKO HIS» objave in oglasi*objave in oglasi OBVESTILO Veterinarski zavod Celje obvešča vse živino- rejce, da začne s 1. avgustom delovati ose- menjevalnica v Pečovniku pri gostilni Krašovec, dnevno ob 16. uri. Ob nedeljah in praznikih ob 11. uri. Urnik na vseh ostalih osemenjeval- nicah ostane neizpremenjen. Živinorejce pro- simo, da se urnika točno držijo. KMETIJSKO GOSPODARSTVO »20VNEK« - BRASLOVCE poziva vse delavce in uslužbence, ki imajo ва* podlagi 69. člena uredbe o plačah delavcev go- spodarskih organizacij pravico do deleža pri dokončni delitvi plač iz dobička za leto 1957, da se zglasijo v podjetju, oziroma sporočijo svoj naslov v treh mesecih od objave tega oglasa. RAZPIS SLUŽBENEGA MESTA Okrajni zavod za rehabilitacijo invalidov v Celju razpisuje mesto tehnologa zavoda. Pogo- ji tehnična srednja šola, prednost strojni teh- nik. Prošnje je treba vložiti na Okrajni zavod za rehabilitacijo invalidov v Celju do 1. 8. 1958. RAZPIS Obratna ambulanta Cinkarne Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. obratni zdravnik — po možnosti zdravnik s strokovnim í'zpitom ev. stažist, mogoča je specializacija iz higiene dela; 2. medicinska sestra za nies,to glavne medicin- ske sestre v ambulanti in opravljanje socialno preventivne službe v Cinkarni; 3. bolničarka-administratorka za opravljanje zdravstvene administracije v obratni ambulanti. Prošnje nasloviti na obratno ambulanto Cin- karne, Celje do 31. 7. 1958. .Nastop službe po dogovoru. ŠTEDITE Z VODO Zaradi močne suše pozivamo prebivalstvo, da štedi z vodo! v Plinarna-vedovod-razsvetljava Celje KOP.4NJE V SAVINJI Kopalce opozarjamo, da je kopanje v Savinji od novega mostu do izliva Ložnice v Savinjo zelo nevarno zaradi regulacijskih del. Kopanje v ožjem območju regulacijskih del in na jezo- vih pa je strogo prepovedano! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Oddelek za gradnje in komn- nalne zadeve Zdravilišče Dobrna razpisuje javno razprodaj« hotelskega in gostinskega inventarja, dne 1*. gusta 1958 ob 8. uri v Dobrni. SPREJMEMO TAKOJ: elektromohaniko. elek- tromonterje, voidovodne instalaterje, kleparje m strelovodne monterje, kvalificirane in pol- kvalificirane. Ponudbe na upravo lista pod »SERVIS«. SPEJMEM zaiposliitcv v dopoldanskem čaisu za hrano ill za stanovanje. Naslov v rnipravi lie-ta. KNJIGOVODKINJA z večletno prakso išče službo. Ponudbe na upravo lista pod »Vestnac. PRODAM etiostanovanisko hišo z vrtom (taikojs vseljivo) in sadovnjak v bližini Šentjurja pri Celju, 20 minut od železniško postajo. Naslov v, upravi lista. PROD.^.Vl enodružinsko lii.šo v uližimi mesia. Naslov v upravi lista. PRODAM polovico hiiše z dvosobn'in komfortnim »tanovamjem. event, tudi z vrtom. Naslov v upravi lista. PRODAM manjše posestvo blizu postaje Poni- kva, ali pu tudi samo stanovamjsk« hišo. Cug- nias Jože, PoTiikva. PRODAM 6 kom. avto pla.ščev z zračnicami in obroči ter 50 metrov žičnega pletiva (mreže) — uvoženo. Naslov v upravi likSta. MIRNA uslužbenka i.šče prazno sobo v Celju. Da nagrado tistemu, kdor jo preskrbi. ODDAM sobo dvema (event, trem) štrtidentkam. Naslov v upravi lista. SPREJMF^.Vl moškega na hrano in stanovanje. Celje. Mar'borska 36 (dvorišče). LETÒVffiCARJEM oddarn sobo s tremi poste- ljami za dva meseca. Naslov v upravi lista. ATOMSKE TOPLICE! Ce pridete in rabate in- formacije ali stanovanje, javite se pri Renier Francu. Podčetrtek, telefon 6. V .\EDElJO |x>ix>ldnc sem izgubila ua Titovem trgu očala. Prosim najditelja, da jih vrne proti nagradi na irpravo lista. ČEVLJARSTVO, TRG SVOBODE 3, CELJE obvešča svoj« cenjene stranke, da bo zaradi čiščenja lokala v času od 4. do 1«. 8. 1958, zaprto! ZAHVALA Ježovnik Terezija, Gotovlje, p. Zaloc ia Tre- bi?. Katarina, Loče p. Šmartno v R. dolini se zaihvaljujeva p>ožrtvovaLnini knodajalceni, kar uaniu je priipomoglo k uspešmemu zdraivljeaiju. ZAHVALA Vsem, ki s.te spremili na zadnji poti dobrega ter skrbnega moža in očeta DOLINARJA MATEVŽA iskrena hvala. Posebna zahvala gre darovalcem vencev. Žalujoča žeaa in sinova z družinama radio 20Ämi Nedelja. 27. jilija >i 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Želeli ste — poslušajte! 12.50 Zabavna glasba, vmes objave Poucdeljcii. 24. julija 17.00 Celjska kronika 17.10 Igra godba na pihala Tovarne emajlirane posode p. v. Rafka Kosa 17.30 Želeli ste — poslušajte! ' 17.45 7.гЉа\па glasba, vmes objave Torek, 29. julija 17.00 Celjska kronika 17.10 Literarna oddaja: M. Knnej: Asfalt in srečanja 17.30 Želeli ste poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda. 30. julija 17.06 Celjska kronika 17.10 Pojeta ženski zbor »Svobodec Celje p. v. Toneta Tržana in moški zbor PD »Fp. PreSereu« Vojnik p. v. Marjana Lebièa 17.50 Želeli ste — poslišajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 51. jilija 17.00 Celjska kronika 17.10 »Celjski omnibuk« - reportaža 17.30 Želeli ste — po«lišajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 1. avgus4« 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje basiet Franc Leekovšek, pri klavirja Janez Komar 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes »bjavc 17.45 Zabavna glasba, vmes objava S*beta, 2. avgusta 17.M Celjska krenika 17.10 Pl«čra v pl«ič* 17.50 Z*l*li «ta — p*aía*ajtel i7M Zakavna glaaiM, vmee »bjave kino * kino+kino *kino KINO UNION Od 26.-29. 7., cPr«l*g«, mski barvni cinema- scope Od 30.-2. S.. »Trt ila«. ameriški barvni cine- mascope KINO METROPOL CELJE Od 24.—27. 7., »Na ovinku reke«, ameriški barv. f:im Od 28.—31. 7., »Skrivnost dveh eeeanov», mski barvni film Od 1.—4. Ч.. »Kc iride lj«b.'/.pnt, franrnsko-јч- goslovaikki film LETNI KINO Od 25. -28. 7., »Svojega le!es« gospodar«, juro- slovanaki film Od 29.—31. 7.. »Eorha v vscmirjn«, ameriški barvni film Od 1.-3. t., »Lapi BrammeU, ameriški barvni Izjema med Japonci 19-LETNI JOSIMITSU MERI SEDEM ČEVLJEV IN SEDEM PALCEV Amerikainci so v zadnji vojni zmerjali Japonce za »male hudičke«. Res so Ja- ponci običajno nizke in čokate rasti in pri njih človek, ki meri več kot meter in sedemdeset centimetrov, velja za nadpovprečno visokega. Ko se je kmetu Koji Masuzaki v ma- lem hribovskem mestu blizu Tokia ro- dil prvi sin, ga je ponosno vzel na roke in vzkliknil: »Ta fant bo .postal veli- kan!« Kdo bi si takrat mislil, da se bo to res zgodilo. »Mali« Jošimitsu je rastel kot konoplja. Pri 16. letih je že meril 2 metra. Ker pa je fant imel tudi močne glavobole, so ga spravili k zdravniku, ki je ugotovil, da ima ta prekljasti Ja- ponec tumor v velikih možganih. Fant je rastel samo v višino, bil pa je suh in ga zaradi tega niso mogli podvreči operacija, ker je bil telesno vendarle preslab. Dr. Simizu je dolgo časa zdravil Joši- mitsa z injekcijami, ki so zadrževale njegovo rast in ga telesno okrepile. Pri devetnajstih letih je Jošimitsu dosegel višino 2 metra in 32 centimetrov. Zdaj se je fant tudi zdebelil in zdravnik je opravil težavno operacijo. Odprl mu je lobanjo in odstranil tumor . Ob slovesu ga je dr. Simizu pospre- mil po stopnicah bolnišnice in mu dajal zadnje nasvete. Največji Japonec Joši- mitsu pa je obžaloval, da mora zapustiti to lepo belo hišo in zatrjeval: »Zdaj sem, mislim, že zrastel in mo- ram začeti samostojno živeti.« No, zdravnik mu ni povedal, da dvo- mi, če je njegova nenavadna rast že pre- nehala. Fantovemu očetu se je napoved izpolnila, prinesla pa mu je nove težave, kajti Jošimitsu mora imeti vsako stvar narejeno po meri, od čevljev pa do po- stelje. Velikan je pa le... Ob svojem zdravniku izgleda Jošimitsu res pravcati velikan. Dr Šimizu pa je, kot pravijo, popolnoma normalno ra- ščen možak. bodice. bodice * bodice BREZVESTNO GOSTINSTVO Za pet peres solate sred sezone računajo brezvestno štiri vam kovače. Zaslužijo na uro mnogi pa še to ne! Kdor nudi kaj, naj misli na osnovo plače! ŽALOSTNO CELJE Celjani zavrte se vedno radi, zaman si kdaj pa kdaj želijo plesa. Baje ukinili plesišča so zaradi... Preveč so stiskala ob plesu se telesa. SODOBNI PROBLEMI ŽE MIN Zl BAO Iz Pekinga prispela bistra poslastica je majska. Ne aane nas zabavljanje, predaleč je Kitajska. ČLOVEK NA LUNI Ko prvi človek v satelitu na luni bo že k letu, bo napredek veličasten: en norec manj na svetu. Ta velk: Atomska smrt že koso brusi. Sem za to, da nehajo poskusi. Ta mal: Meni pa zato ni čisto nič, ' saj bo velike tudi vzel hudič. Saiiiva shfivainica v vrsti se skriva provokator ... Sveiovno znana msaielHca Реш1 MUCkOVa innieni^iskiposvoienct Najbrž ni kulturnega človeka, ki bi po sve- tovno znanih romanih ne poznal sodobne ameriške pisateljice Pearl S. Buck- ove. Njeni romani »Do- bra zemlja«, »Mati« in še vrsta drugih, so sve- tu razgrnili v tančico zavito duševnost azijskih ljudi, predvsem pa Ki- tajce, med katerimi je preživela polnih 40 let. Na Kitajsko je prišla s svojim očetom, ki je le- tam deloval kot evangeli- stični duhovnik. Pravza- prav se pisateljica, ki je bila za svojo literarno umetnost nagrajena z No- belovo nagrado, počuti med Azijci bolj doma, kot med Amerikanci. Štiride- set leti, to je doba^ ko človek prav gotovo pre- vzame navade naroda, med katerim živi in na- rodnost po rojstvu ne po- meni več mnogo. Kulturni svet je Buck ovi dolžan vso zahvalo, kajti malo- kateri belec je zmogel dalnje azijske ljudi tako močno približati svetu kot ona. Po vrnitvi v Ameriko je Pearl S. Buckova po- ročila založnika Riharda Walsha. Njun zakon pa je ostal brez otrok in bo- gata kot sta, sta si za- želela življenja v svoj dom. Ustano- vila sta zavetišče, ki ga imenujejo »Hiša dobrodošlice«. To hišo sta na- polnila s sirotami, ki jih je Buckova povabila iz dalnje Azije. Prišli so mali Japončki, mladi Kitajci, Indijci, deklice, Idečki. Nekateri med njimi so tačas do- segli že vrh in so si ustanovili svoje domove, seveda s pomočjo Buckove, ki jim je dobra in darežljiva mati. O nje- nem materinskem čutu pač ne moremo dvomiti, kajti kdor je napisal roman »Mati«, mora tak lik nositi v sebi. Na gornji sliki vidimo »mater« Buckovo med najmlajšimi prebivalci »Hiše do- brodošlice«. KOLORADAR — Včasih so bili povsod izobešeni plakati s koloradarskim hroščem, da bi ga spoznali. — To zdaj ni več potrebno, lahko ga. spoznaš na vsaki njivi s krompirjem. Begunec VSEBINA IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK: Lojz pobegne čez mejo in preko Italije pride v Fraincijo. Ker mu ne dovolijo bivanja v Parilzu kot izseljencu iii od- klonijo, da bi za nj™ prišla tudi žena, zaide med agente, ki ga twnainljenoga sprajviijo v tujsko legijo. Lojz se navidez vda, na tihem pa snuje beg. Skuša ustvariti zaupljiv vtiis, da bi lažje uspel. V Ažiru, v Saidi spozna logionarja, rojaka iz Dolenjskega in se z njim sprijatelji. Bil je delavnik. Nekaj dni pred božičem. Šolske enote so bile nekaj kilometrov od kasarne na strelišču. Vadili so se streljanja v tarče. Kaplar Kurt je bil nasajen, da že dolgo ne tako. Desetina je imela izredno slab uspeh. Lojz se je čudil, da je s krepelom, ki je nosilo ime puška, še tako dobro zadel. Sedel je ob strani in gledal Kurta, ki je razkoračen stal pri legionarjih v strelski vrsti in vpil. ; I — Babe. Teufel soll euch bollen! Kdor mi eno kroglo pošlje mrnio tarče, bo imel opraviti z mojimi pestmi.,. , Stal je tik ob mladem Švicarju, ki ga je od živčnosti zalival pot. Roke so se mu tresle, nervo2no se je premikal, pomer j al, pa spet spuščal puško... — Streljaj! se je zadri kaplar Kiirt. Fant se je zmedel in začel streljati kar tja v en dan. Legio- nar v rovu je ob vsakem strelu meihal z loparjem, češ nobenega zadetka. Takrat je Kurt iKxiivjal. Dobesedno je pobral fanta od tal in si ga postavil predse. Potem pa je jel mlatiti po njem kot obseden. Nekajkrat se je fantič zgrudil in vsakokrat ga je razbesneli kaplar spet pobral. Ko se je naveličal pretepanja, je ves posinel gledal naokoli. Vsi smo vedeli, kaj se bo zgodilo. Velel je prinesti velik kamen. Najmanj štirideset kilogramov je tehtal. Kaplar pa je stopil k strelni lopi in poiskal nekaj metrov bodeče žice. Zapo- vedal je fantu naj se sleče do pasu. Potem ga je potlačil na tla in ga s hrbtom položil ob kamen. Strokovnjaško je z bodečo žico pri- pravil nekakšne naramnice in ko je mislil, da je v redu, je poba z brcami prisilil, da je vstal. Nihče ni smel niti ziniti, kaj šele da bi se za fanta zavzel. Vsak sočutni pogled bi Kurt enako kazno- val. Kakor da gremo k pogrebu, smo šli v kasarno. Kurt je stopal vedno ob mladem Švicarju, da bi mu ja nihče ne pomagal. Slabotnega fanta je še gredoč mlatil. Fant je ihtel in stiskal zobe. Trudil se je, da bi z rokami, nenormalno zaobrnjenimi nazaj olajšal pritisk na bodice, ki so se mu vjedale v meso. Kri se mu je mešala s slano potjo. Lojzu se je zmeglilo pred očmi. Do sedaj v njegovi četi še nihče ni bil tako kaznovan. Videl je take primere od daleč pri drugih četah. Kurt se mu je do kraja zagnusil. Čutil je, da ga ne bo mogel več pogledati, kaj šele, da bi z njim igral prijatelj- stvo. Ne. Tega ne bo mogel zdržati. Cim prej se morata z Mar- janom do kraja zmeniti. Ce Kurtu pokaže svoj pravi obraz, bo pazil nanj kot na steklenico žganja, ki ni nikoli manjkala v nje- govem žepu. Ce pa bi še naprej hlinil vdanega legionar j a napram Kurtu, ga bo zasovražil vsak, ki bi se nanj kdaj želel opreti. Tik pred kasarno je fant omahnil v prah. Kri se mu je vlila čez ustnice in globoko je hropel. Tedaj pa ga je Kurt zgrabil za noge in ga s kamnom vred vlekel na kasamiško dvorišče. Popoldne se je Lojz izogibal vsakega srečanja s Kurtom. Zoprna mu je bila vsaka postava v legionarski uniformi. Postopal je okoli oglov, ker mu ni bilo do tega, da bi šel v kantino, kjer bi gotovo videl Kurta. Pot ga je zanesla proti stavbi, kjer je bil zapor... Nenadoma mu je presunljivo vpitje ohromilo korak. — Ne! Lepo vas prosim, neee! Podpišem še za pet let, če hočete za vse življenje ... Moj bog, neee ... Ubili me boste ... Loj za je spreletel mraz po vsem životu. Glas, ki je tako pre- sunljivo vpil, je kričal slovenske besede ... Martin. Ta nesrečni fant, le kaj si storil? — Ferfluchte Sau balkanezische. Tu imaš. Za vsak korak, ki si ga na begu naredil, dobiš bunk, da boš pomnil. O tem, da je nemogoče pobegniti, si se prepričal še preden si se mogel oddahniti, da si prost. Zdaj pa boš vsak dan, tri mesece dolgo sproti občutil, kaj storimo s takimi, ki dezertiraj o. Garantiramo ti, da se boš vedno krepko spomnil, kadar bi te zaskominalo spet pobegniti. Pobegneš lahko iz svoje komunistične staje, pobegnili so baje pelo gestapovcem, toda legiji ni nihče ušel, da bi ne prejel kazni. Lojz se je naslonil na zid. »Nesrečnež, le kako si mogel tako neumno ravnati. Kdo bi si mislil, da se boš tako hitro odločil?« Lojz ni mogel več prenašati krikov na pomaganje. Zdivjal je- v čisto drugi kot dvorišča in si grizel ustnice. Nekajkrat, odkar so v Saldi, se mu je hotel približati, toda vedno se je Martin, obrnil proč. Sprijateljil se je z Madžarom srednjih let, o katerem, so pravili, da so ga zvabili v legijo zato, ker so mu obljubili, da- si bo zaslužil veliko denarja in državljansko pravico za vso družino. Lojz je sklenil, da bo poiskal Marjana. V njegovi četi pa so mu povedali, da je nekje zunaj v zasedi. Ves nesrečen se je nato Lojz opotekal po dvorišču kot lev v preozki kletki. Ves pogum* vsa odločnost v njem je naenkrat splahnela. Pod mrak, ko je trobenta zatrobila v zbor, je mehanično in. brez volje stopil v vrsto. Povelje je bral komandant cele enote: — Sinoči sta hotela dva legionar j a zbežati na uporniško ozem- lje. Oba so v jutranjih urah prijavili naši zaupniki. Ujeli smo jih. tri ure hoda od tod. Legionar Ferenc, ki je dobo šolanja že prestal,, je bil poslan v Tlemcen v komando legije pred naglo sodišče,, legionar Martin pa je kot novinec obsojen na tri mesece strogega zapora, potem pa bo po temeljiti prevzgoji poslan nazaj v enoto. Legionar Ferenz bo po predpisih, ki veljajo za legijo, kot doslej še vsEik, obsojen na smrt z ustrelitvijo. Ce bo tudi tokrat tako, ho eksekucija izvršena pred njegovo enoto. Toliko v poduk in opo- zorilo enoti legije v Saidi. Lojz se je opotekel naravnost v sobo. Večerje se še dotaknil ni_ Čutil je, da se ga loteva slabost, da se ga prijemlje huda bolezen^ nekaka omotičnost, ko človeku postaja vseeno kaj se zgodi. Zleknjen v postelji je bolščal v strop in misli so se mu -v divjem vrvežu podile skozi možgane. Zdajle bi doma v restavraciji posedeli in metali karte. Vse- naokoli bržčas sneg na debelo pokriva zmrznjena tla. Pogovarjali bi se o tem in onem: Kdo se kani poročiti, komu se je rodil sin, o tem, kam bo kdo ob novem letu šel, kaj bo kdo kupil, da bo razveselil družino. Prijatelji doma se prav gotovo ne pogovarjajo o tem, da bo nekdo ustreljen, ker si je želel spet videti družino,^ da bo nekdo vsak dan tri mesece dolgo do krvi premlaten ... Ali pa bi šel v kino. Gledal bi morda film o puščavski podgani, gene- ralu Rommelu, pa bi domov grede zamahnil z roko, češ, pretira- vajo. Ali pa bi morda videl film o kakem Frankensteinu in vam- pirjih in bi se prizanesljivo smehljal domišljiji režiserja in scena- rista, pri tem pa še pomislil ne bi, da taki ljudje v osebi Kurtov res tlačijo mater zemljo. Mogoče pa bi ga obiskala žena. V sobi bi se objeta na postelji pogovarjala o tem, ali je bilo bolje na svetu takrat, ko so ljudje stanovali v jamah, ali pa zdaj, ko nikoli ne morejo zgraditi dovolj stanovanj. Pa bi ona vsa zasanjana zagovarjala romantično preteklost. O, ko bi vedela, da se tu tudi gremo nudiste. Toda oblečene, a v srcu popolnoma civilizacije- odrešene nudiste. Tu človek hitro postane žival. In to kruta žival. Popolnoma po načrtu, ravno tako kot gradijo hiše, moja ljuba, nam tu kos za kosom trgajo pridobitve tisočeltnega napredka in kulture, tako da nazadnje ostane samo živalski nagon in ker imamo polne zadnjice sodobne hrane in pijače, nas pripravljajo- do tega, da bi morili iz naslade. Včasih sva brala časopise. V stolp- cih so bile sem in tja zapisane tudi velike besede kot so enakost, bratstvo, svoboda. Potem sem ti te besede ponovil v francoščini, češ v tem jeziku zazvonijo veliko bolj veličastno. Kakšna ironija... Domovina, kjer so te besede zasijale v svet kot bakla, se jih danes^ sramuje. Ta domovina nima niti toliko ponosa, da bi se odrekla srednjeveški sramoti, da se zanjo bije najemniška drhal roparjev in capinov. Tule v Alžiriji so te besede pedagoška šara, s katero trapijo šolarje, da ne vedo kaj sploh pomenijo... O, tam doma ... Ko bi le vedeli... To noč se je premetaval in prisluškoval, kdaj se vrnejo vozila, s katerimi bi utegnil priti tudi Marjan. Kadar je za trenutek zadremal, se je v hipu spet zbudil, preganjan od grozljivih sanjskih prividov. Ce je buden premieval o svojem načrtu za beg, se mu je sanjalo, da ga pretepajo kot črno žival, če pa je okleval, da bi raje še počakal, da se dogodek dneva malo poleže, je sanjal, da- je podivjal in mesari med splašenimi ljudmi.