Poimfaa plastna v gotovim« * <*iiaia vsak torefr, čafesiefet in soboto* * wm posamoaal tKnHW K Vit. Uredništvo ta upravnliJr« Je v UKikfafli, 0*avet baš 16. aprila izdal naredbo o regulaciji notranjega in zunanjega trgovskega prometa, v kateri med diugim pravi, da bo minister za prehrano v sporazumu z ministrom trgovine izdal še posebna določila, ki jim je namen, da se ž njimi pobija draginja v državi in preprečuje špekulacija!« nakupovanje in kopičenje življensk h potrebščin (Uradni list štev. 59/1920). cak*ii smo ravno leto dni na to naredbo, ministrstvo za prehrano je stopi!" med tem v likvidacijo, cena pšenice je ou 2 kron narastia na 16 kron, vsled te g d so nastala mezdna gibanja in tudi država ie morala dovoliti stotine m ljonov dinarjev novih dreginjskih doklad državnim nameščencem, ne da bi imela sploh kako kritje zato. Kritje je poiskala v novih indirektnih davkih in povišanih monopolnih taksah in carini, kar je le podražilo zop.t življenje in bili smo zopet tam, kjer poprej. Takrat je šlo mnogo in opravičene kritike preko našega dnevnega tiska, poživljalo se je vlado, da naj napravi takim vojvodinskim špekulacijam konec, toda vse zaman. Osrednja vlada se ni ganila in tudi obljubljene naredbe ni izdala. Nehote se moramo vprašati, ali ni Iihvarstvo, ako špekulantje pokupijo pri kmetu pšenico še ns polju po 2 kroni do 4 krone in jo dva meseca pozneje prodajajo po 8 do 16 kron. Znano je, da znaša obrestna mera pri srbskih denarnih zavodih za posojila normalno 15 do 20 °/o in pri »zele naših« pa celo od 25—30 °/o, obrestna mera za vloge pa najmanj 6°/«. Tudi to ni po naziranju beograjske vlade lih-varstvo in radi tega so se kmalu naše banke asimilirale po njih, ne pa nasprotno one po naših, in konečni efekt je ta, da -moramo danes tud: pri nas plačevati za trgovski kredit banki 12 °/o celokupnih stroškov, medtem ko one obrestujejo vloge le s 3 °/o. Pod takimi nenormalnimi razmerami naša trgovina ne bo prišla v stari tir in ne bo nikdar ozdravela. Enako je z valutno in devizno trgovino. Ta je d^nes glavni vir dohodkov bank. Banka, ki brez rizika kupuje valute, čeke, ki jih še isti dan plasira ali proda, si zaračunava za to enostavno, mehanično manipulacijo 10 °/o dobička, medtem ko se je pred vojno morala zadovoljiti z deli odstotka in promili. i udi v tem ne v di ni kdo nič nezdravega in abnormalnega, ker -se nismo nikdar slišali v naši dreavi, oa bi b la kaka bank« radi navijanju cen valutam in deviztm kaznovana. Samoumevno .tudi ne spadajo pod ta kapitel emisijski dobički, k; so več ali manj sami izrastki borzne igre n špekulacije. Interesantno je tudi, da se je ve-nžniški utad obsorbiral v sumih malenkostih in slepomišenju, ker se na večie probleme in vprašanja, ki so za celo gospodarstvo odločilnega pomena, ni upal ali pa je stal pred njimi brez moči. Nasprotno pa s svojimi nazori o kopičenju blaga v špekulativne svthe onemogoči! celo izvozno trgovino in oškodoval znatno domači trg. Verižnišk: urad ni mogel razumeti, da se da ceno na domačem trgu vzdržati preko jalove sezone le, ako se v dobri sezoni dovolj blaga konzervira za mrtvo sezono, kakor na primer pri jajcih ; da se mora žito nakupiti ob žetvi in v javnih skadiščih kondicijonirati, da se vzdrži cena na spomlad pred žetvijo, ko zginejo vse stare zaloge v rokah špekulantov. Enaka je z oskrbo mesnega trga in živinsko trgovino. Tudi tu ni druge pomoči kot velepoteznaorganizacija, z r.ared-bami se ne da ničesar doseči. Kakor poročajo nekateri hrvaški listi, namerava ministrstvo trgovine določiti natančno dopustno mero dobičku v denarni bančni trgovini. Odkrito povedano, mi si od tega koraka ministrstva ne obetamo mnogo. Znano je, • da imajo beograjske banke, ki so v tem oziru edino merodajne, z vlado in ministrstvi ozke stike, ki ne bodo dopustili, da se na sedanjem režimu kaj spremeni. To razmerje je rsvno vzrok, da se v naši državi z upravičnostjo govori o bankokraciji. In ako ta sistem ostane, potem je §36 ustave res iluzoren. Ali naj ga ustavotvorna skupščina dopolni s teni, da pove kaj se v današnjih razmerah smatra v naši držaji za Iihvarstvo, ali pa gf naj izpusti, če ga resno ne misli velikopotezno izvrševati. Potem pa naj prepusti trgovino naravnim Zakonom ponudbe in povpraševanja, inioja-tivne organizacije in proste konkurence, ki bodo najbolje čuvale interese lajtne in korizumenta. Vsak drug izhod je polovičarski in neiskren. Na vse nedemagoge, poslance v konstituanti pa apeliramo, da pokrenejo to vprašanje ob priliki špecijaine debate v konstituanti. Ne bodo s tem storili morda usluge trgovstvu, industriji in obrti, kakor predvsem širokim masam malih ljudi, ki so danes brezmočni proti kartelu obrestne mere, proti lihvarstvu državne monopolne uprave, v primeru s katero so prestopki v privatni trgovini d rektno malenkostni. Treba je po- tegniti mejo med uzuelno, solidno špekulacijo, na kateri počiva vse trgovanje, ki je torej bistvo trgovskega podjetništva, od liiivarstva, ki uničuje in izkorišča. Ako se jim jo posreči zadeti, jim bo hvaležno vse naše trgovstvo, naše denarstvo in cel narod, da se je nas obranilo vedno bol, grozečih »zele-naških« razmer. Eno pa je, namreč da morama doseči za celo državo enako pravo in postopanjevtem oziru, da ne bo zločin v eni pokrajini, kar je popolnoma pravilno v drugi in da bi se morda po Vojvodini Židje škandalizirali nad verižniki v Sloveniji, ki so proti njim zelo neznatne miniature. Stališče trgovstva pri reviziji autonomne carinske tarife in sklepanju trgovskih pogodb. (Poročilo J. Mohoriča na mariborskem trgovskem shodu). Sedaj veljavna uvozna carinska tarifa je glavno iz dveh vzrokov revizije potrebna. Prvič, ker je bila sestavljena po stanju in potrebah gospodarstva bivše kraljevine Srbije, ki ni in?- la mnogo industrij in obrtov, ki jih ima sedanja kraljevina Srbov Hrvatov in Slovencev, drugič pa, ker so st: med vo;no in vsled vojne cene različnim vrstam blasa tako različno razvile, da to, kar je b la poprej zaščita, danes ni več, ali pa je pretirana zaščita. Vrednost nekaterih vrst blaga je proti mirovnim cenam desetkratna, drugih vrst blaga 30—40 kratna, pri nekaterih celo stokratna. Vse to je bdo vladi znano, in ko je razširila v pomanjkanju drugega zakona, srbski carinski zakon in tarif na celo kraljevino Srbov, H vatov in Slovencev je takoj odredila pripravo revizij tar.fe. Revizijo je imelo iz' vesti ministrstvo trgovine in industrije, Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo: Naša usnjarska industrija. (Nadaljevanje.) IV. Dalmacija. Isto navajam v posebnem oddel- ku Hrvatske. Ker je bilo do sedaj k™ n°0 nih, razmer zelo težko mi- nnrlatknv pffskrl?0 kakih statističnih podatkov ter nimam nobene knjige pri roki sam pa tudi nisem bil še nikoli v Dalmaciji, razven Zelenike Kotorja in Kastelnuova, ne moreni dati o usnjarstvu nobenih posebnih podatkov. Po mojem mišljenju je goveja koža iz severne Dalmacije bolja nego iz južne, kjer upliva na njo vročina in soseščina bosansko-hercegovskega bušjega plemena. Ovčine so precej dobre, jančkovine imajo lepo, kodrajo volno; dosti slične istrsko-pulj-skim, pripravne so za kožuhe, kože sume pa za glace. Znane so kože šakalov t iz južne Dalmacije in njenih otokov. >. Leta 1910 je imela Dalmacija po £jUgosl. kompasu«: 25,550 konj, 104 «soč 916 goved, 254.896 koz, l,w.797 °vac> 70.894 svinj, 28.268 oslov, 9200 niezgov in 5212 mul. Trg. in obrtna komora v Splitu navaja pod št. 1687 °Q 6. sept. 1919, da se dobi v njenem področju letno 250 do 300.000 kož od drobnice, ki se vse izvažajo preko Trsta v Nemčijo, Ameriko in Francosko, 3 do 5000 kož od divjačine, največ lisičjih, ki se zopet izvažajo v Nemško Avstrijo, Pešto in Nemčijo ter 10 do 12.000 teletin, od katerih se izdela polovica doma, druga polovica pa se izvozi v Italijo. Trg. m obrtna komora v Dubrovniku zopet navaja pod št. 900 od 29. avgusta 1919, da se dobi v njenem področju letno 20.000 kožic od drobnice, ki se izvozijo v Trst. Dalmacija polna brzih rek, z velikanskimi padci, od katerih jih je žo nekaj izrabljenih za pogonske naprave, imajoča v bližini Albanijo, kjer se dobi ruj in valoneja, enako rumeno prežuljko za barvanje od drevesa rhamus sexatilis, je kot nalašč ustvarjena za strojenje indijskih kož (kip-sov), enako java-kož, dobrih za podplate, ki potrebujejo za odmočenje slane vode, ker leži ob morju, po katerem se te kože dovažajo; v konkurenco pa se tudi lahko'računa prevoz istih po železnici. Edina tvrdka ki ima mali motor ca. 10 PS in ca. 10 delavcev, je Buj v Splitu. Dalmatinci nosijo po selih večinoma ustrojene opanke, po skalnatih tleh pa tudi opanke iz sirove kože, oziroma pri-prosto oguljene kože, ker se baje tak opanek bolje oprijemlje skalnatih tal. Koze za te vrste opanek namočijo dvakrat po 4 dni v morski vodi, jih dado na to malo v apno, obrežejo meso, ostrižejo dlako in režejo v široka jermena (na pr. v Makarski). V. Vojvodina. Akoravno najlepši del Jugoslavije je Vojvodina najmanje znana, ne samo zato, ker bogata, samorodna in samozavestna zemlja neče delati statistike, temveč tudi zato, ker je bila pod centralistično upravo Budimpešte, ki ni gledala toliko na posamezne komitate, nego a priori na madjar-sko zemljo. Deloma je vzrok tudi ta, ker živi na tej plodni zemlji mnogo narodnosti; dosti tudi zidov. Usnjarska industrija mi v resnici ni dosti znana; vem samo toliko, da so iskale nekatere, že po prevratu ustanovljene tvrdke z oglasi po slov. listih usnjarske pomočnike. Po dveh letih oslobojenja in ujedinjenja bi bilo potreba, da dobi ministrstvo za trgovino in industrijo od tamkajšnjih oblasti v tem pogledu podatke, posebno pa še ob bližajoči se priliki ljudskega štetja. Goveja pasma je zelo mešana; vendar prevladuje ogrska rasa sive barve, velikih rogov, radi katerih teže in deloma slabje kvalitete se je kupovala pred in med vojno koža za 30 odstotkov ceneje od drugih. Konji so žilavi, iskri, kakor iz ogrske puste; koža izborna. Med ovčjimi pasmami prevladuje srednje fino volnasta cigajka, slična makedonsko srbski rudi pasmi; njena koža je po kvaliteti in volni, ki je težka, zelo dobra. Kot omenjeno pri Srbiji, je volna mnogokrat, posebno na bedrih, včasih še celo koža sama nagnita zaradi ležania v ozkih ograjenih prostorih na n^čvirnih tleh, na katerih se živalski odpadki ne posuše. Koza je dosti manj) , od ovac; njihove kože pa so dobre. Prašiči so kodrasti ščetinci, ba-suljci; pri njihovih kožah je treba zelo paziti, da se ne sparijo, ker imajo mnogo blata na sebi. Zato se zlagajo na kupe, ščetine na meso. Jugoslovanski kompas navaja, da ima Vojvodina 18.000 kozš, 7vu.000 ovac, 788.000 prašičev, 179.000 konj in 613.000 goved. Divjačina in roparice žive največ po gostih zaraščenih močvirjih velikih rek; njihova koža je iz vzroka, navedenega pri srbski kožuhovini, druge kvalitete. Koliko kalkuliram štev. kožuhovine v Vojvodini bom ob drugi priliki povedal, a da bi mogla samo ena velikih županij, kakor navaja v svojem brzojavu na ministrstvo trgovine in industrije^ dobiti na leto 100.000 lisičjih kož, je malo pre-vpč po lovsko latinski. Nekatere usnjarske tovarne so izdelovale pred vojno srednje dobro usnje, posebno opančni podplat za ta- in v glavnetn je ta dela vodil znani načelnik industrijskega oddelenja inž. Mil. M. Savič. Materijal se je nabiral potom zbornic, organizacij in pa tudi direktno pri posameznih večjih podjetjih. Vse to delo pa je rodilo le deler, skoro r.eznsten uspeh. Vsled potrebe povišanja državnih dohodkov, torej iz fiskalnega razloga in pa vsled visokih cen blaga napram mirodobnim cenam, se je poviševal agio, najprvo kronski, potem pa tudi dinarski. Začelo je s 4'20 kron in je končalo z efektivnimi 16 kronami. V tem leži precejšna neugodnost za trgovino, P er se je na ta način blago slabe kvalitete napram finemu, dobremu blagu brez ozira na vrednostno razliko, enako obremenilo. Za imitacije in za polsurogate se plača v največ slučajih isto carino, kot za pravo blago. Razvoj razmer pa je prinesel seboj veliko krizo v naši industriji in državni interesi so zahtevali, da se jo primerno zaščiti. Izdelal se je zato projekt na podlagi sledečih vidikov: 1. surovine se carine prosto uvažajo. 2. na poljedelske predmete visoka zaščitna carina, ker jih imamo dovolj doma, in sicer tudi južnih kultur. J. visoka zaščita domače industrije, predvsem železarske in tekstilne, da bi se mogla bolje razviti. 4. prohibitivna carina na luksuzne blago, da se omeji uvoz radi potrebe zboljšanja trgovske in plačilne bilance. Taka autonomna tarifa, ki nam je za trgovska pogajanja zelo potrebna in ki nam mora nuditi sredstva za dosego protikoncesij je naletela na velik odpor v trgovskih krogih, ki pa je bil povzročen vsled nerazumevanja situacije. Najhujše je to, da skušamo izdelati carinsko tarifo v dobi popolne nestalnosti cen, v dobi baisse, ko je kriza na svetovnem trgu na vrhuncu in v dobi depresije naše valute. Toda to se mora zgoditi kljub temu, da se zavedamo nepopolnosti nove tarife, da se pomegne industriji in pa, ker se bližamo definitivnim trgovskim pogajanjem. Pri trgovskih pogajanjih igra glavno vlogo vprašanje minimalne ali pogodbene carinske tarife. Da v tem vprašanju dosežemo kompromis interesov med raznimi grupami gospodarstva, posebno med industrijo, poljedelci in trgovci, je zveza že svoječasno, kakor ste čitali v »Trgovskem lietu«, sklenila ustanovati strokovne skupinetr-govstva, da bi mogla v vseh detajlih izdelati mnenja glede bodočih carinskih postavk. Gre se pa, ne samo za višino postavk, marveč tudi za njih teksti-ran j e. V sedanjem osnutku je pridržan tekst srbske tarife popolnoma. Včndar se je že davno pokazala potreba revidirati kolektivne postavke, ki pod izrazom »izdelki iz« obsegajo najraznovrstnejše koimenovani rumunjski opanak, ki je sličen slavonskemu, a ima dvojni podplat s peto. Prodajal se je v obliki kvadrata z dolgimi jermeni. Nekaj malih usnjarjev je strojilo na primitivni, vendar branžijski način kože za lice ali pa predelovalo tuje mešine in sahtijan (na pol izdelane ovčine in kozine) za papuče (copate) in opan-čne kapice. Iz Visokega v Bosni se je nakupilo mnogo takih mešin in sahti-|ana. Enako pošilja mnogo kozin za kapice g. Mally iz Tržiča v Vojvodino, čegar roba se zaradi trpežnosti zelo hvali. Zelo dobro je v Vojvodini razvita industrija volne, tako na pr. ima samo bar-bodroška županija 13 predilnic, ki imajo motorje celo po 20, 50 HP. Privredna kudelavna industrija v Cesteleku ima parni pogon od 120 HP, I. madjarska vunena tvornica klobukov zoptjt parni pogon od 85 HP. Precej je tudi česljarjev volne, ki volno sjjmo razčesljejo in na stroju zamotajo v kodelje za prosto pletenje seljakom. Običajno jemljejo plačo v volni, kakor pri nas mlinarji moko in pri tem dobro zaslužijo. Ako se posreči Jugoslaviji, da nacijonalizira tuje narodnosti v Vojvodini, ki zavzemajo po večini tamoš-nji trgovski stalež, bo imela dosti dohodkov od tega. (Dalje prihodnjič.) blago, vsakdanje potrebščine, kakor tudi luksuz. Iz teh postavk bo treba mnogo blaga izločiti in jim dati posebne pozicije in tarifo. V splošnem tekstuelnem delu pogodb, ki so več ali manj delane vse na eno šablono, se bo šlo trgovstvu glavno za to, da se ga zasigura proti različnim mahinacijam od strani tujih trgovcev, kakor na primer proti do-našanju blaga seboj in prodajanju v hotelih, proti detajlnem potovanju, obisku strank na domu, dalje direktnemu paketnemu prometu, kar je vse naperjeno za eliminiranjem domačega trgovstva. Ne smemo se pri tem udajati naivni nadi, da bo besedilo trgovske pogodbe nam dalo kako zadostno zaščito. Glavno zaščito nam bodo dale le agilne, podjetne, kreditne, pridobitne in stanovske organizacije. Na te je polagati glavno važnost in le te bodo odločile o usodi naše trgovine. Te organizacije morajo biti na znotraj tako dovršene, da se ne bodo mogli pri nas ugnezditi tujci kot zastopniki inozemskih tvrdk, marveč, da dobijo zastopstva po večini domačini-trgovci. Izvozno trgovino moramo organizirati, da bomo po možnosti izločili inorem s ko posredovalno trgovino, kateri pripade sedaj glavni dobiček. Treba je iskati in dobiti direktne stike, direktne odjemalce in porabnike. Vso našo trgovino je do prevrata imel Dunaj in Trst v rokah, naš trgovec si z malimi izjemami skoro ni upal prodajati drugače kot franco domača postaja. Po prevratu se je sicer ustanovilo več konjunkturalnih podjetij, drugače pa je vendar po večini ostalo vse pri stari orijentaciji, ki je za nas škodljiva in nevzdržna. Pri stremljenju za osamosvojitev naše zunanje trgovine se ne smemo preveč zanašati na vladno pomoč. Naša konzularna služba dosedaj ni odgovarjala potrebam naše zunanje trgovine In najbrž tudi po nameravani reformi ne bo. Edina pomoč je velikopotezna pridobitna organizacija trgovstva, ki je mnogo umestnejša kakor pa neplodne rezelucije, debate in kritike, s katerimi varamo danes sami sebe. Ni dvoma, da bo trgovstvo v bodoče zahtevalo od oficijelnih naših zastopstev v inozemstvu, da vršijo važno poročevalno službo, ki je za trgovsko informacijo in orijentacijo potrebna, in da morajo biti pijonirji naše zunanje trgovine v inozemstvu. Zato se mora odpraviti dosedanji sistem prlviligiranih agencij, ki je za našo državo neugleden, in se mora nadomestiti z rednimi konzulati. Mi vidimo, da vse ostale nasledstvene države posvečajo ogromno pažnjo organiziranju zunanje trgovine. Čehoslovaška ustanavlja v Ameriki, Angliji, Franciji, Italiji, Avstriji svoje trgovske zbornice, 1 e g i j o n a rs k e misije na celi širni obali Azije je trgovsko organizirala in si tako vstvarila bazo za trgovsko eksploatacijo vzhoda. Tudi Avstrija se je v današnji okrnjeni obliki takoj na novo orijentirala organizirala je znani Warenverkehrs-bureau, ki je kmalu otvoril podružnice po celem inozemstvu. Posebno pozornost je posvečala pri tem Jugoslaviji, kjer je že 5. aprila 1919 otvorila podružnico v Beogradu, potem v juliju v Zagrebu in v Ljubljani in v septembru 1919 pa v Sarajevu in Novem Sadu ter tako obvladala gospodarsko situacijo v celi kraljevini. O teh podružnicah pravi na strani 27. svojega letnega poročila Warenver-kehrsbureaua sledeče: »Diesen Filialen falien mit RUcksicht auf den Umfang unserer Vertragsschlusse mit Jugoslavien die wichtigsten Aufgaben zu. Sie sind nicht nur an der Abvvicklung des Zahlungsverkehres beteiiigt, sondern besor>n auch die Rolle emes Pioniers ftir die deutschOstcrrelchische Industrie, da der jugoslavische K&ufer durch seine EigentUmlichkeit und woh! auch durch die Verkehrsschwierigkeiten aufgesucht sein wil! — Da tiberdies die Konku-renz westlicher Machte immer fiihl-barer wird, nehmen unsere Pihalen am Kampf um den Markt rege teil « Kakor je to poročilo za naše trgovstvo nelaskavo in neprijetno, moramo priznati, da je resnica, da smo v tem oziru popolnoma pasivni in da sta se Avstrija in naša sovražno - prijateljska Italija polastile 90*1» zunanje trgovine ter obvladate naš trg in s tem tudi politično situacijo. Avstrija igra naprej vlogo trgovca pri nas in sabotira na umeten način v%ako zvezo pr*ko njenega ozemlja na Češko ali pa v Nemčijo. Radi naše kratkovidne t?.-rifne in carinske politike prodaja pri nas Avstrija nemško »blago in vozi v tranzitu preko naših železnic v Trst za polovično ceno. Naša C e n t r s 1 n a Uprava, ki je imela igrati podobno vlogo, ni smatrala za potrebno, da stvori podružnice v inozemstvu. Sedaj je že leto dni v likvidaciji, medtem ko Waren-verkehrsbureau s polno paro dela Nemcem gospodarsko pot na Balkan. Tega položaja so krivi naši trgovci sami, ki so se raje dali na vse mogoče načine šikanirati po Dunaju, kakor da bi bili organizirali svoje interesno zastopstvo. Pripomniti moram, da imam v zbornici cele tucate resolucij glede potrebnih trgovskih reprezentanc v inozemstvu in da nam manjka samo človeka, ki bi to izvršil in oživotvoril. Radi tega še sedaj nimamo niti v Italiji, v Trstu, s katerim imamo najtesnejše stike, ker je za nas zaenkrat še najprikladnejše izhodišče na morje, nobene trgovske reprezentance, ki bi našim strokovnim listom poročala o zalogah pristanišča, o nakupnih virih, tržnih cenah, prometnih razmerah in trgovskih pogojih. V tem oziru je treba kreniti na drugo pot in začeti delati in organ-zirati. Le potem se nam ni treba bati penetracije inozemskega kapitala k nam, se nam ni treba bati, da bomo vsled recipročne, v trgovskih pogodbah zajamčene svobode postali pasivni in podlegli tujemu vplivu. Od nas samih in edinole od nas, naše organizacije i p dela je odvisna naša bodočnost. Trgovske pogodbe bodo ostale diplomfltičen akt, preko katerega bo inicijativa in živo življenje šlo. Pregied trošarinskih predmetov. Trošarinski predmeti, so oni, od katerih nam je plačati trošarino. Kdor se hoče natančneje informirati o trošarini, naj si nabavi knjigo »Troša-rinski predpisi«, katero je izdala in založila delegacija ministrstva financ v Ljubljani. Knjiga stane 30 K in se dobi pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Vsebina je sledeča: 1. Vsebuje temeljni zakon z dne 9. nov. 1909. Ta zakon je dobil v bivši kraljevini Srbiji obvezno moč z dne 1. I. 1910. S členom 161. fin. zak. za 1. 1920/21 (Naredba št. 436. »Uradni list« iz 1. 1920) se je temeljni zakon razširil na vsa ozemlja naše kraljevine. V »Uradnem listu« je bil zakon razglašen dne 23. sept. 1920, pod št. 344. 2. Knjiga vsebuje nadalje trosa-rinski pravilnik, to je izvršilno nared-bo k prvoimenovanemu zakonu. Nadalje so objavljena tu še navodila in obrazci. 3. Kopečno ima knjiga še pravilnik o trošarini na vino. Ker si ne more vsakdo nabaviti knjige, objavili bomo tu vsaj v obrisu glavne točke. Trošarinski predmeti po stanju z dne 1. dec. 1920 so: t. sladkor, 2. kava, 3. kavini nadomestki, 4. riž, 5. pivo, 6. fina vina, 7. likerji, konjak in esenca za pijače, 8. rum, 9. sveče, 10. električna razsvetljava, 11. svetilni plin, 12. kalcijev karbid, 13. kresila, 14. alkohol, 15. sadno žganje, 16. kisova kislina, 17. mineralne in druge njim podobne vode, . 18. vino, vinski most, vinska brozga, vino iz jagod, vino iz slada in raztopljenega medu (medica) in na vino v steklenicah. Trošarina na olje in na stisnjene droži je odpadla. Državna trošarina se pobira na: 1. sladkor: a) izdelan iz sladkorne pese, ali iz sladkornega trsa, bodisi sirov ali rafiniran, razen onega sirupa, ki se ne more rabiti za človeško hrano, za 100 kg.......................... 200 din. b) za vse druge vrste sladkorja, ki se namesto sladkorja pod a) daje rabiti za slajenje, kakor: škrobni sladkor, sladkor iz sadja, grozdja, slada in krompirja (dekstroza, levuloza, gli-koza, maltoza), za 100 kg . 40 din. Pripomba: Na predmete, izdelane iz sladkorja ali s sladkorjem, kakor: bonbone, čokolada itd., ki se uvažajo iz inozemstva, se pobira trošarina po količini sladkorja, ki ga imajo v sebi. Ako pa se taki predmeti izdelujejo v državi, se pobira trošarina samo na. sladkor, uporabljen za njih izdelavo. 2. na kavo: za 100 kg .... 200 din. 3. na kavne nadomestke, kakor: cikorijo, žitno kavo itd., m 100 kg , ........................60 din. 4. na riž: za 100 kg....................40 din. Pripomba: Trošarina na riž, pridelan v državi, se pobira samo, če »e riž pušča v promet in porabo. 5. na pivo: po hektaliterski stopnji izvlečka, 4 dinarje. Pripomba: Dokler ni mogoče v Srbiji in Crnigori pobirati trošarine po kontrolnomernem aparatu ali hladilniku, se pobira trošarina na piv* kakor doslej, t. j. za 100 litrov 40 din. brez popusta 2%. 6. na fina vina: Šampanje, malaga, pelinkovec (vermut), sherry, ciprčan, madejra itd., kakor tudi na vsa druga vina, ki imajo 16% ali več alkohola, ali 5% ali več sladkornega izvlečka, za 100 litrov.......................... 600 din. 7. na likerje: konjak in essence za pijače, za 100 litrov 800 din. 8. na rum: za 100 litrov................... 600 din. Pripomba: Na likerje, konjak, essence za pijače in na rum, če so izdelani v državi, se pobirata gorenji stopnji trošarine, ne glede na to, iz kakšne sirovine so izdelani in kakšno davščino so plačali na to sirovino. Na te predmete, če se uvažajo iz inozemstva, pa se plačuje še trošarina na alkohol (glej spodaj točko 14), ki ga imajo v sebi, 9. na sveče: razun lojevih in voščenih, za 100 kg ...........................40 din. 10. na električno razsvetljavo in sicer: a) za žarnice, preko 10 do 32 normalnih sveč.....................5 din. b) nad 32, za vsako normalno svečo...........................0-20 din. c) za vsako obločnico, mesečno 10 din. 11. na svetilni plin ne glede na to, iz česa ali od kod se dobiva, za kubični meter 0-40 din. Pripomba k točkama 10. in 11. One občine, v katerih rokah je proizvajanje električnega toka aK plina, ne plačajo trošarine na one žarnice in obločnice, kakor tudi ne na plin, ki služijo za mestno razsvetljavo. 12. na kalcijev karbid: za 100 kg....................60 din. (Konec prihodnjič.) \zvoz in uvoz. Izvoz življenjskih potrebščin v Avstrijo in Čehoslovaško. Kakor se poroča iz Beograda, bo izvoz življenjskih potrebščin (žita itd.) v Avstrijo in Ceho-slovaško v najkrajšem času zopet dovoljen. Izvoziti se bo smelo za mesee april 2000 -2500 vagonov pridelkov._ Dalje s« poroča, da bodo izvozniki proti tej zopetni omejitvi energično protestirali ter zahtevali, da se izvoz dovoli v vse države. ker bi jiod takimi pogoji morali naši izvozniki izvažati življenjske potrebščine v Avstrijo in čehoslovaško brez konkurence, kar bi ne škodovalo le izvozniku, marveč tudi našim producentom. Naši izvozniki in trgovci so prepričani, da bo izvoz dovoljen v kratkem brez omejitve, ker je bila prepoved po poročilih le začasna in sicer radi izgle-da na slabo žetev, čemur pa je sedaj dež odpomogel. Podrobnosti o prepovedi izvoza. Minister za linarice je obvestil vse carinarnice o prepovedi izvoza živi!, da bi se ne zadržavali po nepotrebnem transporti, namenjeni v inozemstvo in da bi se ne povzročala po nepotrebnem škoda trgovcem. Prepovedi so podvržena sledeča živila in krma: pšenica, rž, ječmen, oves, koruza, kaša, moka od navedenih pridelkov, otrobi, seno in slama. Izvoz drugih pridelkov ni prepovedan. Italijanska prepoved o izvozu mesa in živino iz Jugoslavije je ukinjena. Italijansko ministrstvo notranjih del je ukinilo prepoved o uvozu živine, živ. surovin in mlečnih izdelkov, ki je bila izdana dne 15. marca t. 1. Dovoljen je torej uvoz sira in drugih mlečnih izdelkov brez omejitve, uvoz goveje živine, svinj in konj pa pod-gotovimi pogoji veterinarskega značaja. Zahteva se, da se živina, uvožena iz naše države, pošilja naravnost v klavnice, ki so zvezane z železniško progo, kakor so klavnice v Milanu, Firenci, Padovi, Benetkah, Turinu, Rimu i. dr. Avstrijski uvoz v našo državo. Ker stopi v veljavo sklep jugoslov. min. sve-1a glede dodatnega plačila na nemško blago, se mora v Avstriji blagu, ki je določeno za Jugoslavijo priložiti certifikat glede izvora blaga. Take certifikate izstavljajo avstrijske trgovske in obrtniške zbornice. Uvoz radijskih produktov. Zagrebška trgovsko-obrtniška zbornica poroča, da je izvoz radijskih produktov iz čeho-elovašluh rudnikov dovoljen. Harsdno gospodarske zadeve. Trgovina. Naša trgoska pogodba z Italijo. 20. I. in. so zečela pogajanja naših in itali-. ja irskih delegatov v zgradbi Narodne banke. Predsednik italijanske delegacije je znani Ludovico Lucioli, generalni ravnatelj carine pri italijanskem mi-nisterstvu za finance, ki se udeležuje žo trideset let vseh trgovskih pogajanj ter velja za strokovnjaka. Pod njegovim predsedstvom je bila sklenjena 1. 1907, trgovska pogodba med Srbijo in Italijo. V delegaciji so še nekatere znane osebe iz političnih, finančnih in trgovskih krogov. Grof Tosti in Val Minuta sta imenovana v komisijo za ekonomska vprašanja. G. Ferdinando Vartiere, podpredsednik višjega industrijskega sveta, ki posebno dobro pozna naše razmere, predstavlja v komisiji ministrstvo notranjih del. Dr. Belli, generalni inšpektor za trgovino, zastopa italijansko mi-sterstvo za trgovino, Giovani Silvestri in advokat Barroli pa zastopata industrijo in poljedelstvo. Italijanska vlada je izjavila, da bo dodelila komisiji še nekaj drugih strokovnjakov, če bo to zahtevalo reševanje specijalnih vprašanj in če se pokaže potreba radi hitrejšega zaključenja pogajanj. Predsednik naše delegacije je dr. Momčilo Nin-čič, člani pa dr. Trumbič, dr. Žerjav in Sava Kučič. Šefi delegacij so na prvi seji razjasnili stališča svojih vlad, na podlagi katerih naj se vodijo pogajanja. Pokazalo se je, da se ta stališča bistveno ne razlikujejo, kar nam daje upanje, za dobro rešitev trgovskega vprašanja. Ukinjenjo trgovske agencije. Po stri in'1 " m‘mstrstva za trgovino in indu- Wa8hingtoLTnvReW.V8ke V Industrija. Normalne razmere v papirnici v Vevčah. Kakor znano, je bilo odslovljeno iz papirnice v Vevčah veliko število delavcev, ki so iskali pomoči pri deželni vladi. Kriza js sedaj končana, ker je papirnica po posredovanju deželne vlade dobila državna naročila. Nikdo od delavcev ne bo ob službo. Eter v domači tvornlci. Tvornica Arko v Zagrebu bo pro'zvajala v posebnem oddelku svoje tvorriice eter. Do sedaj smo morali eter uvažati ker ga nismo proizvajali v državi »Keba« tvornica lesenih in kovinskih predmetov. V Zagrebu se je ustanovila d. d. »Keba« z glavnico 1 mlljon K. Izdelovala bo razven nožev tudi vsakovrstne lesene in galvanizirane predmete, Nacionalizacija tvornice eternita v Zemunu. Domači inženirji, trgovci in kapitalisti so prevzeli tvornico eternita v Zemunu, ki je bila do sedaj v tujih rokah. Nova delniška družba bo tovarno povečala ter jo opremila z najmodernejšimi stroji, tako da bo dnevno izdelovala 15.000, pozneje pa ceio 30 000 plošč. »Vuhu« d. d. v Zagrebu. V Zagrebu se je osnovala tvrdka »Vuna« d. d. s sedežen v Zagrebu. Temeijna glavnica znaša 5,000 000 K, pa se zz-more povišati na 10 milijonov kron. Družba se bo bavila z izdelovanjem vsakovrstnega volnenega blaga. »Invertose«. Pod tern imenom je patentiran nov način izdelovanja sladkorja iz koruze, kakoršnega sta izdelala dr. Artur W. Smith in F. Evans iz Baltimora. Sladkor je bde barve, ima iste redilne snovi, le 20 odstotkov manj sladkobe kot navadni, izdelan iz sladkornega trsja. Do sedaj se izdeluje koruzni sladkor v formi sirupa, katerega se zamore pustiti tudi kristalizirati. Ta iznajdba bo ena najvažnejših na polju prehrane, če se bo obnesla tako dobro, kakor se pričakuje. Iz enega bušla koruze se izdela 40 funtov sladkorja, Amerika pa prideluje tri miljone bušlov letno, kar bi bil najlepši piedpogoj za njegovo nizko ceno. Kriza v čoški rafineriji petroleja. Češke rafinerije petroleja se nahajajo v težki krizi* ker se cenijo danes vse zaloge rafinerij komaj še na 160 milijonov kron, ki so se preje cenile na 280 milijonov kron. Preti razpad Zveze rafinerij. Obrt. Stavka kleparskih pomočnikov v Ljubljani. Ker zahtevajo kleparski pomočniki povišanje plač, za kar pa mojstri zahtevajo 10 urni delavnik pri 15 odstotnem zvišanju plač, so pomočniki pričeli stavkati. Denarstvo. Stabilizacija relacije denarne vrednosti med našo in čehoslovaško državo. Ni dvoma, da bi sc naša trgovina bolje razvijala, če bi je nestanovitost valute ne ovirala. Zato z veseljem pozdravljamo resolucijo odbora čchoslo-vaškega parlamenta za zunanje zadeve, ki zahteva, da se sklene med Čehoslovaško državo in Jugoslavijo sporazum o stalnem valutnem kurzu za določen čas, n. pr. za 6 mesecev. En mesec pred pretekom tega roka, naj bi se določil nov rok, da bi se tako trgovina neovirano razvijala. Jugoslovansko-amerlkanska banka d. d. v Beogradu. Pod vodstvom Prometne banke v Beogradu bo ustanovil konzorcij jugoslovanskih denarnih zavodov nov denarni zavod pod irnenom: »Jugoslovansko-amerikanska banka d. d.« Ta banka se bo v prvi vrsti bavila z denarnim prometom iz Amerike. Glavnica bo znašala 10 milijonov dinarjev. Banka do sedaj še nima prostorov In vodstva. Rastoča posest zlata Zednjenih držav. Posest zlata Zedinjenih držav #e je povišala mes. januarja na 5.853,480.649 dolarjev, kar pomeni 68,646.222 dolarjev več, kakor v predidočem mesecu. To je na j višja vsota, ki se je od 1. novembra 1919 dosegla, ko je znašalo stanje zlata 2.872,525.066 dolarjev. Rekord je bil dosežen 1. maja 1917 z vsoto 3.121,887.443 dolarjev. Tri biljonsko mejo se upa sedaj polagoma zopet doseči. 1. maja 1920 so posedovale Zedinjene države samo 2.646,615.750 dolarjev v zlatu, to je bilo najnižje stanje; od tedaj je svota za 206,864.899 dolarjev narasla, večjidelpo zlati rezervi, ki je bila deponirana v kleteh angleške banke in katero je pred kratkim importirala Federal-Reservo-banka. »Boka«, novo osnovana brodarska družba v Kotoru je povišala družbeno glavnico na 5 milijonov dinarjev. Carina. . Carinarnice na laški meji. Ker je s anovljena generalna carinama II. razreda v Rakeku so s 23. t. m. ukinjene car narne v Borovnici z oddelkom v ,Logatcu, Cerknici z oddelkom v Ložu in Leskovi dolini. Znižanje izvozne earine na lignit. Lkonomsko-1 inancijski komite ministrov je z odredbo z dne 2. aprila 1921, štev. 2389 odločil, da se zniža izvozna carina za lignit na 5 (pet) dinarjev za 1000 (tisoč) kg. S tem je omogočen znatni izvoz lignitov iz naše države, za katere vsled j) r e visoke cene na domačem trgu ni konzuma. Predvsem pride izvoz v Italijo v poštev. Izvozna carina je bila znižana, da se omogoči lignitskim rudnikom nadaljno obratovanje. Davki.] Davek na vojne dobičke. Sarajevska trgovsko-obrtniška zbornica je stavila centralni vladi predlog, da bi se olajšalo plačevanje davka na vojne dobičke s tem, da bi državne blagajne sprejemale priznanice dvajsetih odstotkov, zadržanih ob priliki zamenjave nov-čanic. Na ta predlog je dobila zbornica od centralnega inšpektorata odgovor, da se navedeni boni v nikakem slučaju ne morejo smatrati pri državnih blagajnah kot plačilno sredstvo. Cas hi že bil, da bi se ti odstotki vrnili, ali pa, da bi se jih dovolilo vporabiti v podobne svrhe kot je plačevanje davka. Promet. Balkan, d. d. je ustanovila ekspozituro v Rakeku. Balkan delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani je ustanovila na Rakeku svojo ekspozituro. Direktni tovorni vlaki med Trstom in Ruinunijo. Radi velikih težav, s katerimi so se morali boriti izvozniki, da spravijo pri današnjih prometnih razmerah blago iz Trstu v Rumunijo, je neka velika tržaška špedic. družba sklenila, da vpelje lastne vlake. Ker je družbi pomagala vlada, se ji je posrečilo poslati prvi direktni vlak 14. t. m. v Bukarešto. Ta direkten vlak bo vozil najbrže vsakih 14 dni enkrat ter bo jemal s seboj blago tudi za vse druge postaje, ki leže na potu. Novi vozni red Orient-eksprcsa. Simplonski ekspres vozi med Parizom in Carigradom dnevno, ne kakor do sedaj trikrat tedensko. Eksjiresni vlak Oslehde—Dunaj bo vozil do Bukarešta in sicer Čez Bruselj, Dunaj, Budimpešta v Bukarešt. ECmetiJstvo. Kmetijske šolo. Kmetijska šola na Grmu se bo znatno razširila, na Gorenjskem pa se bo ustanovila nova kmetijska šola. V Srbiji se ustanovi nova, nižja poljedelska šola, v Vršcu v Vojvodini nižja vinarska šola, v Novem Sadu se pripravlja ustanovitev vrtnarske šole, v Podgorici v Crni gori pa poljedelska šola. Dobava, prodaja. Nabava miz In polic. Ravnateljstvo državnih železnic v Beogradu razspisujc na 15. maja t. 1. ofertno licitacijo za nabavo; 100 komadov miz in 200 komadov polic za listke s lOu predali. Pozivajo se vsi oni, ki se nameravajo udeležiti ofertne iicitacije, da v pošljejo z 10 dinarji kolekovane ponudbe do 12 ure navedanega dne Ekonomskemu oddelku želez, ravnateljstva. Kavcija za državljane 4000 dinarjev za inozemce 8000 din. Pogoji so na vpogled pri Ekonomskem oddelku žel. ravnateljstva v Beogradu vsak delavnik. Nabava lesa za podžiganje. Zagrebško ravnateljstvo državnih železnic kraljevine SHS. razpisuje ofertno licitacijo za nabavo lesa za podžiganje. To smejo biti le odpadki pri žaganju, zvezani v 50 cm dolge butare. Količina do 730 vagonov po 10 ton. Ponudbe naj se piše na predpisanih golicah, katere se zamore nabaviti pri oddelku ravnateljstva za nabavo materijala in inventarja v Mihanovičevi ulici, štev. 12, soba št. 11. Ponudbe se bodo odprle 15. maja ob 12. uri. Nabav« omar. Pri ekonomskem oddelku ministerstva za pošto in telegraf se bo vršila 13. maja ofertna licitacija za nabavo 3 komadov amerikanskih omar. Z 10 din. kolekovane ponudbe naj se vpošljejo do 11. ure navedenemu oddelku. Kavcija 10 odstotkov. Prodaja drv. 11. maja t. 1. ob 4. uri popoldne se bo zopet vršila ofertna licitacija v Duhovnom Sudu beograjske Arhiepiskopije za prodajo 15.400 komadov lesa iz samostana Gornjaka. Vrednost lesa znaša 293.292.60 dinar. Kavcija 10 odstotkov in ponudbe se vlagajo pri Duhovnom Sudu. Pogoji so na vpogled v pisarni sodnije vsak dan od 8—5 in pri starešini samostana Gornjaka. cddtj3 takoj proti plačilu, večje predmete pa konkurenčnim potom. Intere-sentje za demobilizacijsko blago se vabijo, da si ogledajo zalogo. Dovoljenje za vstop v skladišče se dobi v pisarni označenega urada v sodni ulici štev. 1, kjer se izbrani materija! tudi plač?.. Konkurznl oklic. Razglasitev kon-kurza o imovini javne trgovske družbe »Svetla« elektrotehničnega podjetja Janko Pogačar, Lovro Effenberger & Co, centrala v Ljubljani, s podružnico v Kranju, rngistrovane v Ljubljani. Konkurznl komisar dež. sod. svetnik Pernuš, pri deželnem sodišču-v Ljubljani. Prvo zborovanje upnikov pri tem sodišču, izba št. 140, 2. aprila 1.1. dopolne ob 10 uri. Odglasitveni rok do 21. maja 1921. Narok za ugotovljevanje pri tem sodišču dne 4. junija t. I. dopoldne ob 9. uri. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva ,,MERKUR" v Ljubljani. Sprejme se: 5 knjgovodij, 2 korespondenta, 4 kontoristi, 1 skladiščnik, 5 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 7 prodajalk, 7 učencev In 1 učenka. SI už b e išče: 8 knjigovodij, 1 korespondent, 4 kontoristi, 4 poslovodje, 2 potnika, 2 sklaiščnika, 29 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika želzninske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 23 kontoristinj, 7 blagajničark, 27 prodajalk, 17 učencev in 9 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančneje ustreči. Tržno poročilo. Trg Ljubljana: Za meso je ta teden določena sledeča cena: K 28 prednji del, K 32 zadnji del. Ta cena velja tudi za one mesarje, ki ne bodo jemali volov od mestne občine. Kravje in bikovo mese se prodaja po K 20 do 24 za kg. V bodoče se bo to meso iz trga izključilo in prodajalo le na posebno označenih stojnicah po zelo znižanih cenah. Mesa vseh vrst je bilo ta teden na trgu dovolj, le svinjskega mesa nekoliko primanjkuje, ker zaostaja slanina, Mast K 43 po kg. Moka K 17 50 po kg. Živina. Ljubljana. Na mesečni živinski sejm je bilo prignanih 278 konj, 78 klavnih volov, 51 krav, 9 telet in 178 plemenskih prašičev. Govejo živino so večinoma prignali na semenj razni prekupci, ki so skušali držati visoke cene. Plačevalo se je 22 do 25 K za kg žive teže. Maribor. 15. 4. Svinje žive teže 28 do 30, pol pitane 25 do 26, mladi prašiči 6 do 8 tednov 100 do 400 komad. Jesenski prašič'po kom. 500 do 900 K. Poljski pridelki. Sombor: Radi prepovedi izvoza se cene niso znižale. Opaža se v prodaji zastoj. Kupuje se edino le pšenica, katera se plačuje po K 1000. Koruza no-tira K 400, oves K 375 do 380. Dežja je bilo dovolj. Vinkove!: Pšenica K 1030 do 1040, koruza K 410 do 415, oves K 375 do 385. V prometu, vlada poln zastoj. Po-prašuje se le po pšenici, katere je na trgu malo. Dežja je bilo dovolj. in cinkov prah po znižani ceni nudi Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani ima v skladišču še več materijala. Manjše predmete [Bi. Kstocaototaomioiamei Medič, Rokove & Zanki, "2r; Tovarna kemičnih in rudn. barv ter Bakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novlsad. Brzojavi; Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emallni laki. Pravi ffirnež. Barva za pode. Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (GIps), nsastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo I Prva jugoslovanska tovarna tehtnic Firnež dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba točna. V dvakrat kuhan, najb. kakovosti in mrzlo prešano laneno olje po dnevnih, jako zmernih cenah nudi Zadrugo olja ia Arneža reg. z. z o. z. Medvode, Slovenija. Dovoljujemo si naznanjati vsem cenjenim tvrdkam, da smo prevzeli od Marne Sova zadruge z m. zavezo v likvidaciji tiskarno, isto na novo opremili ter povečali. Izvršujemo ,vsa v tiskarsko in knjigoveško stroko spadajoča dela najhitreje in najceneje. — Priporočamo tudi svojo knj'garno ter trgovino s papirjem. Tiskarno Savo v Kranju, delniška družba. Ivoii Jelačin Ljuktfana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba. Na debelo: X M, čaj. Kakaa. olje, sir his, Miili in ttspistov-ski sii. salami, širnha in slani, Šimi sitne- Diino vino leinlk 1917, PtlEUHATIKA za kolesa lnautomoblle EN GROS - EN DETAIL. najceneje. J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 14. v Jat m Mij ZvonarsRa ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi .Montana* Iniport. Eksport. Prodajamo in kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in ner nuoi nas usv najnižje cene ne zamudite prifihe in ogfašajfe v našem fisfu! Vefika razširjenost fista v naši državi in preko naši/) mej jamči za največji uspefj. /\/\/\/\/\/\/\ / Veletrgovina ) A. Šarabon v Ljubljeni n? o M m m m Slatina. | T. NEICIMB || Ljubljana, Resiieua cesta 3. pt »poroča s* špecerijsko blag® j J? raznovrstno žganje v m ©k© y # *♦ i in deželne pridelke ** V / 4» raznovrstno rudninsko v •* . ** V 22, 10—10 vodo, m *r „♦* Lastna ps*ažaima xa kavo ♦« V in mSšn za dišave J' / z eJektrižnim obratom. ♦, % v" *• Ceniki na razpolago. WW|VVV Llubljann, PreSernoaa ulica 9. xx Hcjuečia zaloga izsotoo-llenlb oblek zn jospode, dečke in otroke. Blsso za obleke In plašče. xs ; TONE MALGAJ j £ stavbeni, pohištveni pleskar | i; in ličar 16,52—8 § \ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. i s 5 Zajamčeno predvojno blago s \ za portale in prodajalne. / Fr. Brumat tr. • Ljubljana Mestni trg št. 25, 1. na Manufaktura in tkanine. 1 ! ! Konkurenci.e cene. ! ! ! v 118 52-16 . „ . ... — Odgovorni urednik Franjo Zebal. — Tiska tiskarna, Manso Hrovatin v Ljubljani Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista« - Glavni urednik Peter Kastelic