Št. 103. V Guric.i, v soboto dae 24..d«cembra 1904. Letnik VI. Jzhaja vs,i toi'fk in **i»ln»to ob j 11. in i |irt'ilp(>|«iiip y.:t niHHto ter oL 3. uri j po| . za (IcžhIo. Ako pail»* ii;i t:i ilnc\u j praznik i/.iilt* dan prej ob (>. /.vi'Ot'r. Stane i po poAti prfjinnan ali v (iorici n;i «loin ; pošiljan ct'loktno H '\, pollt'tno 4 K in : ö-tiLlKno 2 K, I'roilajusm v (jiorici v to- bakarnan S c h war« v. Solskili ulicah. J •• I I«> is i t L v Nunskih ulicali in \, •' j ban na V«nlij«v»MU lckaliačn po 8 vin. I _ _— GORICA iZjutraiijr i/jluFijc.) llrediiištvo in upmynlstvo se naFuijata v «Narudni liskarni», ulica Wttnrini li. 31. 9. UopisH je nasloviti na uf^Juiälvo, o^lase in naročnino pa na »>i^|rvnirflvu »Clones«. Oglasi s<* računijo 'po pKit- vislah in sicer ako üc tiskajo 1-kral po V2 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat pu 8 vin. Ako se vrdkral liskajo, raivu nijo st* pu pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Frememba notranje uprove.; Nezadovoljnost a sedanjo upravojo splošna; zato se nmožijo pritožbo o dr iavni in avtonornni upravi v vseh inštan- eali; z«to so prikazujejo razni predlogi, kako izboljšati in promoniti upravo v tern ali onem pogledu. Poročali »mo na kratko, kako namerava naš deželni odbor a po- nio(''jo dež. zbora preustrojili občinnko upravo, ter smo s prstom pokazali na nekatere določbe novega občinskegn reda, H katorimi se nikakor ne atrinjamo. j Pa tudi vlada je prepričana o no- i dostatnonti dižavne uprave ter razmiäljuje, kako bi se dala preustrojiti. Pas lem ne more prezreti avtonornne uprave, ki je z drzavno tako zverižena, da je včasih težko soditi, pred katero oblasl spada katera preporna stvar. i Vlada je predložila državnemu zboru „Studije o preuravnavi notranje uprave" z namenom, da se poalanci in volilci l>avijo a temi „študijami", da bo mogoöe o svojem času premeniti upravo po po- j trebah in zabtevah aedanjega čaaa. 0 tern j piše „Slovenec" z dne 12. dccernbra, ka- j kor aledi: „Vlada je v petek porazdelila med t poslance apomenico o preosnovi apravnih : oblastij. S spomenico hoče vlada, da javnost pove svoje mnenje o namera- j vani preosnovi. V ^rvem delu navsja «pomenica napake pri upravirh oblastrh, zlasti pri javni dobrodelnosti. Naglaša se atara reanica, da sta si naaprotna ljudatvo "i uradniätvo. Da upravne oblasti ne delujejo uspeäno, je vzrok tudi ta, ker Ju toliko vladnih odlokov. Naša zakono- ( daja smatra državljane za nepolnoletna "'•ja, koje nam ščitijo razne vladne °dredbe, kakor ačiti mati otroka. Glavni : neuspeh pa provzroda ponesrecena orga- nizacija upravnih oblastij. Za eno glavnih napak neuspehov ae smatra, ker je j uprava razdeJjena med državne in av- , l(Jioinne oblasti. Avtonomne oblasti | lI*mjo osobito aledeče napake : Razloček | ^ed samoatojnim in preneäenim delo- *rogom občin je teoretično neopravičen ; tnale občine imajo premalo moči, deželni ', 0(Jbori izvržujejo le pomanjkljivo svojo d°lžnost kot višja avtonomna oblast. Uržavne oblasti imajo pa premalo moöij, 's*— uapešno izvJrSevali zakonito zajamčeno nadzorstvo »/tononmih oblastij. A tudi L.ržavno upravne oblasti imajo mnogo napak. Okrajna glavaratva unäj'v preve- lika okrožja in zato ne rnorejo v polnem obaegu vršiti svojih dolžnostij, saj komaj izdelavajo akte. In pri deželnih vladah posameznik niti ne more pregledati vsega delokroga, osobje je pa slabo te- orclično izurjeno in premajhno. Vladna spomenica razpravlja o te- meljili preosnovi avtonomnih kakor tudi državnih oblaatij. Avtonomne oblasti '^ ¦bile občinski, okrajni, okrožni in doželni zaslopi, državno politične oblasti pa : okrajni urad, okrožne vlade, deželna oblast in ministerstva. Občine bi imele enoten svojim močem primeren delokrog. Dobrodelne zadeve bi reäevali okrajni zabtopi. Okroini zaslopi bi bili druga inalanca za okrajne zaatope. Deželna avtonomija naj bi ostala nedotaknjena. Načelniki državnih okrajnih uradov bi tudi vodili aoje okrajnega zastopa in voditelj okroine vlade bi obenem vodil tudi seje avtonomnih okrožnih zastopov. Ministerstva oatanejo najviäje upravne oblasti, a ne bodo imela nikakega stika s sodnijskimi in policijskimi poali upravnih oblastij. Uatanovili bodo npravna sodišča, ki bodo obsegala tri instance. Sodišča bodo sestavljena iz državnih in civilnih sodnikov. Policijsko kazendko postopanje bodo izvrševali okrajni in okrožni uradi. O ničnostih bo raz'iojalo najviJje upravno aodiače. Ta temeljita preosnova seveda ne bo izvräena že jutri, a potrebno je, da se javnost bavi ž njo in drugega tudi vlada najbrže ni nameravala s svojo spomenico. če bi se v spomenici nave- dena načela izvedla, bi bilo potrebno enajst državnih zakonov in v vsaki de- želi štirih deželnih zakonov." Reči moramo, da poBtopanje vlade v tern oziru nam agaja. Prav je, da vlada prizadetim krogom naznani, kako sodi o sedanjih odnošajih v notranji upravi in kako namerava stvari preme- niti v prihodnje, da vsi, katerim je za stvar mar in se za njo brigajo, lahko presodijo nameravane premembe ter iz- rečejo o njih svoje mnenje in svoje želje. Tako naj bi bil postopal tudi naä deželni zbor, ko je prifiel do prepričanja, da je treba prrmoniti in zboljäati sedanji občinaki red. Objavil naj bi i •'>' posa- moznosti svoje namero žapanstvom in obCinsWn sploh, da bi to moglo soditi o vrednosti nasvetovanih promemb. Zdaj, ko je vlada izrazila svoj narnen, da naj bi se vsa notranja uprava preosnovala, zdi se nam, da je skoro j najboljSe pofakali s premembo občin- ! skega reda tako dolgo, da se bo več hkratu prernenjevalo. Ako je bila ob- činska uprnva do zdaj mogoča a pomočjo obstojeiiegi obcinskega reda, dalo se bo to vzdrževati že par let do »piošne pre- uravnave notranje uprave. D o p is i. Osek. — (Izviren dopis.) — Pre- bravži uvodni članek cenjenega lista „Gorica" z dne 10. decembra t. I., v katerem je bilo navedenih nekaj pa* ! ragrafov novega obcinskega reda, ka- terega je vsprejela laSka večina a pripo- močjo slovenskih „naprednih u poslancev, sem začel premišljevati, kaki vzroki so nagibali laško večino naäega deželnega zbora in pa naze „napredne" poslance, da hočejo äe to malo občinske samouprave, ki je Že itak le samo navidezna, nase potegniti. Toraj. niti tajnikov naj bi si ne smela izbirati po lastni volji županatva in atareäjnat^'» ampak '"> ^la bi jedino 1' za li- /^trbtfii, .^da jipi **&' p*>^ore- } skrbljena iz obcinski'h etP *. je vendar preveč in pren'7 ,4o ^vrševanje znanega načela: kmet plačaj, pa molči. Do danes nosili so vso odgovornost za tajnikovo delovanje le župani, in po novem občinskem redn oatane v tem pogledu najbrže tudi tako. In tu naj bi deželni odbor postavljal županom po Bvoji volji tajnike, za katerih delovanje naj bi bili potem odgovorni župani ? ! In morebiti celo kake slovenske renegate? Ali ne tiči morebiti ravno za tem grmom zajec in ni li mogoče, da je porodila novi občinski red ravno misel, da bi se z njega pomočjo pospeäevalo poitalijan- čevanje? To bi šlo sicer počasi. Gotovo pa je, da bi naäel deželni odbor, ka- terega večina je italijanska, dovelj takih žaloatnih značajev in slovenskih rene- gatov, katere bi postavljal za tajnike in kateri bi ga povsod in povaem pod- pirali v takih nakanah ter mu äli na roke, ker bi bili za to tudi prav dobro plačani. Ozrimo se na Ločnik. Pinec teh vratic se dobro apominja, kako je bilo tam pred 60 leti. Govorilo se je v Loč- niku sploSno «lovenski. Pojdite pa zdaj v Ločnik in prepričali so bodoto, kak prevrat se je tam izvräil v tem pogledu v 60 letih. In pa stroäkiV Kaki ogromni stroski bi narasli s tem naäim že itak i raznimi davščinami preobleženim ob- činam. Do&^daj dobivajo o.bčinski tajniki povprek od 5 do 600 kr«K letno place. Plača tajnikom, kakoršne zahteva novi občinski red in katere bi postavljala lažka večina deželnega odbora v alo- venskih občinah, znaäale bi pa najmanj po tisoč in še več kron. Kaj pa po- kojnine tajnikov in njih udov? Iz zgoraj navedenega je dovelj razvidno, kako bi bili mi obremenjeni, ako bi zadobil novi občinski red Najvišje potrjenje Zato pa je dolžnost vseh naäih županov, da skli- čejo nemudoma starešinstvene Beje ter da v njih protestujejo proti takemu ob- činskemu redu ter da se obrnejo do vi soke vlade s prošnjo, da ista nikakor ne predloži tega obcinskega reda v Naj- viäje potrjenje. Kraševci so pa res lahko hvaležni svojima „napredniraa" poslance- ma za tako darilo. Iz Sovo/lenj. — Dovolite, g. ured- xfik, da ponovno lopnem po uesramnih ustih sovodenjskega (?) dopisnika, ki je priobčil v „Soči" od srede ravno tako strupen in lažnjiv dopis, kakoränega je prioböil dne 3. dec. t. 1., edino s to raz- liko, da se med vrstami zadnjega dopisa čita nekaka zadrega, v katero smo ga spravili z dopisom, priobčenem v cenj. „Gorici" z dne 10. t. m, Dopisnik je enak potapljajoči se ženi, katera moli iz vode prate in trdi, da se trava striže in ne kosi. Sam prav dobro ve in priznava, da sejedebelo zlagalv predzadnjem dopisu, da nam je naredil veliko krivico, za katero bi zaslužil 26 palic po onem delu telesa, kjer se hrbet končuje. Vzrjp- vel je kakor obstreljen lev, tako v živo smo ga zadeli v zadnjem dopisu. On pa v dopisu v „Soči" od srede ni zavrnil LISTEK. 0b Hublju. Povest. Spisül J ü n k o B r a t i n a. (Dalje.) Gospa je säma postregla z vsem |.°t*ebnim, jedil in dobre vipavske kap- Ce ni manjkalo. Razvil se je pogovor, "P'^nice so se pojavljale. , . Govorili so o bajkah in pravljicah, Jlh pripoveduje naš narod o svetein 6sQ> igrali so tarok in ura je potekala 2a uro. Pri taroku je Poznik navadno iz- RObljai /~~ Ej, ej, smejal se je sodnik, saj Vlm. Bo pa že res, kar pravi tisti pre- . Or: „Neareča v igri, sreča v Ijubezni" Pogledal je na hčerko gospodarjevo, 1 Je sodela ob voglu mize, /a je za hip zardela — Kičl je ,i *i ' to rc^ečico in ni mu bila dobro- uošla 8D "~~ ^°' mon(la ne ^0 tako n°do, go- , 0,. Mrevlje, odgovorila je in povesila i po'!l ki° ^ °Puzili4J Ja jo Poznik pazljivo "^ Ej, človek ne ve, človek ne ve. Tudi jaz aem izgubljal pri taroku, no, pa srečo sem imel pri izbiri — take kot jo '• imam, take žene, bi ne dobil več. — Daj, sodniče, igraj, opozoril g« je gospodar. Kaj se razgrevaš. Igrali so dalje; sodnik dobro, Poznik , alabo. — Vraga, imate smolo, dejal je Ričl, pagat ultimo je naä in potegnil je karte k sebi. — Gospod nadzornik, oglasila se je gospa, ki je napravljala čaj, kje ate bili prej, ko smo obdarovali otroke in delavce. — Milostiva, oproatite, a jaz se rad ne meäam. Moji nazori — vsakemu svoje. • Govoril je afektirano, kakor bi hotel pokazati, da mu za delavce ni nič mari. ' Pristav je to opazil, pikro opazko I je imel na jeziku, a pomiril se je, ko se je domislil, da je prvič v hiši in mora ! vendar ozir jemati na to. — Seveda, seveda, gospod RiČl, ogla- sila se je Kani, kar nosi rokavice, to je človek, oni z žulji, to ni. — Fani, opozori jo mati, pusti go- apode pri igri v miru, pleti lepo svoje čipke, ali pa čitaj. — Prosim, prosim gospica, kakor vi mislite, tako tudi jaz, rad priznam, veste, če primerjam vas z delavko. — Mene pustite lepo iz igre, odgo- vorila mu je pikro. — No, no, otroci, dejal je sodnik dobr^dušno. Videlo se je, da je on že večkrat sliäal take prizore in da ma to ni nič novega. Tarok je bil končan — öaj je priäel na mizo. Poznik in Kani sta začela sedaj raz- govor o svetem večeru, o polunočnici ir.; drugih takih stvareh — drugi so govorili med sabo ) vremenu in kupčiji, najbolj tih je bil Riöl. — Vrag te vzemi, mislil je, ko se je ozrl na Poznika, kedö te je klical. — Mama, vlivajmo svinec, dejala je Fani in vslala od mize, gospod Poznik pravi, da je to jako razäirjena navada. Pripravili so vae potrebno — vlila je Fani. Zacvröalo je v vodi, öudna figura se je naredila. Sodnik je priskočil in za- klical: „Venoc, seveda venec! Saj aem vedel". — O ne, dejal je Ričl — truga, truga — in veselilo ga je, ko je videl, da je dekle prebledelo. Vlili so i drugi, a tiste živahnosti ni bilo več, kakor preje. Gosta sta se poslovila, družina je odäla k počilku. Zunaj pa je žvižgala okoli vogla burja, sneg je naletaval in zvonovi v trgu so doneč naznanjali veselo vest; Rojen je Mesija... II. Preteklo je par tednov. Poznik se je bil že vdomaöil do do- f^bra. Stanoval je blizo sodnije, stregla mu je stara Mina. Včasih je sei tudi na lov, kar mu je gospod Baum prepustil, Ceä, on tako ne gre dostikrat tja gori v hri- bovje, ki se je vzdigovalo strrao nad Palimi. Zvečer je odäel v träko kavarno ali tudi na obisk k Baumovim, ali se je mu- dil pri sodniku. Ta mož mu je posebno ugajal. Tista neprisiljena dobroduänost, tista zadovolj- nost, to je bilo nekaj, kar je bilo treba iskati daleč na okrog. Sodnikovka je bila ženska srednje izobrazbe, kakoränih pa<5 srečujemo mnogo med naäim ženstvom, a pridna in delavna žena, kijebilamožu res boljäa polovica, Otrok nista imela, a naših ostrih obdolžitev, ni prineael do- kaz resnice za sroje neresnične trditve v „Soči", z a katere smo ma n a- deli na čelo pečat nesramne- ga lažnjivca in obrekovalca, S svojim molkom je potrdil, da je hudo- ben, da je tSi*avec, da je lažnjivec po poklicu. Vsak p o 5 t e n človek, ki bi ae ga tako ojstro javno obdolžilo, ali bi preklical obdolžitve, ali pa bi prinesel dokaz resnice. Naš janak pa ni storil ne tega, ne onega, marveč äe dalje tepta s svojim umazanim jezikorn resnico v blato, da se že vsakemu studi. V zadnjem dopisa pa se je sam tako sramotno razkrinkal, da nas je bilo v resnici sram, ko smo čitali njegov nad vae poniževalen zago- vor, kateri ga spravlja v najveöje blato lažnjivosti in obrekovanja. Da, clovek, ki tako piše, je zmožen za vsako nečastno delo. Tak človek je vreden, da Be ga po- stavi na sramotilni oder in se ma za- kliče: „Evo, neznačajneta!" Posluäajte, Ijudje božji, kako strašanska r i t i rada je to! Predzadnjič je pisal ta „značaj- nežu z V8O gotovostjo, da so šli naši možje protestirat h knezonadškolu proti imenovxnju sedanjega g^. vikarja edino zaradi tt- ^ ker ni naä pajdaä. Ko smo mu nadeli zaradi tega in dragih ne- resničnih trditev na čelosramotni naslov nesramnega lažnjivca in obrekovalca, piäe pa zdaj v „Soči", da niso äli n a ä i možje h knezonadäkofu, ampak sarao v Gorico, in pristavlja, da s t e m se nismo še oprali. Ne naj- demo dovelj rezkih besedi, da bi tako i'alotsko pisavo po zaslogi ožigosali. Kaj, mi da nismo oprati? Mi nimamo kaj Be "! prati, ker smo čiati. Dä, on, dopisnik in njegova klika naj se dobro s peskom | „ogrsajo" in fie ne bodo odstranjeni z nji teles stari, örni „kranji", za katere ' ve cela občina. | Kar se tiče imenovanja sedanjega g. vikarja, ostanemo do pičice pri ; zadnji svoji izjavi, in kdor drugače go- vori j e lažnik in obrekovalec. Dopisnik naj ae obrne do svojega pri- staäa, načelr/ka ^ospodarskega sveta, on naj mu pove resnico, ako je je zmožen povedati. Mi smo vsprejeli sedanjega g. I vikarja radostno in z odprtimi rokami, kar je najlepše dokazal slovesen vspre- ! jem. Bolezon njegova gre na bolje, toraj smo ž njim vsi zadovoljni. Tako jo in j nič drugače. Dolžitev, da smo se hoteli poslužiti celo županstva v preprečenje , imenovanja sedanjega g. vikarja, je ravno , tako p o d e I, kakor vse druge trditve. j Na dan z imeni, podieži, tistih mož, ki '; so to zahtevali! i In spet la kapelica, ta, ta jih böde, posebno pa dopisnika, ki nerad vidi taka božja znamenja ob cestah. Še v cerkvi jih nerad vidi, v katero ne gre nikoli. Da smo bili mi za to, da se posuje Ko- dermatz-ova stara hiäa in da se razäiri tarn cesta, to je rea; a res j e t u d i, da občina ni kapila ta pro- storzato, dabodo tarn rigali in oves zobali fj>rlana>iJ osli in Eh u 1 e ic. t cs tik cerkvenih v r a t. Ste razumeli ? Dopisnik pravi. da Kodermatz ni iz dobičkaželjnosti prodal občini stare hiäe. Joj! Ta pa je res vredna počen groä! Kodermatz pa — dobičkaželjnost! To pa se res ne vjema 1 Dobro ham je v spominu nelepo postopanje Kodermatza pri prodaji te hiäe oböini. „Ali toliko, ali nič" se je glasilo. In pri vkupovanju zemljiäöa za občino ob SoČi se je spet glasilo iz Ifjyiermatzovih ust (ki je bil, nota bene^ t'dkrat župan): „Ali toliko, ali nič". Za božjo voljo, ne govorite o do- bičkaželjnosti Kodermatzovi. Saj ga vsi predobro poznamo! Dalje pravi dopisnik, da smo pre- varili načelnika za podpis, s katerim je dovolil prostor in stroäke za zidanje ka- pelice. To more trditi le kak b e b e c. V omenjenem odloka je bilo izrecno rečeno, kam se postavi kapelica. Veli- kanska neumnost je, kar piäe dopisnik o Rojčevi hiäi I.) o nevednosti načelnika. — In spet ta Smentrani naä domačin, kurat Kojec in njegov brat kovač. Da., res, ta dva sta komaj čakala pri kape- lici kak zaslužek, ki lakote umirata! Re- veži, ako nimate drugih argumentov v podkrepljenje svojih trditev, je stokrat bolje, da molöite! Da nas pozna cela občina, to je resnica. Saj to so pokazale najlepäe zad- nje volitve, pri katerih se niste upali niti iz svojib brlogov. Dä, njim ne gre v glavo, kako smo ob tla vrgli Kodermatza župana, podna- čelnika, krčmarja, mesarja, tralikanta, peka in ne vemo §e kaj. Zdelo se jim je nemogoče. In vendar je res! Peč se je podrla, Port Artur je padel, padel... — bment, pa res smola! A pri vser tern kapelif ^ih najbolj \eli. K^ * ; "Sjo drugacVso j " «adeli neko it» ..j ^sovko, katere se v So- vodnjah äe niKon ni sliäalo. Njih maäce- valni izrodek, kateri jih bolj teži, kot nekoga bolezen, ki si jo je na- kopel na plesiäcih in izven svoje Blužbe, potem'pa priäel na ramena davkoplačevalcev. Ka-li ?! Predzadnji „Prim. List" govori v dopisu iz Mirtia o neki žabi, ki se je napihovala poprej v „Soči" v dopisih iz Mima, a se zdaj napihuje pa v dopisih iz Sovodenj. Kdo je ta žaba pri naa, nam je uganjka — nerešena (?)-------. Vsak poäten list, kateri je bil dva- krat ali trikral nalagan po en em dopis- živela ft a vkljnb tema vendar zadovoljno, nič jima ni kalilo zakonske sreče. Sobota je bila in solnce je že zlezlo proti zatono, ko je korakal Poznik po scnožetih pod gorovjem, ki je potem po- stajalo vedno sfrmejäe. Zajca ni bilo na spregled, druzega tako ni imel kaj priča- kovati. Priäel je do Hublja. kijedrlizpod pečevja in se podil doli proti tovarni. Vstavil se je, občudoval je to čudo pri- rode, ki je ležalo pred njim. Spodaj to- varna, dalje trg in potem cela planota, potresena z belimi vasmi in seli. Zadaj za njim pa je kipela kvišku Gora — ob desni je čepel siv orjak Čavenj zavit v sivo, zimsko meglo. Zašlo je solnce, Poznik je obrnil korake proti nižavi. Ni dolgo hodil in srečal je malo v Btrani od tovarne možička že postarnega, a äe precej živih očij. Na hrbtu je nesel butaro drv in stopal oprezno po stezi proti cesti, ki je vodila od tovarne. — Dober večer očka, dejal je Poznik. — Bog daj, Bog daj, odgovoril je možicelj, bil je Jakob Žagar, bajtar in po- sestnik, kakor se je ämenoval sarn, po domače so mu rekli tudi Fida. Bil je po poklicn borač, rad ga je pil, posebno pa žganje. To je bilo njegovo življenje. Za žganje je dal on telo in duäo, storil je vse, kar je kdo hotel, da ga je le dobil frakelj za plačilo. — No, kam pa, gospod ? vpraäal je Fida Poznika. — Domov, odvrnil je ta kratko. — A, bili so gospod na jagi, dejal je, ko je zagledal rra hrbtu puäo. Jaz vem ¦ja enega zajca, tam doli na Suhem rebrn, dejal je potem, prav lahko ga bodete do- bili, gospod, a za sol mi bodete dali par krajcarjev. i Poznik je segnil v žep in mu dal *- '^etico. f — 0, lepo zahvalim, žlahtni gospod, , lepo zahvalim. Ločila sta se. Fida je odšel proti stari bajti ne- koliko v hribu, Poznik pa je slopal proti tovarni. Priäel je do male brvi, ki je vo- dila čez äumeci Hnbelj, na oni strani je bila tovarna in vsa druga poslopja. Slruga '' je bila tu zelo globoka, skalovita, brv sploh ni rabila dosti, le tu pa tam pri kakih popravilih — vse drugo seje uva- žalo in izvažalo na oni strani Hublja, kjer je bil tudi glavni portal. (Dalje pride.) nikn, bi mu pokazal vrata. A tega „Soča" ne «tori, ker je dopisniku enaka. Toliko za praznike in novo leto ! Politiöni pregled. Poslanec Blanklnl o poloiaju.' Poslanec Biankini je priobčil v zadrsken> ,,Narodnem Lislu" razgovore z raznimi politiki o poiožaju. Dr. Kramar jp rekel: „Vse ostane, kakor je bilo. Körber ostane na svojem meslu! Zbornica ne bo razpuščena in stranke no bodo sklenile miru. Neki vplivni član poljskega klul>a je izjavil: „Meseca januvarja bo zopet sklioan drž. zbor, da izvoli delegacijn. Ker , zbornica ne bo delovala, bo» poplal Körber , po.slance zopet domov. A spomladi bo vojno mini8terstvo zahtevalo «nilijone za armado, katerih pa Körber i 3 bo imel. In takrat bo nastaU kriza, Ker cesar ne trpi minis^ra/'fei ne izpolni zahtev vojne ' uprave. lTr. Körber bo inoral odatopiti i ali pa izposlovati nove volitve, da dobi * zbornico, ki mu dovoli, kar potrebuje. V marcu ali pa v aprilu bodo za Körberja kritični dnevi in se bo tudi izpremenil položaj vzbornici." Štajerskl deželni zbor. „Wiener Zeitung" je priobčila ce- ! iarski patent od 19. decembra, glede sklicanja ätajerskega deželnega zbora na dar 28. t. m. Nlžjeavstrljskl deželni zbor. Za sredo bil je zopet sklican nižje- avätrijski deželni zbor h kratkemu zase- danju. Ta dan so bile vsprejete vse po vladi nasvetovane spremembe k no- vemu äolskemu zakonskemu načrtu, ki ! zadobi zdaj brez dvoma Najviäje potrjenje. Pogajanja glede trgovlnske pogodbe z Nemöljo. , Sekcijski načelniki grof Auersperg in pl. Hössier, ministerski svetnik pl. Beck in dvorni svetnik Mihalovich bo odpotovali v sredo v Berolin, da pricino z nemäkimi komisarji zopet pogajanja glede trgnvinske pogodbe. Oyrske razmere. Zasedanje ogrskega državnega zbora je zopet odgodjeno. Sedaj ni več nobe- ! nega dvoma o tern, da bode ogrnki dr- žavni zbor v najkrajäem času razpuačen. Nove volitve pa bodo jako burne. Nanje se že pripravljati obe stranki, vladna in opozicijska. Obe posluževali se bodeta pri novih i volitvah vseh sredstev, dopustnih in ne- Lopuatnih, da le spravita v parlamenl kolikor mogoče svojih pristaäev. Že danes se lahko z gotovostjo trdi, da se bo pri | teh volitvah potočilo mnogo madjarske krvi. — Iredentovol v Benetkah. Člani iredentističnega druätva „Trento e Trieste" so se zbrali v gledaliäcu, da dogovore velik shod proti Avstriji. Pri- redile so se v gledaliäcu velike ireden- tiatično df-monstracije. Di^monstrantje so klicali: „Živeli neodrešeni bratje! Kvviva Trento e Trieste!"' Z galerije so se me- tali listki v ilalijanskih barvah z ireden- liüticnimi napisi. Demonstracije so nastale, ker je vlada protiavstrijski ahod prepo- vedala. Shod bi bil res velikansk, ker se je razen vaeh ponlancev in senatorjev v okraju k udeležbi prijavilo 493 občin. Oblaati so prepovodale tudi "prodajo spo- mrnskih kolajn. Novl Glagolskl mlsal. Zadarski „Nar. List'' piäe, da je državni tajnik sv. Slolico kardinal Meriy de Val pokazal barskemu nadäkofu Mi- linovit-a, ki je nedavno bival v Rimu, že dotiakan glagolski misal, ki °e v kratkem obelodaui. Iz nemike Južno vzhodne Afrlke. Mednemäkimi četami vjužno-vzhodni Al'riki razsaja vročinaka bolezen. Kar se je pričela vstaja Hererov, je zbolelo na vrocinski bolezni 977 mož, izmed katerih jih je umrlo 184. V bolniänicah je äe na vročinaki boleziii bolnih 441 mož. BolgarIJa In Srblja. Polkovnik Hesapčev, ki je bil ne- davno imenovan diplomatskim agentom v Belemgradu, je v torek v svečani avdi- jenci izročil kralju avoje poverilno pismo ter je o tern rekel, da je on kakor tudi knez prepričan o potrebi odkritega zbli- žanja, ki je utomeljeno po akupnih živ- Ijenskih intoresih obeh bratskih naroilov tor da bo v tej smeri razvijal avojo de- lavnoat. Kralj je odvrnil, da je z bol- ga^kim vladarjem gledo potrebo o zbli- žanju i8tega mnenja ter da bo storil vse možno, da postane prijatelj.stvo, ki na sre^o le veže oha naroda, šft presrčnejtv Manlfestacija srbske skupščlne za Rusljo. V torek je srbska skupčina v Hvoji seji priredila manifestacijo v prilog Rusiji. Predsednik skupščine je prioböil, da je v ponedeljek, na carjev god, v imenu skupščine čeatital na ruskem odposlanstvu ter pri tem izrazil željo, naj Rusija in ¦ njena vladarska hiäa prospevata v blagor I vsega Slovanstva. Skupäcina je vzela to j izjavo na znanje. Poslanec Vukčevič je na to prodlagal, naj skupščina z vskliki: „Živela Rusija! Živio car Nikolaj !" poda svoje in srbRkega naroda dokaze sirnpatij za veliko Husijo. Skupščina je temu so- glasno pritrdila. Kral] Peter odllkovan. Kralj Viktor Emanuel je v četrtek vsprejel srbskega odposlanca Milanoviča i v avdijenci. Odposlanec je kralju izročil veliki križ Karagjorf?jev<'ga redu, ki mu ga je podelil srbski kralj. Kralj Viktor bürnanuel je srbskemn kralju podelil ve- liki križ italijanske krone. { Poguninl bolgarskl vstai. Noustraäni bolgaraki vataäki voditelj Jovan dela Turkom v Macedoniji voüke skrbi. Turki se ga boje bolj kakor tur- -t^kega äejtana. Dne 16 t. m. je napadel ncnadoma turäko četo, ki je spremljala provijantno kolono s strelivom in denar- jem, namenjeno za Luanico. DevetTurkov so vstaäi uslrelili, ostali so pa vataäem izročili orožje in strelivo, ter so jih potem izpustili. Turki so pomnožili svoje öete, a najbrže ne bodo napadli Jovana, ker se geogelski kajmakam boji za svojo kožo, Jovan je namroč turäkemu kajmakanu /.a- žugal, da ga bo pustil odreli na meh, če bo nastopil proti Bolgarom. Dogodkl na Baikanu. Zaatopniki Avstrije, Rusije, Fran- coske, Italije in Angleäke so vložili na turäko vlado skupno vlogo, v kateri za- htevajo pomnožitev tujih orožniakih ča*ol jedelwlvo. Mime za sadje in grodzje, stiskalnice za sadje in grozdjp, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za aeno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, lu- ščilnice za koruzo, slamore/snice, stroj za rezanje repp, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se- alsa>| ^a vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, 8vin^nec«vi. Qd sedajpo zopet zdatno znižanih Cenah. Kavno tako vse priprave za kletarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konop- Ijene cevi, gumijeve ploče, Htroj za točenje piva, škrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izde- ; lovanje sodovke in penečih vin, 'nline za dišavo, kavo itd.; stroje za izdelovanje kiükas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namiz- ne tehnice, dccimalne tehtnice; želežno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za kljnčavničarje, kovače, kle- parje, sedlarje pleskarje itd. Vse & večletnim jamstzwtn! Po Bajnpduej! plačilnil popjili, tndi oa (take! (Vniki / več kot 400 sllkami hrczplaaio. Prekiipci in agent je zazeljeni. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Piše naj se naravnost: Ivan Scfclndler, Dunaj III 11 Erdbergstrasse štev. 12. Banque Hypothecate et de Prets Franco-Anglaise PARIS — 20-22, Rue Richer PARIS Dovoljuje hitro in kulantno AMORTIZACIJSK'A POSOJILA po 3y2 'n ^% na Prve 'n druge stavke do 3/* ^ela cenilne vred- nosti za dobo od 15 do 75 let. OSEBNA POSOJILA po 47'2 in &% dahovnikom, častnikom, državniin in zasebnirn uradnikom, trgovcem in industrijalcem h poroki ali brez porokov za dobo od 1 do 16 let. KONVERZACIJA bančnih dolgov FINANCIRANJE in premenjava podjetij v delniške družbe. Dopisuje He francosko, angleäko,- nemško, italijansko, rusko in i^pansko. Pojasnila se dajajo brezplačno. Lekarna Cristoioletti, v Gorici na Travniku. Trskiuo (stokfiževo) jetrno ol.|e •Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. Izvirnasteklenieategaoljanaravno-rmene barne poK l'4O, bele barve K 2 Trsklno železnato jetrno olje. Rabn tega olja je sosebno pripuroč- ljiva ütrokom in dečkom, ki so nurvozni in nežne narave. irsKinu jHirno oije se zeieznim joaecem. S tern oljem se ozdravejo v kratkem času in z gotovostjo vse kostno bolezni, ! žlezni otoki, golše, nialokivnost itd. itd. I (dia enc stekienice je 1 krono 40 vlnarjev. I Opomba. Olje, katerega uaročam direktno Vi Norvegije, preise se vedno v niojem a ,;. em. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. %^ odjemalcem glode čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. a ^ Cristofolettijeva pijacaixkinein železa S fl^ ^ luijbol.jsi i>ripoino(M>k pri zdravljeuju s trnknim oljem. jp A ^^^^^L Ena steklenica stare lono 60 kr v;n. <^r^^M Anton luanov Pecenko. Gorica Vcliha zalogo prisfnih belih in Črnih vin ia lastnih in drugih prisna nih vinogradov. Dudtaylja ua doin in ra/.po šilja po žel»i/.nici na vse krajt avatro-oserHke inonarnije vho dill on-gu »c ud- (Ihih ]i> 11 H
  • hfln ml 1(11) k a iimumi Cene zmerne. Postrežba poštena in toöna. JNaznanuo. Podpisani si usojaiu n;iznjnij;ili sljivnomu ohčinslvu v meslu in na deželi, da sein otvo- ril v projšnjih prosforih »Mizarske zadruge« v Solkaim svojo veliko dolavnico (lovjyno) pohištva vseh slogov od najpriprostejäega do najmodernejšega. Sprejemam vsakovrstna dela tudi po poaebnil načrtih ter jamčirn glede svoje tehnične naobrazbi za prpcizno in v vsakem pogledu zadovoljivo dovr šilo. Gene so take, da se ni bati nikake konkurence Za obilna naročila se toplo priporočam z odlič nirn spoätovanjem Fr. SPBbrniČ, mizarshi mojster 0 Solhanu. ČOKOLADE UAJNO PECIVO BONBONI DESERTE KAKAO KEKS KAVINEPRIMESI Bolnim zdrovje Slabotmm mof i l'akracke kapljice in Slavonska biljeviua (/.oliščc) so dancs naj w I boljS.i zdravila med naroilom, ki>r t:i dv:i lcka gotovo z najboljäini vspehom ¦ I delujcta. tor sta h\ pridobila pol na vse strani av<'ta. Pakracke kapljice ^ delujcijo i/.vratno pri vseh želodčnili in crevttsnili boloznih, odstranjnjejo vae ^ bolečiiu' iz. želodca, Koniio vetrove in čistiio kri. Doaunauicio pri probavlianju, ^ Bodatraujujojo nirziico in T vs(! dru^o bolezni od ' \ istt! izvirajočc. Zdravijo I vse bole/.ni na jctrili in I ItMlvii-ah. Najboljc »red- r slvo proti "boliv.ni ina- L ternict" in inailronii, nidi [ te^a ne snx: nianjkati v r nobeni mestni in kme- I (Jki hiši. — Naroči naj L vsakdo in naslovi : [ Peter lureši^ [ cu štv.210, Slavo- | nij«. I Drnar naj sc pošilja tn- i di naprej ali proti po- l v/.etju. (>n;i je sledoČa f in franko na vsako po- f ^to in sicer: 12 steklo- L nie (1 ducat K 5, 24 I stoklonic (2 ducata) K V 8 60. S6 steklonic(3du- |cate) K 12-iO, 48 ste- klenic (4- ducate) K l(i, \ ) 60 steklenic (5ducatev) > K 18. Manj kot 12 sto- klenic se ne pošilja. — SlavouHka biljevina ' (zelišče) se rabi s sijaj- » niin in dobrim vspehom proti kašlju, prsnim bo- ' leznim, hripavosti, toi- » kern" dilia>»Ju) naduhi, zbadanju, kataru, od- 1 stranjuje goste slim; ter deluje izvrstno pri vseh > tudi najssastarelejih prs- nih in pljuönih bolez- nih. Cena je sledeSa in * franko na vsako poSto in sicer: 8 navadni stc- kl«nici K3-40; 4 navad- > ne steklonice K 580; 6 navadnih steklenic K > 8«20. Manj ko1 2 stckle- 1 nic se ne poSilja. De- , nar naprej in P° P0" < vzetju. Prosim naroöite f vse le pri meu'- 1 Vldmarlč razkazuje seljanom nove Pa kracke kapljice in Slavonske Blljevlne I Peter juresic SXtf&sz \ „Uzaiemr.a zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritiičju — Dunajska cesta 19 vsprejema: 1. /avarovanja vsakovrstnili poslopij, pwiuiciiin in prhiHkov proti po/nrni skodi; 2. xaväi'ovanja zvonov proti poskodbi in H. za nižjeavstHjMiodcželno xavarovainico liaDunaJi: a) zavarovanje na doživetje in za smrl, jednostavna zavarnvanju za -\fucaj smrti, na doto in ren A Ijudska zavarovanja z mesečnim pin.worn zavarovalnine po 50 , Hi., 1, 2, 3 in 4 K in dajo po neprisiljenih vlogah v oddolku „Uentna hranilnica" deželno za- varovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) ( in nezgodam na potovanjn po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. I'ojastiiln dnjo in vsprcjcmn ponudbe ravnalolJHlvo zava- rovjilnice ler poslrežc na željo ludi s prcglednicaini in ceniki. Taedina sloven ska zavarovalnica sprejetna savarovanje pod tako ugodnimipogoji, dase lahko merits vsako drugo stavarovalnico. V krajih, xjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nasti^/ljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. I'ostiivno vloženi uslauovni zakljuJ janici zavarovalcem ------------- — popolno varnosl. —. ------------= HT Svoji k svojiin! "IHt Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! Uradnik donavske parobrodne družbe iäöe za dobo 1 do 3 mesecev, majhno flvitlo in čedno opravljeno sobo v kateri je preskrbljeno tudi za kurjavo in sicer v drnžini, kjer se govori nemäki ter stanujoči v spodnjem delu rnesta, kjer bi dobival tudi zdravo in dobro domačo hrano. Pisrna, v katerih naj se navede tadi cena, poäljejo naj so pod naslovoin : Dr. flps. Kleimund Wien II 1. Taborstrasse 27. M E J J 'A nj a 111 ft e ii © - p r i 8 i e n se prodaja na drobno v svečarni J. KOPAÖ lioricfl, ulica Sv. Anton» fit. 7 po sliMlečih ceuah : Mcd izpihat.i pomladauski bcli kg K \20 „ „ jesenski ....„,, 1*20 „ y satju........„ „ 1" — „ cejen.........„ „ V- „ za pitanje ČHbel ... • „ „ l"20 Na debelo po znlianlh cenah. .Narodna tiskarna" priporoča vizitnice. Mihael Ussai, ^ S ključavničarska in kovaška delavnica Gorica, Ascoli ulica 7 y y Velika zaloga štedilnikov, pump in vsa- kovrstnih cevi za vpeljavo vode. Izvrgi se vsakošno povpravljenje in vpeljava. > v rfip-istrovflnsl, 7,a,druea v omeieno zavezo Zajesensko-zimski čas so dosle krasne novosti razneqa blaga. Poscbno oinonjaino med tomi: Modne volne, jäanele, for- štajne, sukno za možke obleke, boržun za blouse. Preproge, zavese, odeje, š i v a ?,3 kuverte (Steppdeckb/, žime, volne in perje za postelje. Posebne novosti so: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti, serviete, brisalke, žepni robci. Perilo za opreme nevesti, za hötele in refjtavracije, za zasebnike in vse druge. Po tovarniökih cenah. Cene stalne Postrezba strogo postena. Vzorci najnovejSe izbere se pošiljajo na zahtevo brezplacno in poštnine prosto.