Štev. 45. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 10. novembra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M. List ina sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australija i Jüžne Amerike .Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 %, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da. za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Deseti november bodi posvečen, bratje rojaki vam, ki ste raztepeni po Evropi, Ameriki Avstraliji i drügih krajinaj sveta i z žüli ino znojom slüžite krüh sebi i vašim drüžinam. 10.000. Gornja številka ne pomeni dinarov, ne metrov, nego lüdi — desetjezero živih lüdi, naših bratov i sester, očov i mater i sorodnikov, ki so morali zapüstiti dom i iti po sveti, da bi v tüjini slüžili krüh za sebe i svoje siromaške domače. Do 100 jezer nas je v našoj Slovenskoj krajini. Mala i sirmaška je naša domačija, zato nas nemre prehraniti i kak vidimo, mora iskati deseti tao našega lüdstva v tüjini krüh. Žalostno je to za nas, a pomagati si nemremo i moramo biti celo radi, da dobijo naši rojaki po sveti slüž, s šterim lehko prehranijo sebe i svoje familije. Krüh tüjine je bridek. Človek, je ločeni od svoje familije, od domovine, živeti mora med lüdmi, ki ga ne lübijo i ne razmijo, nego gledajo samo na njegovo delo. Zavolo toga njemi je žmetno i Vnogokrat zdihavle po domi. Zvün toga pa je tüdi delo žmetno. Napnoti trbe vse moči, ar slaboga delavca ne marajo. Tak delavec trpi düševno i telovno. Včasih bi püsto vse i ga zadrži samo lübezen do domačih, za štere mora skrbeti. Hvaležni moramo biti vsem ki se mantrajo za nas. Znamenje male hvaležnosti naj bo ravno to, da se jih dnes spominjamo. Ka novoga v Belgradi? Püšpek Akšamovič Iz Djakova se je müdio nekaj časa v Belgradi i je zročo nešternim ministrom več spomenik Pri prosvetnom ministri se je potegüvao posebno za katehete i za katoliška drüštva na srednjih šolaj. Nov zakon. Njeg. Vel. krao je podpisao zakon o spremembaj i dopunitvaj v stanovanjskom zakoni. Dr. Baltič, ki je bio nekaj časa ljubljanski velki župan je postao z ukazom Nj. V. krala član državnoga sveta. Zadrugarska konferenca se je vršila med polodelskim ministrom dr. Frangešora i med ministrom za šume i rude dr. Korošcom. Konferenca se je nanašala na zadrugarski zakon. Odlikovani so bili s kraleskim ukazom nešterni velki župani. Velki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec je dobo red sv. Save II. reda. Slavni gost. V prestolici se je stavo sir Erik Drummond, glavni tajnik Drüštva narodov. Sprejeti je bio jako prijazno. Pozdravo ga je najprle zvünašnji minister dr. Marinkovič. Priredili so njemi slovesen banket. Rektor ljubljanske nniverze dr. Dolenc, dekan bogoslovske fakultete dr. Lukman i dekan filozofske fakultete dr, Cankar so bili v avdijenci pri Nj. Vel. krali. Zročili so njemi spomenico i so se njemi zahvalili, da je dovolo, da se zove univerze za „Univerzo krala Aleksandra I. v Ljubljani“. Vrhovni Zakonodajni svet razpravla o načrti zakona o vini. V nedelo se je vršo čevlarski kongres, na šteroga so prišli odposlanci čevlarskih udrüženj iz cele države. Razpravlalo se je o važnih zadevaj, ki so v zvezi s čevlarskim stališom. Zahvala bana i podbana. Na brzojavne pozdrave, štere je poslala velika občina M. Sobota bani i podbani, je dobila od njiva sledeči zahvali: „Za ljubeznive čestitke k imenovanju za bana dravske banovine se najtopleje zahvaljujem. Z izrazom odličnega spoštovanja Dušan Sernec, ban, s. r.“ „Iskrena hvala za pozornost. Pozdravlam veleobčino z najlepšimi želami za napredek. Pirkmaier s. r.“ Začetek dela v banovinaj. Velki župani odložijo delo 10. nov. - Obl. uprave 15. nov. - Ban prevzeme posle 11. i 16. novembra. Dne 10. novembra odložita velka župana v Maribori i Ljubljani svoje posle, naslednji den pa jih prevzeme ban. Oblastne uprave pa odložijo posle 15. novembra, ban jih pa prevzeme 16. novembra. Od tej dnevov naprej se naj vse prošnje, ki so jih prle reševali velki župani i oblastni komisari, pošilajo bani v Ljubljani. Svetovna politika Častniki v polskom parlamenti. Preminoči četrtek je bila otvoritvena seja polskoga parlamenta. Pred Začetkom seje se je v dvorani zbralo do 100 častnikov. Ar na poziv predsednika neso šteli oditi, se prava seja niti ne vršila. Zmaga katoličanov v Badeni. Na Badenskom so se vršile volitve, štere so prinesle velko zmago katoliškomi centromi. Dobo je 34 poslancov. Za njim pridejo Socialni demokratje, ki pa majo samo 18 poslancov. Občinske volitve na Angleškom. Na den Vseh svecov so se vršile v Angliji občinske volitve, ki so prinesle delavskoj stranki velko zmago, konservativcom i liberalcom pa zgübo, Med Nemčijov i Polskov je bio 31. oktobra podpisan gospodarski sporazum. Obupen položaj v Rusiji. Divjanje bolševiške oblasti že ne pozna meje. Na stotine je obtožencov „protirevolucionarov“, ki so na strani kmečkoga lüstva, štero nastopa proti slaboj vladinoj politiki Večino teh protirevolucionarov zadene smrt. Bolševiki jih strelajo brez smilenja. S poti spravijo vsakšega, ki je količkaj sumliv, da dela proti njim. Angleški ministerski predsednik, Mac Donald se je iz Amerike vrno domo v London. Od naroda je bio sprejeti z velkim navdüšenjom. Novo vlado na Francoskom je Sestavo Andre Tardieu (Tadrdjő). Prejšnji ministerski predsednik, Briand je v novoj vladi zvünašnji minister. Jugoslovani v Italiji. Dnevi štere preživlajo naši Slovanski bratje v Italiji, so pravo mantrništvo. Fašistovska vlada jim je vzela takrekoč vse pravice, zvün toga pa trpijo od strani oblasti zatiranje i preganjanje za vsakšo najmenšo stvar. Nesmo še pozabili na smrt mantrniškoga Gortana, šteroga neso pomilostili niti na prošnjo sv. Oče i na Usodo štirih mladencov (najmlajši je star komaj 17 let i je popunoma nedužen), ki so bili obsojeni na 30 let voze, so se oblasti že znova dvakrat smele v naše Jugoslovane. Aretiranih i zaprtih je več lüdi, ki so bili prle kakši voditelje razpüščenih organizacij. Kakša usoda jih čaka, se ne ve. Postopanje italjanska fašistov proti slovanskoj menšini obsoja skoro ves svet. Vse to oblasti ne strezni i jim ne omehča srca nasproti zatiranim. Nadale nastopajo proti njim z vsov ostrostjov. Svojim bratom nemremo pomagati, tolko pa včinimo, da se z žalostjov spomnimo njuvoga trplenja, Zednim pa jim kličemo: „Trpite bratje z vüpanjom, da tüdi vam zasijajo bolši dnevi!“ Pozdrav vsem, ki so v tüjini. Iz Amerike, Nemčije, Francije, iz Srbije, Hrvaške i raznih krajov naše mile Slovenije prihajajo pozdravi den za dnevom, ki so puni tople lübezni do drüžin i do domače zemle. Veseli nas to, ar vidimo, da naši delavci, ki so raztepeni po vseh delaj sveta, neso pozabili na svojo domačijo, na svoje slovenstvo. Vsi, ki ste raztepeni po sveti i čtete naše vrstice, sprejmite naš pozdrav! Pošila vam ga Slovenska krajina, vaša domačija, ki vas je rodila i zgojila i šteroj je žmetno, da morete v tüjini slüžiti krüh. Prosi vas, da tüdi tam, kde ste ločeni od nje, ostanete verni svojoj domovini, svojemi slovenstvi. Samo edno domovino i eden materinski jezik ma vsakši človek i to dvoje mora tübiti i spoštüvati, četüdi ga ločijo od domačije bregovi i morje. Pozdravleni ! Povrnite se vsi po končanom deli zdravi i zadovolni med nas ! Velka železniška nesreča. Pri Rajhemburgi ob Savi je vdaro orient-ekspres v tovorni vlak. Trije železničari so mrtvi, dva pa težko ranjena. Nesrečo je povzročo prometni uradnik, ki se je šteo za volo toga vmoriti. Smrt deteta v plameni. Triletni dečkec Žrec je bio z dedekom na paši. Nalagala sta ogenj. Kda je dedek za hip odišeo od ognja, se je dečaka nekak zagrabo plamen i je v ognji našeo smrt. Vkali 300 ledi je bujlo kamenje i ogenj, šteroga bruha gora „Santa Maria“ blüzi Tihoga morja. Zvünreden slučaj. Listi poročajo, da je nekša ženska v Kaptovni porodila naednok šestero dece. Trije so naskori po rojstvi vmrli. Cene: 7. novembra Zrnje: pšenica 180-190 Din. žito 170-190 „ kukorca 150-160 „ stara kukorca 200 „ oves 170 „ proso 160 „ ajdina 170-180 „ krumpli 50-55 „ det. seme 800-900 „ grah (čreš.) 420-450 „ mešani grah 280-300 „ Vino: V Maribori se küpüje mošt od 4-7.50 „ Za šmarnico plačajo küpci po 3- „ Zivina: biki (živ.v.) 8-10 „ telice „ „ 7-10 „ krave 4-7 „ teoci (mrtvi) 12-14 „ svinje (mrtve) 15-16— „ slanine 26.— „ mast 30-32 „ 7. novembra Cene v Ljubljani: pšenica 245-250 Din, žito 200 Din, kukorca 195-200 Din. — V Novom Sadi: pšenica 195 Din., žito 150 Din., kukorca 110 Din. Na Vogrskom se plača pšenica po 200 do 220 Din., žito po 160 do 165 Din., kukorca po 165 do 170 Din. Penezi: U. S. A. dollar 56.20-56.30 „ Canadski dolar 55.- „ Argentijski peso 21.- „ Avstrijski šiling 7.90-7.96 „ Čehoslovaška krona 1.65-1.67 „ Angleški funt 271-276 „ Francoski frank 2.16-2.23 „ Talijanska lira 2.90 2.97 „ Madžarski pengö 9.80-9 90 „ Nemška marka 13.35-13 53 „ Švicarski frank 10.80 „ Uruguavski peso 50— „ 2. NOVINE 10. novembra 1929. Pismo iz „Novoga sveta“. Od g. srezkega načelnika Lipovšeka smo dobili v porabo pismo, štero je poslao nekši izseljenik izseljeniškomi komisarijati v Zagrebi iz Nove Zelandije. Pismo kaže, kakše so razmere med našimi izseljenci.) „Što misli, da ide našim lüdem v tej dalnih krajaj lehko, se jako moti. Nikomi ne lehko, a najtežje je tistim ki nemajo dela, ar je tüdi tü teško priti do kakšega slüža. V tej krajaj je dosta našega naroda brez vsakšega posla, Vnogi i Vnogi iščejo mesece kakše zaposlenje, ali zabadav se trüdijo, ne morejo ga najti. Na ednom državnom deli je bila grupa naših lüdi zaposlena, a te dni jih je 16 odpüščenih. Trüdo sem se, da tem nevolnikom najdem poseo, i potom pristojnoga mesta se je brzojavno ministerstvi dela, da bi se zadržali na prejšnjem deli, ali odgovor niti do dnes ne je prišeo. Jasno je: mi smo tü tihinci, a za tihince nihče ne mara. V tom slučaji ne je uspela niti intervencija jugoslovanskoga konzula g. Ivana Totiča. Mogoče je dobo kakše Obečanje, nekolko laskavih reči, ali pri stvari ne nikaj dosegno. To sem naveo kak slučaj, ki dokazüje, da je teško najti dela tüdi tistomi, ki je že na deli, tistomi ki je preporočen i za koga se intervenira, a kak je še potem tistomi, ki se ne zna niti obrnoti, se znajti, a takših je sigurno vnogo. V tej krajinaj ne dobro niti narodi, ki je tü doma, razmere so se poslabšale i se slabšajo, i naše izseljenike, vnožico, ki išče krüh, čakajo teški dnevi. Če što misli, da bi šo v te kraje, naj prle dobro premisli. Tü je dosta naših lüdi, ki so že davno prišli se, a še ne so mogli pačati niti Potnih stroškov, to je tistih penez, za štere so se njegovi domači zadužili, mogoče so za te dug založili svoje siromašno imanje, i zato stradajo, gotovo če so spadnoli v roke brezdüšnika, ki se dostakrat skrivlejo pod najpatriotičnejšimi i najplemenitejšimi legitimacijami prvakov i načelnikov v organizacijaj. Eto, tak mi Slovani propadamo i v tihinskom i v našem sveti, v tihinskoj i svojoj kuči. Sreča je še to, da smo dobri delavci, če ne bi bili niti to, v tüjoj zemli ne bi meli niti to malo posla, ki ga mamo i ki nas edino nekolko zdržavle.“ Grozna smrt mladoga hlapca. Hlapec g. Pavel Martina pelao drva. — Kola so se prevrgla In ga stisnola k oslici drv. - Bio je taki mrtev. Preminočo nedelo je pelao hlapec g. Pavel Martina mlinara v Beltincih iz bükovničkoga loga drva. V tak zvanoj ciganovoj grabi so se kola nepričaküvano prevrgla i so stisnola hlapca k oslici drv, ki so bila sklajena poleg poti. Ar ne bilo niko- ga blüzi, ki bi ga rešo, je našeo tam smrt. Kda so prišli na kraj nesreče Orožniki z zdravnikom dr. Kolinom, več ne bilo pomoči. V nedelo so mladoga hlapca pokopali. V Beltince je prišeo pred tremi meseci. Doma je bio blüzi Čakovca. Bio je pošten i marliv delavec. N. p. v. m. ! Grozote ruskih voz. Žalostno stanje žensk. — Obsojenci so si morali sami kopati grobe. Iz voze na Solovjetskih otokaj je zbežalo na Finsko več jetnikov, ki pripovedüjejo, kak grozno ravnajo pazniki z obsojena. Položaj zaprtih žensk se niti ne da popisati. Člane nekše verske skupine so obsodili na smrt. V najhüšoj zimi so jih pelali pred taborišče, tam so jih prisili, da so si sami skopali grobe, v štere so si morali potom leči. Pazniki so jih stražili, dokeč neso v grobaj zmrznoli. NEDELA (Evang. sv Mat. 13. 24.) Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš vnožini priliko eto: Spodobno je včinjeno kralestvo nebesko k-človeki ki je posejao dobro semen vu svojo njivo. Kda bi pa spáli lüdje, prišao je neprijáteo njegov i posejao je kokol med pšenico in odišo je. Kda je pa zrasla setva, i sad je prinesla; teda se je skázao i kokol. Pristopivši pa Slugi hišnoga gospodara, pravili so njemi: gospodne, ne li si dobro semen posejo v tvojo njivo ? odket tak ma kokol ? I veli njim : neprijateo človik je to včino. Slugi so pa pravili njemi: Ščeš, da idemo, i vö ga splevemo ? I veli: ne ; naj kak, poberajoči kokol, ne poskübete vö žnjim navküpe i pšenico. Nihajte oboje rasti do žetve; i vu vremeni žetve povem žnjecom : Poberte oprvim kokoj, i zveste ga vu snopje na požganje, pšenico pa spravte vu moj škegen. Koledar. pondelek Martin püšp. tork Martin papa sreda Stanislav četrtek Jozafat püšp. petek Leopold sobota Otmar nedela Gregorij Murska Sobota Na grobaj . . . Cintor je bio kak ograd belih rož. Svečice so gorele na grobaj. Okoli njih so se zbirali starišje, deca, rodbina, znanci, Vnogi so prišli občüdüvat spomenike i lepe vence. Nešterni so se stavili pri grobaj junakov, ki so dali živlenje v boji za našo slobodo. Zamišleno so gledali vence i cvetlice, štere so položila na nje Šolska deca. Kda se je spüsto na zemlo mrak, so zagorele na njih svečice. Prišeo je tüdi pevski zbor i je zapeo dve žalostinki: „Blagor mu“ i „Oj Doberdob ...“ Vsi navzoči so ginjeno poslüšali pretreslive melodije. Bila je že trda noč, kda so se lüdje razhajali. Zapihao je močen veter i je vgasno svečke, na bele krizanteme pa je pršo droben dež . . . * — Žrtev povodni z l. 1925. Na Vse svece je bio pokopani 60 letni Miholič Aleksander. V znanoj povodni l. 1925 se je prehlado i od tistoga časa je bio betežen. N. p. v m.! — Seja občinskoga sveta. V soboto je meo občinski svet sejo, na šteroj je bila urejena zadeva odsekov; zavolo spremembe v občinskom odbori je prišlo naime tüdi v odsekaj do spremembe. — Komedijenta. Preminoči četrtek večer sta nastopila v Meolicovoj kavarni dva komedijanta. Eden je zbüjao občüdüvanje s tem, da si je z dugov iglov prebodno skoz vüsta obe lici i je požirao plamen, drügi pa s tem, da je zvijao debelo železo, kak da bi meo gibko palico v roki. — Od oblastne drevesnice je dobila občina potom glavarstva vékše število japanskih sadik, štere so se že razdelile med interesente. — Kda pridete v trgovino h gg. Hahni ali Benčeci, ne pozabite küpiti lepih povesti: „A njega ni“ (15 Din.) i „Odpoved nesrečne žene” (12 Din.), kak tüdi lepih „Prekmurskih profilov“ (6 Din). — Učitelske spremembe. Premeščen je v-Puconce g. vučiteo Mencej Fran, nameščene pa so tri nove moči, en vučiteo i učitelici gdčni Justin Marija i Majer Marija. — V Sočičevoj kavarni je v tork večer nastopila ženska „jazz“ banda iz Beča. Igrala bo več večerov. — V tork pretečejo štiri leta od velikanske povodni, štera ostane vsem Sobočancom duga leta v spomini. Sezonsko delavstvo v Slovenski Krajini. Pred približno osemdesetimi leti se je pričelo, naši stari se bodo na to še spominjali. Okrog 1. 1850. je bilo. Takrat so si kar več let zaporedoma sledila hüda nerodovitna leta. Naša zemlja, ki že itak slabo rodi, je v teh letih prvič prisilila naše ljudstvo, da se je njegov najboljši del podal po svetu za kruhom. Niso šli daleč. V najbližje ogrske kraje so se napotili, in Sicer peš s kosami, cepci in drugim orodjem najrami. Tako nekakšen je začetek našega sezonskega delavstva, ki je danes postalo pravi pravcati Problem za našo krajino. Ko so nastopila zopet ugodnejša leta, naši prvi sezonski delavci niso ostali doma, marveč so še naprej hodili za delom na ogrska Veleposestva, ker so dobro zaslužili v razmeroma kratkem času. Počasi so se začele moškim pridruževati še ženske. Naš delavec [oziroma delavka sta bila povsod zelo cenjena, ker sta bila spretna in pridna za delo, poleg tega pa še zelo skromna. Palirstva v tem štadiju še ni bilo. Prvi palirji ali gazde so se pojavili šele po približno petih letih. Palirji so takrat bili sami delavci, in Sicer običajno najboljši delavci. Podjetnejši so se pogodili z veleposestnikom za delo in si nato zbrali potrebno število delavstva. Njihov zaslüžek je bil pošten. Pozneje pa so se lotili palirstva mnogi, ki so hoteli na račun delavskih žuljev mastno zaslužiti. V povojnem času je vprašanje palirjev postala skoro najbolj pereča stran našega sezonskega delavstva, ki se je pa kolikor toliko ugodno rešila s tem, da se je v M. Soboti ustanovila drž. posredovalnica za delo, kateri se je posrečilo, da je s časom pritegnila nase delavstvo. Sprva so hodili naši delavci venkaj le za čas žetve in mlatve, torej za prav kratek čas. Pozneje, okrog l. 1905., pa so začeli odhajati že za daljšo dobo, večinoma na šestmesečno delo. Plačo so dobivali v trdem žitu: v pšenici, rži oziroma v „napolici“, t. j. mešanici pšenice in rži. Pri šestmesečnem delu je zaslužil moški povprečno 16 metrov žita, ženska pa do 13 metrov. Razen tega jim je veleposestnik oziroma palir moral plačati še prevoz po šeleznici tja in nazaj ter tekom dela nuditi primerno hrano. V vojnih letih so zahajale na deio, to je jako zanimivo, ker so bili moški na vojni, ženske same in kaki stari moški oziroma odraslejši otroci. Zadnje, to danes najbolj vidimo, je imelo najkvarnejše Posledice. Izgubili so namreč v vnogem slučaju veselje do drugega dela. Zaslužili so dobro, saj so znana še danes vojna leta, da je bilo denarja dovolj, in zaslužili so v kratkem času imenitno. Kdo bi potem prejel še za drugo delo! Šele v prav zadnjem času je spet v tem oziru nastopilo, hvala Bogu! neko zboljšanje. Ko se je pred desetimi leti Slovenska krajína združila z ostalo Slovenijo, tedaj se je po prizadevanju nekih domačih slovenskih faktorjev začela zanimati za naše Sezonsko delavstvo Državna posredovalnica za delo v Ljubljani. Njen takratni šef je bil g, Fran Erjavec. V tem času se prvič pojavi tudi g. Franjo Kerec (brat našega slovenskega misijonarja na Kitajskem) iz Prosečke vesi, sam sezonski delavec. Imel je pogum, da se je odločil posvetiti se temu težkemu vprašanju. Šel je v Ljubljano in ondi par mesecev l. 1920. prakticiral pri Drž. posredovalnici za delo, katera ga je nato poslala za vodjo Podružnice drž, posredovalnice za delo v Murski Soboti. Tu ga je čakalo težko delo. Delavstvo v to novo ustanovo, dasi je bila posvečena zgolj njegovim koristim, ni zaupalo. Prvo leto je bilo malone brezuspešno. Delavstvo se je na to svojo novo institucijo komaj privadilo. Šele v l. 1921. je prineslo prve uspehe, ker se je posrečilo pridobiti za naše delavstvo gozdna dela v Slavoniji, poljsko delo pa na veleposestvih v Bački, zidarska in druga dela pa v raznih krajih Slovenije, kjer se je v tistih letih jako dosti zidalo. Tako se je zgodilo, da je imela soboška posredovalnica toliko posla, da je morala priti iz Ljubljane na pomoč še ena pisarniška moč. L. 1922. je bil odpravljen med drugim tudi prvi transport naših delavcev v Nemčijo. Vsega skupaj jih je šlo onega leta 460. Izborno bi bili ti zaslužili. Bili so pa katastrofalno zadeti, ker je baš t ste Jeseni nemška marka strašno padla. Ključ sijajnemu zaslužku za katerega so se v začetku sezone pogodili, so imeli ob zak ljučku komaj toliko, da so se mogli povrniti domov. Nekateri pa so tisto jesen morali celo v Passavi čakati po 10—14 dni, da so od doma dobili denar in se peljati domov. Marka je bila tako zelo padla, da celotni njihov zaslüžek ni predstavljal vrednosti dveh jajec. Ta transport v Nemčijo pa je bil tudi prvi, ki se ni pogodil za zaslüžek v naturalijah, saj to tudi ni bilo mogoče, in baš to ga je britko stalo. Leta 1922. se je tudi posrečilo drž. posredovalnici v M. Soboti, da je sklenila pogodbo za 450 delavcev z drž. veleposestvom Belje v Baranji, oziroma s še nekaterimi drugimi veleposestvi v Slavoniji. Tako se je tega leta po posredovalnici zaposlilo do 2500 naših delavcev. Jeseni l. 1922. je sklenila posredovalnica v M. Soboti z Beljem pogodbo že za l. 1923., in Sicer za 1800 poljskih delavcev oziroma delavk, Ti so l. 1923. sijajno zaslužili v Belju, kakor še nikjer prej ne pozneje. Moški so zaslužili po 600 kg žita in po 6—7000 Din gotovine. Tega leta jeseni so prinesli naši ljudje nad 1 in 1 četrt milijona dinarjev z Belja domov, v Dolnjo Lendavo (v M. Soboto takrat še ni vozil od juga vlak) pa je pripeljal vlak 86 vagonov pšenice, rži oziroma „napolice“. „Peskje senje je samo ednok bilo v Budinu“ pravi naš človek in tako je bila tudi z Beljem samo enkrat dobra pogodba. (Dale.) Slovenska krajína Za carinarnico. S prvim oktobrom je bila v Gederovcih ukinjena carinarnica i je ostao tam samo carinski oddelek Ar je za trgovsko i obrtništvo potrebno, da ima Slovenska krajina svojo carinarnico, je poslao trgovski gremij prošnjo na glavno ravnatelstvo carin, da bi se znova ustanovila carinarnica. Carinarnica je za Slovensko krajino istinsko potrebna, zato se tüdi mi obračamo na merodajno oblast, naj nam jo vrne. Naše trgovsko bi trpelo velko zgübo na časi i potrošaj, če bi se vse blago carinilo kde v Radgoni. Najbolše mesto za carinarnico bo M. Sobota, ár je ona središče Slovenske krajine i ma na vse strani dobre prometne zveze. — G. kaplan Oberžan, ki je odišeo s Cankove, sporoča, da je srečno prišeo v Belgijo. Zdaj se nahaja v Eysdeni med slovenskimi delavci, o Šterih piše, da še goreče lübijo svojo domovino, čeravno se jim tam tüdi ne godi preslabo. — Navuk za tretjerednike bo za mesec december ka vsako leto, dec. 8 ob pol treh. Po navuki se ponovi oblüba čistosti za deviške tretjerednike. — Marijin list za november se je s prejšnjov številkov razposlao. Poslali smo tüdi letos ob 25 letnici obečane podobe Marijine za dar tistim, ki so že plačali snopič i ga na svoj naslov dobivajo. — Kalendarje Srca Jezušovoga se bodo meseca novembra začeli razpošilati tistim naročnikom, ki so plačali naročnino. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin ga pa dobijo za polovično ceno, to je za 4 dinare. Morajo pa te 4 dinare naprej notri poslati. Kalendar brezplačno ali za polovično ceno samo tisti dobi, ki je plačao Novine i M. List na celo leto. — Na „Bitje na vesi“ v Novinaj Št. 43. smo dobili sledeče pojasnilo: Podpisani sem morao iti po posli, ar pa je bilo že kesno, sem proso en par dečkov, da so šli z menov. Kda smo prišli v Črnce, so nas tam taki napadnoli z železnimi rasojami, ženske pa z börklami. Mi smo se postavili i smo njim vse vkraj spojemali i jih nekaj natukli. Jaz mislim, če človek pošteno ide po cesti, cilo koli 7. ali pol 8. vöre, se ga nesmi napadnoti, čeprav bi. ne hodo po posli. Da smo se mi postavili, smo to včinoli v silobrani, pa ne v napad. Telko junaštva pa mamo, da če smo se ne zbojali komuništov, se tüdi ne zbojimo Črnčarov. — Krog, dne 27. X. 1929. — Anton Lukač, Franc Meolic. — Bakovci. Desetoga toga meseca se znova začne kmetijsko nadaljevalna šola, štero vodi g. šolski upraviteo Milan Deškovič. Po njegovom prizadevanji je šola lani dobro napredüvala. Gotovo ne bo tüdi letos slabše. — Dokležovje. Iz Italije je prišla na dopüst sestra Verona Bakan. V pondelek se povrne v klošter, potom pa odpotüje v Južno Ameriko za misijonarko. — V Lendavi pri gdč. M. Sever i v Črensovcih na upravi Novin se dobi jako lepa povest: „A njega ni“. Košta samo 15 Din. Küpite si jo ! — Podlistek „Sezonsko delavstvo v Slavenski krajin!“ smo natisnoli v kniževnoj slovenščini, ar je tüdi tak zadosta razumliv i ga bodo leži čteli naročniki onstran Müre. — V Beltincih se je vršilo v pondelek Imrehercovo senje, na štero je bilo prignano dosta živine i pripelanoga vnogo blaga. Küpčija je bila Srednje dobra. — Občinska hranilnica v Murski Soboti daje na mnogobrojna vprašanja na znanje, da podeljuje posojila proti intabulaciji, zadolžnici (karti bianki) ter menici. Zaračuna izven 10%-ne obresti le en promile stroškov t. j. od Din 1.000.— samo Din 1.—. Enprocentna likvidacijska pristojbina se le enkrat odračuna. Vloge obrestuje od 6—8%, plača sama rentni davek ter je edini pupilarno varni zavod v našem Prekmurju. — Ravnateljstvo Občinske hranilnice. - Čuvajte svoje prašičke! Da te meli vsigdar zdrave debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek „MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. Glavna zaloga A. Kosec, Maribor Tezrio št. 5. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“. Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. 10. novembra 1929. NOVINE 3. Pozdrav rojakov iz tüjine. Pözdrav z Jüžne Amerike. Prelüba naša rojstna krajina. Vsi mi naročniki Novin i M Lista iz tihinskoga kraja, Buenos Airesa pošilamo goreče pozdrave vredništvi Novin, vsem našim lübim domačim i čtevcom naših slovenskih listov. Naznanjamo vam, da se mi eti pali veselimo toplim sprotolešnjim dnevom, štere smo že jako teško čakali. Prosimo Vredništvo, naj nam večfarti kaj dobroga i veseloga popiše iz naše domovine, ka se bomo veselili i si duge dneve kratili z veselimi poročili iz naše mile Slovenske krajine. Ka pa ví naši slovenski bratovje i sestrice, ki vas je vnogo po raznih državaj delalo, kak ste zadovolni s svojim slüžom ? Naši slüži so eti ne Bog zna kak povaljeni. Želemo, da bi naši goreči pozdravi v-najlepšem zdravji najšli gor vse števce naših slovenskih Novin, naše domače i poznance, posebno pa g. novoga Urednika Kolenca, komi Želemo od lüboga Boga dosta posebne krščanske batrivnosti, ka list vrejüje na obrambo krščanskih pravic. Želeli bi tüdi, če bi objavlali valuto Argentinskoga pesoja. Kornhauser Alojz G. Slaveči, Krajcar Kalman Čepinci, Časar Štefan Markovci 117., Rous Franc Budinci, Časar Karol Markovci 70., Žökš Aleksander, Rogačovci, Fujs Ludvig Dankovci, Ziško, Turk, Benčec, gostilničari, Gorza Mikloš M. Dolenci, Žlebič Jožef Markovci (Širiteo našega lista) i Pasičnjek Imre Štefan. Pozdrav iz Nemčije. Pozdravlamo Slovensko krajino posebno vse naše domače i poznance, štere smo mogli ostavili zavolo siromaštva. Pa veselimo se, ka mo se skoro pali vidili, ka pridemo k našim familijam, k svojim ženam, svojoj deci, svojim starišam. Eti v Nemčiji je velika moč i kultura i razvito gospodarstvo, ka vlak za vlakom vozi, auto za autom, kolo za kolom, eti se malo peški hodi. Pozdravlamo celo jelensko faro, g. plebanoša Bagari Janoša, Varga Štefana, kaplana, Želemo njima zdravja, g. Kereci i g. Kleklni se pa zahvalimo za trüde, štere so meli, kda so nas se v Nemčijo spravili. Mihblič Štefan i njegovi delavci v Rosenhagén. Po katoliškom sveti. Spreobrnenja. Anglikanski plebanoš M. Fr. Bell je prestopo v katoliško Cerkev. Isto je včinola že prle njegova žena. Najstarejši sin je bio v Adwicki v šoli. Tam je postao katoličan i je vstopo v benediktinski novicijat. Drügi sin je bio v Indiji. Postao je katoličan i je stopo k Salezijancom Tretji sin je na oksforskoj šoli spoznao katoličanstvo. Podao se je k benediktincom. Najbole Čüdno pri vsem je, da nieden ne znao za spreobrnenje drügoga i so si komaj zdaj dopovedali, da so vsi katoličani — Vnogo zanimanja je zbüdilo sprnobrnenje znamenitoga angleškoga markiza de Ruvigny, ki je iz protestanstva prestopo v katoliško Cerkev. Katoliški časopisi v Franciji. „Bonne Presse“ (Dober tisk) je melo v Parizi zborüvanje, na šterom se je ugotovilo, da so francoški katoliški listi jako močni. Glavni dnevni list „La Croix“ (Križ) se tiska v 300 jezer izvodaj. Najbolši tednik pa tiskajo v 1 miljon izvodaj. Zvün toga se tiska še 30 drügih tednikov i vnogo mesečnih listov. Doma i po sveti — Boj bolševikov proti veri. Zveza komunistične omladine v Rusiji je z vsov silov na tom, da bi zatrla versko živlenje. Sklenola je, da bodo na božič pred cerkvami zborüvanja, na šterih bodo govorniki pozivali lüdstvo, naj neide v cerkve — Tri policijske agente sta vmorila v Zagrebi Šofer Babič i njegov prijateo Hranilovič, kda so tej šteli prvoga aretirati. Babič je pobegno, Hraniloviča pa so zgrabili. — Hrvaški Sokol v Špliti je dobo od policijskoga ravnatelstva odredbo, s šterov je drüštvo razpüščeno. — Prvi ban prevzeo posle. Kak prvi je prevzeo posle 31. oktobra jadranski ban dr. Tartaglia. Slüžbo je že nastopo. — Diamantno mešo (šestdesetletnico, mešništva je meo 84 letni slavni učenjak dr. Fr. Bulič. — V Zagrebi se je na jako slovesen način vršila Proslava zlatomešniškoga jubileja sv. Oče. Navzoči je bio tüdi nadpüšpek dr. Bauer. Ravno tak se obslüžava te jubilej tüdi po drügih hrvaških varašaj. — Grozen ogenj je vničo na Polskom najvekše šumsko podvzetje. Napravo je do 600 jezer zlatov škode. — Potres v Rumuniji. Prvoga novembra so čütili skoro po vsoj Romuniji močen potres, ki je napravo preci škode. — Grozna avtomobilska nesreča. Blüzi Eckharda v Ameriki je zadeo nekši avto v vlak. V avtomobili je bilo devet kotrig edne familije. Vse so bile na mesti mrtve. — Sedem litrov žganice je spio v štiraj dnevaj v vesi Ivanič Klošter kmet Blaž Horvat. Štrti den je bruhnula iz njega krv i nesrečni Pijanec je obležao mrtev. — Pod cestno železnico se je vrgeo v Subotici čevlar Landek, oča devetere dece. V smrt ga je gnalo velko sirmaštvo. Agrarne zadeve. Občni zbor agrarne zadruge se je vršo v Črensovcaj. Kljub slabomi vremeni so prišle kotrige še z dalnjih krajov. Zvolilo se je staro načelstvo znova, v nadzorstvo pa štiri nove kotrige na mesto starih, štere zavolo zaposlenosti ali oddeljenosti neso mogle zvršavati svoje dužnosti. Na njihovo želo jih je občni zbor rešo dužnosti. Občni zbor je končnoveljavno zavzeo stališče gledoč na Odküp veleposestniške zemle na imanji kneza Eszterhazija v D. Lendavi. Raztegne se zadruga po sklepi občnoga zbora na celo dravske i savsko banovine, ki je i vzeo na znanje razne pritožbe od strani agrarnih interesentov, štere bo zadruga naznanila merodajnoj oblasti. Odposlancom agrarne zadruge. Oprosi načelstvo zadruge odposlance, naj poberejo od kotrig vküp na letos spadajoči deo deleža od onih, ki ga na rate Plačüjejo. Nadale se oprosijo odposlanci, naj opitajo v vsakoj vesi, što i ka bi naročo v novom leti ali že v jesen, ka se more zadruga pravočasno poskrbeti za naročitev. Če se bo kde zidalo, javite ka se naj naroči. Zadruga, ar ne dela za dobičke, po tistoj ceni da svojim kotrigam vse, kak na debelo dobi, odračuna si samo najmenšo upravne stroške, štere ma pri naročitvi. Pri zadrugi se dobi cuker v kockaj kita 14 din. A dobijo ga sa- mo kotrige. Naročimo premog, drva, vse, samo moremo znati što i keliko de meo. Vsaki pa ki kaj naroči, se more podpisati i dati neko kaporo proti potrdili. — Načelstvo. Delavske zadeve. Naravnost razveselivo je kak so se naši delavci začnoli lepo odzivati nasim prošnjam i darüjejo lepe šume nešterni celo od 10, 11 pa ešče prek 12 mark, to so vendar svote prek 150 dinarov in zato bodo iména teh darüvnikov okrašena v dvorani Delavskoga doma kak smo to obečali, nej smo se pa koštali, ka bi telko dobrih src najšli kak smo to dosegamao pa to je dokaz, da se naše delavstvo popolnoma Zaveda svojega položaja i potrebe Delavskoga doma. Dragi delavci le naprej in korajžno nastopajte za obistinitev svojih gorečih žel. Vsem naj Bog stotero plačal Odbor za zidanje Delavskega doma v M. Soboti. Pri Borzi dela v M. Soboti se sprejme mladi par brez dece za kočiško slüžbo. Mesto je blüzi Sobote. V tork so se povrnoli delavci palera Štefana Lazara iz Stanjovec, bili so na imanji bratov Lederer v Čoki, Banat. To so dozdaj edini delavci, ki so prišli domo iz Vojvodine, ka so zadovolni z slüžom, dozdáj so se naime šče vsi tožili ka je bio slab slüž, tej pa so pravili, ka majo gotovine po 4000 Din., to je zadosta lepo i veseli nas pa želemo naj bi se vsi delavci ki so na deli v domači državi tak zadovoljni povrnoli kak tej iz Čoke. Gospodarstvo — Vinska letina na Vogrskom. Udrüženje vogrskih vinogradnikov poroča, da je mošta skoro za polovico menje kak lani. Letos se je pripovajo 1 miljon 800 jezer hektolitrov, lani pa ga je bilo 3 miljone 200 jezer hektolitrov. A če je mošta menje, je zato dosta bolši. Pravijo, da tak dobroga že od l. 1901. ne bilo. Cene pa so še vnogo nižiše, kak pri nas. Za liter davlejo 2 50 do 3 Din. — Živinske cene v Beči. Na živinskom senji se je živina odavala: Zvünredno debeli biki i jünci po 16 Din, prvovrstni po 13 do 14 Din, navadni od 9 do 11 Din. Krave so se tržile po 7 do 9 Din (živ. vaga). Senje na Cankovi se vrši na Martinovo, dne 11. novembra i to Živinsko, konjsko i kramarsko. Na obilno vdeležbo vabi OBČINSKI ODBOR. Nc I. 157/26. 4. Prostovoljna javna dražba neprimičnine. Vsled sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti z dne 15. oktobra 1929 opr. št. gornja se bo prodalo na predlog lastnikov Kleinrat Justine, Šaruga G zele, Most Rudolfa, Dobrai Vilme, dr. Böles Julija, Czifrak Amalije, nedl. Tevely Ladislava potom prostovoljne javne dražbe nepremičnino vl. št. 551 d. o. Murska Sobota, obstoječe iz hiše št. 103 v Murski Soboti in vrta. Izklicna cena, pod katero se ne proda, znaša 165 000 Din. Vadij znaša 20% izklicne cene, to je 33.000 Din. Najvišji ponudek, v katerega se uračuna Vadij, se ima položiti pri okrajnem sodišču v Murski Soboti najkasneje v 8 dneh po podelilvi domika. Morebitnim knjižnim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na najvišji ponudek nedotaknjene, Prodajalci pa jamčijo kupcu, da je nepremičnina, ki se jo proda, neobremenjena. Dražba se vrši v sredo, dne 20. novembra 1929 ob 10 uri predpoldne v pisarni notarja KODER ANTONA v Murski Soboti, kjer se tudi lahko vpogleda dražbene pogoje. Murska Sobota, dne 5. novembra 1929. ANTON KODER kr notar kot sodni komisar. 4. NOVINE 10. novembra 1929. Zanimivosti. Sto treskov na sekundo. V Angliji je nekši zavod za opazüvanje vremena zračunao, da je bilo v preminočem leti na celom sveti 16 miljon grmlajc. Na den jih je prišlo 44 jezere. Zračunali so nadale, da je na den tresnolo 360 jezer krat, na edno sekundo je teda prišlo sto treskov. Človek, ki postaja menši. Doktori v ednom emerikanskom varaši si terejo glavo nad slučajom, kakšega še neso meli. Opazüjejo 54 letnoga I. Mayota, ki ma nekšo bolezen, štera povzroča, da postaja vsikdar menši. Pred osmimi leti je bio Mayot visiki 170 cm., zdaj pa meri samo 154 cm; med tem časom je teda postao menši za 16 cm. Zaslüžek kodišov v Newyorki. Newyorški kodišje s kodivanjom zaslüžijo na den okoli 125 jezer dolarov (po naših penezaj do 7 miljon dinarov). Na vöro si en kodiš naprosi 20 do 40 dolarov. Za smeh. Ne mogoče. Doktor pregleda betežnika i njemi pravi: — S tem betegom še lehko do-čakate sedemdeseto leto. — To je nemogoče — odgovori betežnik — ar sem že pred štirimi leti zvršo sedemdeseto leto. Zednačen račun. Fiškališ: „To da sem vam gučao edno vöro, košta 200 Din.“ Kmet: „I to, da sem vas poslüšao edno vöro košta ravnotak 200 Din. S tem sva ednakiva.“ Pošta upravništva. Ščančar Jožef, Kupšinci. Za Seršena je dug 42 din. Pošilali smo je samo do 1. sept. ar se nihče ne javo, da bi je plačao. Zdaj smo njemi je pali dali poslati. Kda peneze pošlete, napišite gor, za koj so, ka ležej vse gor najdemo. Majcen Janoš, Rankovci. Na letos vse plačano. Po kepe idite h g. Celec Ferdinandi v Kmečko posojilnico. Te novine pokažite g. Celeci, pa te dobite 28 kepov. Vi ste pa svojega že dobili. Kda dobimo M. Liste nazaj, vam je pošlemo. Dervarič Štefan, Immelhauserhof. Bomo pošilali do 1. dec. kak želete. Cena na mesec 8 din. 50 par. Do 1. sept. smo vsem na poštenje pošilali Novine. A kda se nihče ne zglaso, naj je nadale pošilamo, smo morali staviti liste. Racov naslov je: bei Vilhelm Haaf Scharren-Pfalz Krankenthal p. Böheim, Bayem. Miholič Štefan, Rosenhagen. Dobili smo 10 mark pa že davno to objavili. Ravnotak smo že davno objavili vaš Pozdrav. Zdaj znova včinimo. Novine do hodile kak pišete. Žlebič Štefan, Avellanedo. Pismo sprejeli i objavili. Hvala za pozdrave i mi vas damo vsi pozdraviti. Kda dobimo naslov, vam včasi naznimo v Novinah ali v pismi. Kalendare bomo poslali, valute damo objaviti, sliko vam zdaj včasi pošlemo, brezplačna je. Na polsko delo iti je jako pametno, samo Čedno se trbe pogoditi. Nemci majo tam cele kolonije, lepo so se pogodili, vse plačali, pa zdaj njim vse brezplačno ostane, ka so povali. Cena Novin i M. Lista k leti ostane za Amerikance kak je bila to leto. Fotografija je vaša, ove mehke kepe pa dajte vsakomi naročniki ednoga. Črep ali kamen pomeni 650 dinarov. Kda nam dajo Amerikanci i vsi ki prek mej države dobro slüžijo 800 kamlov to je osemstokrat 650 din. te lehko začnemo zidati hišo za Sirote Slovenske krajine. Za Pohištvo i za najpotrebnejše gordržanje hiše pa ravno toliko morajo dati naši domači. To so te črepi. Flisar Anton, Kruplivnik. Za letos vse v obilnosti plačano. B. I. Zagreb, Goljak 10,-a. Osobje pri ekspediciji sem opomeno, naj pazi. Pozdravleni Sakovič Jožef, Vadarci. Naročnino z doplačilom sprejeli. Hvala lepa. Recek A. Alta, Canada. Ček od devet dolarov sprejeli. Hvala. S tem bo vse plačano za oba, ta i doma za letos i za k leti. Špilak Ivan, Montreal. Štiri dolare za soseda sprejeli. Hvala lepa. Novine bomo na prošeni naslov sküpno pošilali. Veseli nas, da ste bliže prišli k cerkvi i da se lehko spovete i vse svoje verske dužnosti lehko spunjavate. Pozdravlamo vse naše i vaše farnike. Vsem priporačamo naše liste, ka do meli zvezo z starim krajom, svojov domačijov i vse prosimo, ki kaj slüžijo, naj se ne spozabijo z doma sirot, z „Doma sv. Frančiška.“ Ficko Ludvig, G. Lendava 155. Vi neste nikaj dužni, ešče ste teliko naprej plačali, ka dobite Novine i M. List doma brezplačno. Pošta uredništva. H. Fr. Ljubljana. Memoarje lehko pošleš taki. Za pesmico hvala ! G. J. S. M. Sobota. Za poslano poročilo najlepša hvala ! Priporočam se tüdi za naprej. J. Ferenčič, Ljubljana. Jaz knjigo res rabim, ima jo g. kaplan Bakan v Dobrovniku. Obrni se nanj. Pozor! Za najfinejše nemške mašine za šivanje nove i rablene lehko Pozvedite pri Štefan Fritz mehanikari v Dolnjoj Lendavi. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Električne baterie nove se dobijo edino pri IVAN ŠEGA v Murski Soboti. 3 Oda se 300 metrov od postaje v D. Lendavi edna novo zidana hiša, štera ma 3 ulične sobe, kühnjo, špeiz, 2 kleti, pivnico, štalo za živino, hleve za svinje, 1 velki škedenj za seno, 1 za kola i drüga gospodarska poslopja dvorišče i velki ograd 2 i pol plüga. 7 plügov zemle i senožati. Pozvedi se lehko pri Štefan Fritz 2 mehaniki v DOJNJOJ LENDAVI. Ponjave se dobijo pri IVAN ŠEGA v Murski Soboti. 3 Zastopstvo parobrodarskoga društva Norddeutscher Lloyd v Dol. Lendavi izjavla, da Pavle Horvat ne opravičen zastopati imenüvane linije, ar ga je generalno zastopstvo v Zagrebi odpüstilo. Stranke, štere se namenijo izseliti z našov linijov v razne kraje Amerike, naj se osebno ali pismeno zglasijo v našoj pisarni. NORDDEUTSCHER LLOYD, F. MISSLER 3 Zastopstva DOLNJA LENDAVA. — Mladost pa lepoto Vzdržavle „MAJALA“ mast i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. K odaji na Hotizi krčma i celo posestvo Turnauer Bele, gostilničara. Stoji iz krčme, baute, gospodarskoga poslopja, ledenice, dvojih štal za 14 glav živine i klavnice. Poleg krčme i baute sta dve sobi za stanüvanje, špaiz, pivnica, velika točilnica. Funduš meri pol vogrskoga plüga z ogračekom i nekaj sadovenim drevjom. Hiša ma juš do dva voza drv na leto i zvün toga ma dva i pol dela v sküpnom pašniki. Velika drvarnica s črepom pokrita i zemica za dva vagona krumplov lepo zidana. Vse je zidano i z črepom pokrito. Ki se zanima za ceno. posebno naši Amerikanci, naj se javijo pri TURNAUER BELI na Hotizi, p. D. Lendava. 1 K odaji v Dolnjii Lendavi v glavnoj ulici ena velika zidana hiša, štera odgovárja za 2 družini, pa obstoji iz 8 sob, 2 kühnji, 2 gangov, 2 hramb, 1 velke kleti, 2 štal, vsaka za 5—6 falatov živine, 1 gümla, 2 magazinov, drvarnice, velikoga dvora i ograda. Küpci se naj obrnejo na lastnika TEICHMAN HINKO, špeditera v Dolnji Lendavi hšt. 114. 1 Na znanje. Na farofi v ŠTRIGOVI se vsakiden odavajo gibajoče stvari in to: Pohištvo, žito, pšenica, kukorica, vino letnik 1928. in razno drügo gospodarsko orodje (šker) j Zglasiti se je na farofi v ŠTRIGOVI. Pekovski Vajenec iz bolše hiše se sprejme takoj pri BRAUN ALOJZ peki v Murski Soboti. Ka je „Mastelin“? „MASTELIN“ je prašek za svinje po živinozdravniške preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Kalmus, Encian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „MASTELIN“ vsebüjo bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „MASTELIN“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj brani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „MASTELIN“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. ,,MASTELIN“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na Pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor, Tezno št 5. 5 IVAN ŠEGA, IN. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in indostrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotop - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje- gonilni jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti Itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje j en cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MASINI, mlatilnice, sejalni mašini, plügi, sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! POZOR! Če še si neste küpili slamoreznoga mašina se paščite küpiti pravi „Szombathelyi Pohl E. és Fiai“ slamorezni mašin. Vsikdar je v zalogi! Nisike cene !!! Franc Tivadar, Železna trgovina Dolnja Lendava. 1 Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC.