Po zaplembi druga izdaja.
SL 469.
V Ljubljani, ponedeljek dne 19. junija 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In paznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Narodnina znaša: v Ljabljani v upravništvu mesečn. K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10—, četrtletno K 5—, mesečn* K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—. ;	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna Številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravniitvo je v Frančiškanski ulid S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefraukirana pisma se ae sprejemajo, rokopisi se im vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkrabnm oglašanju popust. Za odgovor je priložiti zriamko.
:	Telefon	številka	803.	:
Ljubljanskim volilcem!
V torek 20. t m. Vam je treba stopiti četrtič v letošnji volilni kampanji na volišče, da si izberete moža, ki naj zastopa Vaše koristi in interese v državnem zboru na Dunaju.
Izbirati Vam bo treba zgolj izmed dveh kandidatov, ki sta pri prvotni volitvi združila na se največ glasov, med kandidatom narodno-napredne stranke dr. Vladimirjem Ravniharjem in kandidatom klerikalne stranke dr. Vinkom Gregoričem.
Zavednim ljubljanskim volilcem, ki mislijo s svojimi možgani, izbira ne bo težka, zlasti ne sedaj, ko je po vsi državi že dobojevana glavna volilna bitha, v kateri je bil na vsi črti — izvzemši edino naše slovenske pokrajine — strahovito poražen mednarodni klerikalizem.
Češki klerikalci so izmed 18 dosedanjih mandatov jih izgubili 13, a krščanski socialci na Dunaju so od 20 dosedanjih mandatov rešili jedva 2, v ostalih 18 volilnih okrajih pa so prišli v ožjo volitev s kandidati svobodomiselnih strank.
A	tudi pri nas na Slovenskem je	mogočno	napredovala	na-
predna ideja.
Številke to dokazujejo in že danes lahko trdimo, da je tudi med nami Slovenci to pot zadnjič zmagal klerikalizem.
Bil bi torej pravcati anahronizem, ako bi si sedal, ko so se po-vsodi jeli otresati klerikalnega jarma, izbrala Ljubljana, ki je doslej imela vselej naprednega zastopnika v parlamentu, za svojega poslanca — klerikalca.
Zato smo prepričani, da tudi to pot naša bela Ljubljana ne bo omadeževala svoje časti in svoje napredne preteklosti.
Dasi bo borba ljuta, ljutejša, kakor je bila kdaj preje, dasi bodo sovragi izrabili vsa sredstva, da pripomorejo do zmage svojemu kandidatu,	dasi jih bo v tem njihovem	stremljenju	podpirala z vsemi
močmi	tudi vlada, kakor jih je podpirala že do	sedaj, vendar	smo
trdno uverjeni, da bo vkljub vsemu zmagal narodnonapreani kandidat, ako store brezpogojno svojo dolžnost vsi somišljeniki.
Zato Vas pozivamo, cenjeni somišljeniki, na krepko in vztrajno delo!
Vsakdo izmed naprednih volilcev bodi neutrudljiv agitator,. vsakdo naj budi in poučuje nezavedne ter jih pridobiva za napredno stranko, v torek pa naj stopijo vsi naši volilci združeni v eno falango na vo-liščo ter oddado glasovnice, na katerih bo napisano ime:
Dr. Vladimir Ravnihar,
odvetnik v Ljubljani.
Napredni volilci ljubljanski! Vsa slovenska javnost zre z napetostjo na Vas, pokažite, da naša javnost ne stavi zaman svojih upov na Vas.
ms
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V2 °/0 brez odbitka rentnega davka.
Jutrišnje volitve.
V	Ljubljani imamo torej še ene volitve, kakor za nameček. To so letos čertrte volitve: seveda, kdor je šel volit trikrat mu tudi četrtič ne bo delalo težave, in kdor je volil trikrat napredno, si tudi četrtič ne bo premišljal, komu naj odda svoj glas. Mi smo pisali, da se ožji volitvi v Ljubljani ne čudimo, kajti po vseh mestih so ožje volitve in le malokje je zmagal kak kandidat, kjer so nastopile štiri stranke v volilni boj. Vendar smo rekli, da niti z Ljubljano nismo zadovoljni, ko smo pisali o klerikalnih večinah naših mest ,Slovenec- je stvar porabil zase, toda naše mnenje je, da bi Ljubljana pokazala lahko več narodnega in naprednega duha. Poglejmo n. pr. Maribor. Na naši narodni meji je zmagal takoj pri prvih volitvah zagrizen sovražnik našega naroda, znani nemški kričač Wastiac. Kdo ga je volil: ali ne ono mariborsko nemško narodno meščanstvo, ki se zaveda svojega pomena v narodnem boju. Torej Maribor ima smisel za nemškega nacionalnega kandidata, naša Ljubljana pa naj bi ne imela smisla za narodnega kandidata ? Izvolitev v Ljubljani bi morala biti prava manifestacija slovenske narodne misli, protest proti onim, ki vodijo proti slovenski Ljubljani nemške voje, morala bi biti jasen dokaz naše samozavesti, morala bi biti odgovor zavednega slovenstva proti vladi in proti klerikalizmu, proti vladi s tem, da volimo narodnega kandidata, proti klerikalcem v tem. da volimo narodno-naprednega kandidata. Tako smo mislili mi. Ako se to ni zgodilo, je le znamenje, da z Nemci in klerikalci ne znamo obračunati, kakor so z njimi obračunali drugod.
Klerikalizem je vzel tudi našemu meščanstvu že toliko narodnega ponosa, da se to meščanstvo premalo zaveda svoje velike narodne dolžnosti. Dočim vidimo v mestih na desno in levo okoli sebe (Trst, Celovec, Celje, Ptuj, Maribor), kako ravno meščanstvo biani narodnost svojih mest in voli — kakor v Mariboru — narodne kandidate — se spušča naše meščanstvo v klerikalne vode in se v njih izgublja. S takimi razmerami ne moremo biti zadovoljni, posebno ker vemo, da ima naša Ljubljana V sebi še mnogo naprednih glasov, ki bi morali vsi pokazati, da se zavedajo svoje dolžnosti.
Po vseh mestih so krščanski so-cijalci propadli in kjer so v ožji volitvi gredo napredne stranke skupno v boj proti njim. Na Dunaju se jim ni posrečilo skleniti niti kompromisa, ampak so morali kršč. socijalci dati svojim volilcem na prosto roko, da volijo, kakor hočejo, ker ilak propadejo, Bienerth se že pripravlja na velike izpremembe v parlamentu, ker niti njegova prošnja ni rešila klerikalcev in kršč. socijalcev,
Tudi v Ljubljani bodo volili meščani in delavci skupno proti klerikalcem. Soc. demokratično glasilo »Zarja", piše da bodo pristaši stranke podpirali opozicijonalne in napredne stranke.
O zvezah med klerikalci in Nemci ne govorimo. To je njih stvar. Ljubljanski volilci bodo dali jutri odgovor za vse, kar so si ti ljudje dovolili s pomočjo vlade proti Ljubljani. Danes čutijo prebivalci Ljubljane bolj ko kdaj prej, koliko so klerikalci škodovali našemu meščanstvu Ljubljana potrebuje zastopnika, ki jo bo branil na Dunaju pred klerikalnimi spletkami.
Jutri vsi na volišče proti klerikalnemu kandidatu!
Vzroki krize.
Izšla je brošura; kriza v slovenskem zadružništvu. Napisal jo je Miloš Stibler in jo je namenil vsem nesebičnim prijateljem zadružništva. Zdi se nam primerno, da podamo poglavje »Vzroki krize", ki je za nas vse važno. Brošuro pa vsem toplo priporočamo, ker podaja toliko poučnega za sedanji čas.
Pisatelj pravi:
Velik del slovenske zemlje je vinoroden. V letih 1908, 1909 in 1910 pa so bile razmere v vinarstvu dokaj nenavadne. Posledica je bila, da je ta važen vir dohodkov skoraj popolnoma odrekel. Največji reveži so danes v resniei naši vinogradniki. A tudi drugi vir naših kmetijskih dohodkov, živinoreja še vvedno silno trpi zaradi zadnje suše. Živinoreja še daleko ni na tisti stopinji, kakor je bila pred sušo in ima naš kmetovalec od sedanjih ugodnih živinskih cen prav malo koristi. Brškone mu te visoke cene celo škodujejo, kajti slovenski kmetovalec danes ni v srečnem položaju, da bi živino prodajal, temveč je še prisiljen, isto nakupovati. Za Štajersko, osobito za celjski okoliš je hmeljarstvo velike važnosti, a tudi ta panoga zadnje leto ni dala pričakovanih dohodkov. V nezgodah našega kmetijstva je torej prvi neposredni vzrok slovenske gospodarske krize. Razmere pa so se poostrile, ko je iz raznih drugih, predvsem iz političnih razlogov nastala v gospodarstvu ccle države neka napetost. Različni razlogi so sodelovali, da je morala na jesen leta 1909 avstro-ogrska banka povišati diskont cd 4% na 5 v!0. Tako se k denarnemu pomanjkanju pridruži še draginja.
Slovenske zadruge bi imele že z bojem zoper denarno pomanjkanje in draginjo, nastalo vsled tukaj naštetih vzrokov, dovolj opraviti. Toda prišle so še druge sitnosti. Na jesen leta 1910 je propadla nemška zadružna zveza v Celovcu in je izguba znašala več miljonov kron. Vznemirjenje pri vseh koroških zadrugah, tudi pri takih, ki pri ponesrečeni zvezi niso bile včlanjene, je bilo veliko. Osobito so se tudi v slovenskih koroških posojilnicah vzdignile ogromne svote hranilnih vlog. Kmalu na to je šla v Ljubljani v kon-kurz nakupna in prodajna zadruga „Agro-Merkur“. Proti koncu leta 1910 pa je ustavila izplačevanja Glavna posojilnica v Ljubljani in je, ko se je izkazala visoka izguba, šla istotako v konkurz. Radi teh polomov je nastalo splošno vznemirjenje. Posledica je bila,
da so posebno vlagatelji navalili na mnoge — tudi na nezadružne — zavode. Miljoni in miljoni so šli iz slovenskih denarnih zavodov, predvsem iz slovenskih denarnih zadrug ter so romali deloma v nemške in italijanske zavode, deloma pa tudi v nogavice in razna, skrivališča.
Če bi bilo slovensko časopisje in če bi bili slovenski voditelji brez razlike strank v tem nevarnem času pojmovali svoje dolžnosti, bi niti radi navedenih polomov slovensko zadružništvo ne trpelo prevelike gmotne škode. Slehern razumni človek je moral vedeti, da ogromna večina zadrug nudi popolno varnost in se ni bati niti najmanjše izgube. Vse to so merodajni krogi vedeli, vkljub temu je bilo po vseh slovenskih časopisih toliko pisarjenja o polomih, toliko napovedovanja novih polomov, da so končno celo izobraženi ljudje verjeli, da je vse slovensko gospodarstvo bankerotno. »Klerikalni" listi so se veselili nezgod na .liberalni" strani, Jiberalci" so zopet kazali svoje veselje, če je bilo nesrečno .klerikalno" gospodarsko podjetje. Z jednakim veseljem na polome obeh strank pa so kazali naši narodni nasprotniki. Tako je bilo zadostno poskrbljeno, da se vsako pomirjevalno delo, ki bi bilo toliko potrebno, za-brani in da se na drugi strani tudi nastale nezgode naslikajo neveščemu ljudstvu v mnogo bolj temnih barvah, kakor je bil resničen položaj. Celo tak, ki niti do pet ne zna štet, si more iz-računiti, da mora tako postopanje od strani slovenških političnih strank in časopisov povzročiti v slovenskih gospodarskih organizacijah največjo škodo. Izkušnja zadnjih mesecev uči, da zadene ta škoda vse zavode brez razlike strank.
Strankarsko politično agitacijo v slovenskih zadružnih organizacijah je smatrati za poglaviten vzrok sedanje, krize, zato je treba to točko pogledati nekoliko natančneje. Ozrimo se nazaj na početke slovenskega zadružništva. Naše zadružništvo spada jned najstarejše na Avstrijskem. Že v sredini prejšnjega stoletja se je začelo pri nas zadružništvo vdomačevati in je tekom par desetletij doseglo naravnost lepe uspehe. To je prva doba našega zadružništva; doba, v kateri strankarska politika na slovensko zadružno delo ni imela vpliva. Ta doba traja skoraj do konca prejšnjega stoletja. Krog leta 1900 se je začelo zadružništvo izrabljatr v strankarskopolitične namene. Začele so se ustanavljati centralne organizacije, ki so se smatrale kot last te ali one politične stranke. Tako smo sčasoma prišli v položaj, da so v enem in istem ozemlju »delovale" 3, deloma celo 4 slovenske (in sicer na Goriškem), v enem slučaju pa 3 slovenske in ena hrvaška zadružna zveza. Iz centralnih organizacij se je pričela krog posameznih zadrug agitacija v svrho pridobivanja novih članic. A to bi še ne bilo najhujše, temveč najslabše na celi stvari je to, da so se začele ustanavljati konkurenčne zadruge. Celo
LISTEK.
•UCHKL ZfcVACO:
mir? je premišljal
Most vzdihljajev.
Roman iz s ta rib Benetek.
Imperija se je tolažila s tem, da ima zaščitnika, čigar moč ln drznost je poznala.
Ta zaščitnik je bil Sandrigo.
D — Odkod prihaja ta hladnokrvni
“embo.
Takoj je izpremenil svoj manever in povzel : n . — Sicer pa, milostljiva, vam vsi razlogi velevajo, da osta-e moja zvesta zaveznica, mrzlo''	mo^	namen‘>	b°d'te	brez	skrbi,	je	dejala	Imperija
—	j	Zadenimo ji veliki udarec, je zamrmral razljuteni Bembo
^>bmi.
voril s
*enju golazni.
ako ^eznano vam utegne biti, milostljiva, česa sem zmožen, ^nesreča hotela, da postaneva sovražnika . . .
2ana	^akaj naj bi postala sovražnika? je zajecljala kurti-
naooslefina^u varuJ' rnilostiva, da bi prišlo do tega! Toda
svoio sov t me. mučne okolnosti primorale, smatrati vas za
sredstvih lco» bi moral takoj poseči po izvestnih obrambnih
diM mi Z(li' da vam J'*1 moram obrazložiti . . . Poslušam vas . . .
ifemhii* je. Prebledela.
Nadalieval	Zdajci gotov SV°ic Zmage'
—	Mni z nesramnostjo, polno krotkosti:
Pisemce ki	Skrb bi bila- da vržem v skrinj° za ovadbe
%£ovo hlinil,? PrlPravljeno: nosim ga vedno pri sebi . . .
znam na izust. Povedal vam ga bom. Opozoriti
neisprosnim obrazom je pogledal kurtizano ter izprego *'stim sladkobnim svojim glasom, ki je bil podoben
pla-
vaš moram tudi, da sem naročil nekemu prijatelju, naj položi isto ovadbo, ako bi se slučajno pripetilo, da izginem za dalje kakor za mesec dni. Vrhu tega, milostljiva, vam utegne biti znano, da so Kandiani vedno imeli pristaše v Svetu Desetorice. Spominjati se morate, da je bil stari Kandiano v tisti noči, ki vam ne bom še enkrat popisoval njenih dogodkov, samo zato obsojen, ker je bilo dokazano, da je Roland Kandiano umoril Davilo, vašega ljubimca. Saj me dobro poslušati, kajneda? . . .
— Sledim	vašim izvajanjem,	je	dejala	Imperija, ki so	ii
šklepetali zobje.	J
— Prav tako. Preostaja mi torej samo še, da vam povem besedilo svoje	ovadbice.	Sestavljena	je v	zmernih izrazih	in
vredna dobrega	državljana,	ki želi	pustiti pravici prosto pot. Po-
slušajte torej:
»Podpisani si šteje v čast, da more obvestiti visoki in mogočni Svčt Desetorice, da je bila njegova čuječnost in pravičnost v noči 6. junija leta 1509. prevarana. Morilec žlahtnega in obžalovanega Davile ni bil Roland Kandiano, nego ženska z imenom Imperija, ki živi Še dandanašnji dan v Benetkah, v svoji palači ob Velikem kanalu."
Bembo je pomolčal.
Imperijin obraz je bil razjeden od groze.
Drgetala je kakor v najhujšem mrazu.
— Da končam, je nadaljeval Bembo. To pisemce bodem podpisal. Ko me pokličejo pred najvišje sodišče, bom vzdržal vsako besedo svoje ovadbe, kateri bo dal moj duhovniški stan in moj ugled kot kardinal-škof vso pezo, ki jo bo potrebovala. Milostiva ste pač preveč razumni, da ne bi uvideli težkih posledic procesa, ki bi vam bil s tem nakopa ...
Imperija je v krvavi prikazni zagledala šalot, postavljen za njo na trgu Svetega Marka.
Oh, je zajecljala, to vse so samo strašne sanje, kajneda? Saj me ne boste ovadili ? Sicer pa, je dodala z divjim izbruhom posmeha, bi tem pogubili samega sebe!
_— To je mogoče, milostljiva; toda vi veste bolje od vseh drugih, česa je zmožna odkritosrčna in strastna ljubezen. Vsega, milostiva, vsega; pripravljena je celo na sramoto in smrt! In jaz sem pripravljen na vse!
— Kaj hočete torej doseči s svojimi pretnjami?
Bembo je vstal in se sklonil k Imperiji;
— Nočem, da poročiš svojo hčer s Sandrigom, l.ajti tvoja hči je moja!
Imperija se je zrušila v svoj naslanjač in si zakrila obraz z rokami.
Ko je dvignila glavo, je bil Bembo izginil.
Kardinal je tiho odšel.
—	Naj ostane tri dni pod vplivom te napovedi,	je	renčal
sam	pri	sebi, da dovrši groza svoje delo v njeni	duši!	V treh
dneh se vrnem, in Bianka bo moja!
Odprl je neka vrata. Pridružil se mu je sluga, da bi ga spremil. Ko pa je stopil v veliki salon, skozi katerega je vodila pot iz palače, in kjer so čakali gostje, je zapazil moškega, ki je ravno prestopil prag nekih vrat, vodečih v notranjost Imperijine-ga doma.
Spoznal ga je takoj.
Bil je Sandrigo.
— Prijatelj, je mirno dejal slugi, ki ga je spremljal, vzami teh deset Srebrnjakov in odgovori mi po pravici.
Sluga je segel po denarju in se naklonil v znak brezmejne vdanosti in pokorščine.
— Prijatelj, je povzel Bembo, kako je ime človeku, ki je pravkar stopil skozi tistale vrata?
—	Ne vem, prevzvišeni gospod. Vem samo,	da	je neki
gost, ki	je čakal tukaj, da ga povedejo h gospej.
—	In zdaj je pri njej?
— Nedvomno.
— Petdeset zlatih dublonov ti dam, če mi omogočiš, da slišim, kaj si imata ta gospod in tvoja gospa povedati.
— Petdeset zlatih dublonov?
— Da; ali me poznaš ?
— Da, prevzvišeni gospod.
— Nocoj, v moji palači, dobiš obljubljeno vsoto.
— Pojdite z menoj!
Sluga je potegnil Bemba s seboj. Nekaj trenotkov nato je stal škof v tesnem kabinetu; sluga je položil prst na usta in mu z očmi pokazal zastor, za katerim se je slišalo mrmranje dveh glasov.
(Dalje.)
vrst.") vasi imamo danes na Slovenskem, kjer obstojita ali dve posojilnici ali celo dve mlekarni. Da take konkurenčne zadruge ne morejo pro-spevati, o tem nas je izkušnja zadnjih let pač dovolj poučila. Radi medsebojnega hujskanja primanjkuje takim konkurenčnim zavodom domačih vlog ali pasi skušajo iste pridobiti s pretirano visoko hranilno obrestno mero. Za dolžnike se konkurenčni zavodi v mnogih slučajih naravnost trgajo, kar stvari gotovo ne koristi. Centralne organizacije v svoji kratkovidnosti podpirajo te konkurenčne zavode in tako imamo danes celo vrsto posojilnic, ki so prezadolžene, kar bi se nikdar ne smelo zgoditi, kakor nas zadnja kriza uči. Vobče je pri poeditii zadrugi, kakor tudi pri centralni organizaciji v kreditnem in revizijskem poslovanju vprašanje somišljeništva, vprašanje, ali je ta in oni posel za to in ono stranko koristen ali škodljiv, naravnost odločilno. Razume se, da mora pri takem postopanju stvar sama trpeti največjo škodo.
Vzroki krize so torej dvojni. Prvič neposredni: Slabe letine, polomi, hujskanje. Drugič posredni: Izrabljanje zadružništva v strankarsko - politične namene. ,
Zavedati se je treba — pravi pisatelj v uvodu, da ne igra v slovenskem narodu nobena gospodarska organizacija tako važne vloge kakor zadružništvo. Le zdravo zadružništvo nas bo krepilo. Cena brošuri je 50 vin.
„Juiro“ pred sodiščem.
Kakor smo na kralko že včeraj poročali, se je vršila v soboto popoldne pred tukajšnjim deželnim kot tiskovnim sodiščem javna razprava povodom naših ugovorov proti dvema zaplembama »Jutra".
Občinstva je bilo toliko, da so bili zasedeni vsi prostori. Senatu je predsedoval g. Vedernjak. votanta sta bila gg. Kobler in Kaiser, državno pravdništvo je zastopal g. Luschan, za »Jutrc" je pristopil njegov lastnik in glavni urednik g. M. Plut.
Predsednik prečita zaplenjena odstavka iz „Jutra“ od 1. junija in podeli besedo drž. pravdniku, ki v slabi slovenščini opravičuje konfiskacijo, ker se je v zaplenjenih odstavkih, v katerih se je govorilo o »vele-izdajniškem“ procesu v Zagrebu. Friedjungovem procesu na Dunaju in Hinkovičevem procesu v Zagrebu rušilo ugled sodnikov in sodišč na Hr-vatskem in v Avstriji, češ, da oni niso sodili po zakonu in svoji vesti, ampak po zapovedi višjih krogov. To je kaznjivo in za to predlaga, da se zaplemba potrdi.
Plut vidi v konfiskacijski praksi, ki vlada danes v Ljubljani, očitno tendenco preganjanja naprednega časopisja, drugače si nikakor ne more razlagati dejstva, da se v novejšem času konfiscira v »Jutru" vsaka, tudi naj-nedolžnejša reč, tako, da uredniki pri vsaki zaplembi kar strmijo, ker vidijo, da skoraj o nobeni zadevi pisati ne bi smeli.
Konfiskacija je — pravi g. Plut dalje — popolnoma neosnovana, Jker se v zaplenjenih odstavkih ni trdilo ničesar, kar ne bi bilo resnično. Radi imenovanih procesov se je škandali-zirala cela Evropa, ki je bila tudi prepričana, da je .veleizdajniški" in Fried-jungov proces provocirala osrednja vlada, da bi opravičila aneksijo Bosne in Hercegovine. Sodniki na Hrvatskem res niso sodniki, nego čisto navadni eksponenti vsakokratnega bana, ki jim daje v političnih procesih navodila, kako naj sodijo. Prisostvoval je sam .veleizdajniškemu" procesu in je videl, da je bil predsednik senata hujši od
državnega pravdništva. Sicer pa on smatra Hrvatsko, ki ima svojo pravosodno avtonomijo, v tem oziru za tujo državo in za to ne razume, zakaj bi se avstrijska sodišča zavzemala za ugled sodišč v tujih državah, ko ta sodišča sama ne čuvajo svojega ugleda.
„Justitia regnorum fundamentum" je rekel g. državni pravdnik. JTako bi res moralo biti in nesrečna je država, kjer državljani ne vidijo v sodiščih nepristranskega foruma, pred katerim bi dobili pravico in zaščito.
Zaplenjeni odstavki so čisto nedolžni in on pričakuje, da sodišče zaplembo razveljavi.
Državni pravdnik dokazuje zopet, da je bila zaplemba opravičena, ker se je govorilo tudi o avstrijskih sodiščih in o centralni vladi.
Plut odgovarja: Kritika je vedno in povsod dovoljena. Ako bi zaplenjena odstavka — drugi odstavek je bil zaplenjen takointako samo za to, ker je vseboval citat iz belgrajskega »Slov. Juga" — čital cenzor na Francoskem ali Angleškem — ako tam sploh poznajo institucijo cenzorjev — se niti ozrl ne bi na nju. Sicer pa se konfiscira samo tam, kjer je slaba vest.
Predsednik: Radi zadnjih besed vam podeljujem najstrožjo grajo.
Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik razsodbo: zaplemba se potrdi. — Plut zahteva pismeno razsodbo.
Razprava o dtugi zaplembi — povodom razprav o »Glavni posojilnici"
—	je bila kratka.
Državni pravdnik pravi, da se je, dokler je še razprava trpela, podvrglo kritiki postopanje predsednika senata in državnega pravdnika, s čemur bi se lahko vplivalo na porotnike in na občinstvo, potem pa izjavi: Gosp. ugovornik se je prej izrazil, da se konfiscira tam, kjer je slaba vest. Izjavljam, da je moja vest popolnoma čista in mislim, da me g. ugovornik ni nameraval osebno žaliti, nego ma je ušla beseda v razburjenosti nehote.
Plut izjavlja, da niti v mislih ni imel osebe g. drž. pravdnika, nego sistem, ki ga tukaj on zastopa.
Z zaplenjenim odstavkom se ni hotelo vplivati niti na porotnike, niti na občinstvo. S poročili iz parlamenta in izpred sodišča je zelo težka stvar. Doslovno se vsega ne more poročati, ker bi zavzemalo poročilo preveč prostora in za to poda poročevalec o posameznih delih razprave ssmo kratko sliko, ki je, seveda, vedno več ali manj subjektivna. Sicer se pa z zaplenjenim odstavkom po njegovem mnenju ne bi čisto nič vplivalo na nikogar.
Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik razsodbo: Sodišče potrdi tudi to zaplembo.
V	bodoče bomo vlagali ugovor proti vsaki zaplembi, ker konfiskacij-ske prakse, kakor jo je uvedel v Ljubljani g. Luschan, ni nikjer na svetu. Pripominjamo, da je g. Luschan izjavil tudi to, da on ne gleda na to, ako je list napreden ali ne, nego da konfiscira takrat, kadar misli, da je v to opravičen. Nam se pa čudno zdi, da je konfiscirano vedno — samo »Jutro".
Naprednim volilcem Ljubljano!
Za dan ožje volitve, ki bo v torek, dne 20. junija, naznanjamo sledeče agitacijske lokale narodno-napredne stranke:
Za volišče v Mestnem domu v gostilni pri »Zvezdi* (Ferlinc).
Za volišče v dekliški šoli pri Sv. Jakobu v gostilni pri „Zupanu“.
Za volišče v otroškem vrtcu (Cerkvena ulica 21 v Trnovem) v gostilni pri „Grčarju“.
Za volišče v mestnem dekliškem liceju v Supančlčevi hiši, Šubičeva ulica 5.
Za volišče v deški šoli na Grabnu v gostilni „Debevc“ na Bregu.
Za volišče v šoli na Ledini v Turkovi šupl v Komenskega cesti.
Za volišče v „Unionu“ v gostilni pri „Štefanu“ na Miklošičevi ulici.
Za volišče na I. državni gimnaziji v gostilni pri „Novem svetu“ na Marije Terezije cesti.
Za volišče v jubilejni ubožnici v Vodmatu v gostilni pri Bizjaku, Bohoričeva ulica 16.^
Za volišče v šoli na Barju v gostilni pri „Mokarju“ (nasproti volišča).
Kdorkoli rabi na dan volitve kakega pojasnila, ali pa glasovnice, naj se oglasi v zgoraj navedenih agitacijskih lokalih narodno-napredne stranke, kjer dobi vse potrebno!
»Slovenski Narod" priobčuje sledeče pismo, h kateremu se seveda še povrnemo:
Častiti g. Anton Berce, župnik v pokoju
v Ljubljani (na Gradu).
Ker »Jutro" Vaše izjave ni hotelo sprejeti, se Vam naroči, da pošljete na knezoškofijski ordinarijat dotično zahtevano izjavo, da obžalujete, ker ste škofijski odlok in svoj protivni list neposredno ali posredno priobčili v časopisu in posebno, ker ste ga priobčili v nemoralnem, cerkvi sovražnem, naravnost brezverskem in zato strogo prepovedanem listu »Jutru".
To izjavo morate doposlati vsaj do 24. junija iricl. in sicer sub po-ena suspensionis. Ta opomin velja enkrat za trikrat.
Končno se vam prepove sv. mašo do 30. junija incl., ker ste ne le v »Jutru" smešili odredbo svojega cerkvenega poglavarja, ampak ste kljub prepovedi še potem govorili na liberalnem shodu v gostilni zraven Gruberjevega kanala, ter tam grdili odlok in škofa samega.
Kn. škof. ordinarijat v Ljubljani, 16. junija 1911.
t Anton Bonaventura, škof.
Našemu škofu se je res zmešalo !
»Poglejte jih, ki peljejo tolovaje!" Te besede je izgovoril ob^pri-liki nedeljskih dogodkov oni dr. Šušteršič, ki se po shodih in v »Slovencu" baha, kako on ljubi svoje ljudstvo, kako velik prijatelj je zlasti ubogih delavskih slojev. Kako on ljubi svoje ljudstvo in kako velik prijatelj je delavskih slojev, to je najbolj dokazal v Zg. Šiški, ko je nad delavce spustil orožniške bajonete, ko je orožnikom ukazal, aretirati 3 nedolžne žrtve, katere so orožniki v verigah vklenjene gnali skozi celo Šiško v Ljubljano, kot kake hudodelce. Najlepše pa je svojo ljubezen do slovenskega ljudstva dokazal s tem, da mu ni bilo dovolj, da je dal 3 od svojega dela se vračajoče delavce aretirati in v verige vkleniti, ampak da se je takrat, ko so jih orožniki gnali po cesti, škodoželjno smejal ter nanje ka-zaje, še samozavestno se pobahal rekoč: Poglejte jih, ki peljejo tolovaje!
-	Če se slovenskemu ljudstvu pri
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
takem dokazu dr. Šusteršičeve ljubezni še niso in še ne bodo kmalo odprle oči, potem g. dr. Šušteršič le še tako naprej ! Enkrat bo že prišel trenotek, ko se bodo po takih dokazih ljubezni ljudskega zastopnika ljudstvu vendarle odprle oči — same od sebe.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Cerklje-Catež priredi — združeno z izletom sl. sokolskih društev iz okolice — veselico dne 25. junija v Krški vasi (poleg Brežic) na vrtu gostilne g. I. Pereniča. Vspored: Sprejem sokolskih društev, govor, sre-čolov, petje, godba prosta, zabava. Paviljoni za jedila, pijačo, kavo i. dr. Godba iz Samobora. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor.
Izgubljena je v Spodnji Šiški močna sesalka (pumpa) za kolo. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v Podružnici »Jutra" v Spodnji Šiški.
Dr. Gregoriča polomijada v Hra-deckega vasi. Za soboto večer je sklical večni kandidat dr. Gregorič, naš »ugledni someščan", volilni shod v Anžičevo gostilno pod Golovcem, o*3 en četrt na devet zvečer se je tja pripeljal, ampak njegovo začudenje je bilo veliko, ko je našel tam samo šest zborovalcev. Kazalo mu seveda ni, da bi shod otvarjal, temveč je zbranim šeste-rim možem obljubil, da pride ob devetih, in je izginil. Možje pa so zaman čakali — dr. Gregoriča ni bilo.
J jgod bogati kraj je gotovo okolica Čušperka. K včerajšnjemu večernemu vlaku so prinesle ženske kar cele jerbase in velike košare Spolne jagod. Ko so potniki prosili naj raje njim prodado po isti ceni kot v Ljubljani, so jih raje odpeljale v Ljubljano na prodaj.
Deček zažgal kozolec. V Malih Laščah je v soboto popoldne 5 letni sin Grebenca posestnika v Malih Laščah zažgal kozolec s tem, da je kadil smod-ko. Da ni bilo takoj pomoči iz Vel. Lašč, bi bila cela vas zgorela. Deček je iz bojazni pobegnil.
Pri Izviru Iške. Včeraj si je g. Fr. Pirc v spremstvu g. kontrolorja Stareta iz Vel. Lašč ogledal zadnjo zanimivo točko Iškega Vintgarja, to je izvir Iške. Iška izvira kot mal boren studenček pod vasjo Lužarji ter ima, dokler sta izletnika mogla zasledovati, 11 pritokov do Zale. Izlet na Lužarje k izviru Iške in dalje čez Boštetje h Kobiljemu Curku do Roba je res vsega priporočila vreden. Kadar bo še ostali srednji del preiskan, pričnemo z natančnim opisom Iškega Vintgarja in okolice.
Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava c, kr. domobransko ministrstvo po javnem razpisu pri maloobrtnih zadrugah ni zagotoviti za dobo šest let oblačilne in opravne predmete iz usnja in kož. Dobava obuval se bo oddala le čevljarskim zadrugam, jermenarski in sedlarski predmeti pa le jermenarskim in sedlarskim zadrugam. Ako pripadajo kakšni čevljarski zadrugi tudi jerme-narji in sedlarji, tedaj se mora za obuvala posebe in za druge predmete tudi posebe ponudba vložiti. Ponudbe, katerim je med drugim priložiti tudi so-liditetno in zmožnostno izpričevalo, je vložiti najpozneje do 18. julija 1911, 10 dopoldne. Natančnejše pogoje in podrobnosti je moči izvedeti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljni’
O
® P&sa^j
0=1
c3
(S
MALI LISTEK.
MARA TAVČARJEVA:
Mož iz davnine.
Nad našo vasjo stoji lesena bajta. Okolu nje cveto, zelene in zore najboljše češnje, višnje in breskve. Tam gori se oglaša ljubna kukovica, tam žvižga zlatokljuni kos, tam čeblja škorec, tam gnezdi slavec in drobi mirne pesmice, ko obledi zadnji oblaček nad pisanim poljem.
Malo nižje pasejo pastirji živino, mejijo vrbovino, piskajo in trobijo, dokler se ne oglasi zvonček pri sv. Jurju in vabi v večernem soglasje vse podružnice daleč na okoli.
Tu živi osemdesetletni starček. Noge ima zavite v cunje, okrog teh mahadrajo razdrapane hlače, špehast suknjič je prevezan z vrvjo in žalostno visi črez hrbet, napol razgaljena prsa obrobuje umazana srajca, na zguban-čenem, rdečem s šetinami porastenem vratu je zavozljana črna ruta, na kateri čepi širok, vegast klobuk, brez traku, poln lukenj, v teh tiči cvet be-lagonije, fuksije, roženkravt, črna meta in tako dalje. Izpod visečih obrvi gledajo drobne oči v svet, sive razinršene brke in brada obkrožujejo tanke ustnice, za katerimi samujeta dva zoba in
čik tobaka.
Brez opravka ne pride nikdar na vas, a kadar pride, se zazdi človeku, da je to možiček iz davnine, ki živi med tretjim rodom.
Ko je prišel prvič na vas s palico v roki so se ljudje čudili in modrovali.
»Ej, starost, starost. Dolgo se je branil in upiral; tudi njemu bo zazvonilo Kakšen junak je to bil, močan, kakor Krpan, z enim mahljajem je podrl hrast, udaril je in skala je počila."
Vaška šivilja Anča je odprla okno, prestavila kaktus s krasnim rdečim cvetom in zaklicala:
.Oj, stari, zakaj imate palico?"
Možiček je postal in rekel:
»Zakaj imaš ključavnico na vratih, zakaj burklje pred pečjo in zakaj jezik za zobmi?"
Anča je zaprla okno, stroj je za-drdral, starček pa je vstopil v hišo in sedel k peči.
. »Kaj pravim. Anča, dobri ljudje so mi prinesli obed, hvala Bogu. Kavo bi rad skuhal, pa nimam sladkorja. Posodi mi en groš za kratek čas."
»Nimam. Počakajte, da pride Kata domov."
»Meni nič govoriti, kavo bi takoj kuhal, čakati nimam časa. Lačen sem!"
»Počakajte malo," se je oglasila vaška učiteljica, »stopim domov in vam prinesem sladkorja, če hočete tudi sala te!"
Starček se je ozrl na njo, kakor da prav ne sliši.
Za hip se je vrnila učiteljica. Sladkor je dal v žep, odkril glavo odvezal ruto in jo razgrnil po klopi.
»Ej, stari, menda ne boste zavezali salate v tisti umazani robec. Pfuj,“ je rekla Anča.
»Meni nič govoriti, saj bom jaz jedel, šivaj dalje in molči," ji je odgovoril in odšel.
Učiteljica je stopila za njim, da bi si ogledala njegovo stanovanje, ki ni obetalo nič boljšega nego njegova zunanjost.
Steza do bajte se vije med sadnim drevjem in košenicami. Razgled od tam sega tje do Kulpe, Metlike, Suhorja in Semiča, kjer samujejo na holmih in gričih mične cerkvice, med vinogradi pa bele zidanice.
Lesena bajta je postavljena na zemljo brez vsakega tlaka. Tri okna so deloma zalepljena s pločevino in z lepenko starih škatelj. Kar je šip, so zakajene, da se solnčni žarki motno lomijo in obsevajo kup beračije. Pri vratih stoji štedilnik, od podgan preluknjan zaboj za »špecerijo", dalje na nizkih kozah — postelj napolnjeno s slamo na kateri so razmetani oguljeni,
razcefedrani konjski koci. Dve veliki skrinji brez nog stojita na podloženih opekah, na skrinjah leže piskri, sklede, steklenice, žlice, vilice, škaf s sajastim zajemalnim loncem, vse njegovo kuhinjsko premoženje, ki vode ne vidi nikdar. Po tleh razmetana slama, smeti, cunje, trske, olupki krompirja, kovaške klešče, razna starina in gnili odpadki. Na steni poleg štedilnika vise zajemalke, ki so prvotno obliko že davno izgubile, zraven pa so zapičeni v okno noži brez ročajev. Vrata so brez zapaha in brez ključavnice.
Pred vratmi saje, smetišče, kup starega železa, razbite kovinaste in lončene ponve, motike, lopate, srpi, kosišča, razsut sod, črepinje itd. Lestev vodi na »hišo", kjer gospodarijo med praznimi zaboji in cunjami podgane in plešejo svoj divni ples.
Možiček je kuhal v trebušastem loncu že desetkrat prekuhano kavo. Zamišljeno je zrl v vrelo črnino in migal z brado, kakor da se veseli male južine. Ko je bila dozdevno pre-vreta, je zlil vse skupaj v ogromno skledo, vrgel sladkor vanjo, nadrobil suhih skorij, prekrižal z velikimi križi čelo, usta in prsi, obesil klobuk na klin in zajemal.
»Hvala Bogu zopet sem sit," je rekel glasno in stopil iz bajte.
»Kajne gospa," je nagovoril učiteljico sedečo na skali, »lepo se vidi
daleč na okrog. Zahvalim se vam, da ste me obiskali, prav ra(* vidim, ako stopi gospoda do mene. Daleč okrog me poznajo ljudje, vi niste še dolg0 pri nas. Slive na šolskem vrtu sem jaz sadil, cepil sem trte in poprava vodnjak. Star sem že, tresem se, za delo nisem, v nadlogo sem sam in v napotje drugim. Ko sem bil miau. sem bil junak, ljudje vam bodo P°' vedali, da je res. Deset imen •m2™’ deli so mi jih prijatelji in gospoda-Pišem se Matija Grahek. Ko sem d* pri stricu, ki je prodajal železno robo, s mi rekli komi, a ko je svet zaznal, . sem učen človek, ki zna naPra Av. vsakovrstno orodje so mi rekli: zentkinstler."
»Moje ime se je čul° jLjjdbe kjer prebivajo ljudje. Moje b: 5,1 delajo sedaj' toiame, milijonar : tajg
lahko, a hudobni svet me J g ob vse. Ko sem orf?*»™f$b$, spoda, nosil je komolec d ‘g sem dobil naslov wA)znd°litar . 1rv sem prišel v davkarijo «.. • nazivaH čati so se mi vsi Pr‘M}njavetrov so gospod Ajzndohtar. Od vs	^
hodili ljudje k meni po pravila. ' žili so ine pri gospodi, da zdrav brez patenta."	(Da)jC.)
Prihodnost Mehike.
Porfirio Diaz, ki je bil trideset let predsednik mehikanske republike, je po dolgem obotavljanju odstopil, pokanje pušk pred njegovo palačo je pospešilo njegov odstop. Težko se je odločil za ta korak, ali odločiti se je moral v svojem osebnem interesu. Diaz je vladal v Mehiki, kakor kak evropejski kralj ali cesar in še bolj absolutno, kakor ruski ear. Bil je diktator. Volitve so bile le komedija, kajti vsakokrat se je že naprej vedelo, da re bo nihče drug izvoljen, kakor Diaz, in da tudi nihče drug ne srne biti izvoljen, kakor on. Diaz je imel vso moč v svojih rokah in nihče se ni drznil mu nasprotovati.
Glavna opora, na katero se je opirala Diazova vlada, je bil tuj kapital. Diaz je poznal vpliv, ki ga imajo kapitalisti v Angliji, Nemčiji, Ameriki in v drugih državah na vlado in zato je iskal zveze z inozemskimi kapitalisti. Dal jim je razne koncesije za izkoriščevanje naravnih bogastev dežele in je tako tuje vlade zaintere-soval za svojo vlado. Seveda ni pri tem pozabil na svoje osebne koristi. In ako gre zdaj v prognanstvo, nese seboj milijone, ki so mu jih darovali inozemski kapitalisti za njegove usluge.
Nihče ne more tajiti, da ni Diaz veliko dobrega storil za Mehiko, in ako bi bil v pravem trenotku se umaknil s političnega pozorišča, bi mu bilo ljudstvo priredilo velike ovacije, tako pa je moral skrivaj oditi iz glavnega mesta.
Kaj bo zdaj v Mehiki? Neki nasprotnik Madera, zmagonosnega voditelja insurgentov in domnevnega Diazovega naslednika, je dejal, da bo Maderova vlada le druga oblika Dia-zove kapitalistične vlade. To bo tudi res. Razvoj dežele še ni tako napredoval, da bi prenašal drugo obliko vlade. Pod Maderom bo ravno tako vladal kapitalizem, kakor je vladal pod Diazom.
Diaz in njegova vlada sta postopala brutalno in brezobzirno in sta na najkrutejši način zatirala delavske m.as^t Maderova vlada bo postopala milejše in bolj obzirno, kakor se spodobi moderni kapitalistični vladi. Izkoriščevanje in zatiranje se bo nadaljevalo v drugi obliki. Pod Diazovo vlado so štrajkujoče delavce obešali na drevesa, pod Maderovo jih bodo zapirali.
Na nobeden način ne bo mogel Madero tako postopati, kakor je Diaz, za to jamči tudi okolnost, da itna med insurgenti dosti nasprotnikov in da je v deželi dosti nezadovoljnežev, ki bodo odločno zahtevali liberalne naprave in socialne reforme. Ti elementi med insurgenti bodo čuvali nad Maderovo vlado in nad Maderom samim, da se ne bo prevzel svoje moči in svojega bogatstva in da se bo tudi oziral na .zahteve delavske mase.
Nemogoče je vedeti že zdaj, kako se bodo razmere v Mehiki razvile, posebno že zaradi tega ne, ker hoče zdaj tudi silno bogata mehikanska cerkev poseči v politično življenje in °sUovati veliko katoliško stranko, '-eirkev ima pri nevedni masi ljudstva ^elik vpliv. Na vsak način pa bo prihodnost Mehike bolj konstitucionalna 'h bolj moderna, kakor je bila pod Diazom.
Razkritje
• •
velikih sleparij v Sp. Šiški.
V kolikor natn je z ozirom na ^kolnosti, ki spremljajo zgodovino te s čudovito drznimi zvijačami zasnovane in večinoma tudi izvršene slepa-r,je. že danes mogoče, izpopolnimo nastopno včerajšnje prvo poročilo:
Žrtev sleparije.
Marija Wolf je služila pri nekem peku v Ljubljani. Zahajala je tudi v
hišo vpokojenega ižanskega župnika dr. Mauringa. Po njeni izpovedbi ji je Mauring prigovarjal, naj vzame nekega mu znanega pisarja in da bodo potem skupno živeli v njegovi hiši. To ponudbo je Wolf odklonila, češ, jaz sem bogata in hočem dobiti večjega gospoda kot je pisar. S tem se je župniku zamerila in je opustila obisk v njegovo hišo. Po bratu je podedovala 4000 K in si je privoščila zasebno življenje. Meseca aprila je prišla stanovat v Spodnjo Šiško k g. Mateliču.
Tri pijavke.
Krnelo so začele prihajati k nji na obisk tri ženske iz Vodmata. Bile so to: Ana Kranjc, Mici Klančnik in še neka druga ženska, ki ima moža v Ameriki. Prva se je izdajala za Ano Vernik; je omožena, vidi pa rada duhovnike. Ta je vodila vezi, niti, kot pajk pajčevino okoli svoje žrtve. Znano ji je bilo, da ima Marija Wolf več denarja v hranilnici, da je znana z dr, Mauringom in da je silno lahkoverna. Na podlagi tega znanja je čestita trojica zasnovala svoj načrt; izvrševal pa se je ta načrt sistematično z izžemanjem denarja od nesrečne žrtve.
Dr. Mauring hrani dve hranilni
knjižnici.
Z vporabo raznih znanih okol-nosti od strani Marije Wolf, so ji prijateljice iz Vodmata zaupale veselo vest, da dr. Mauring hrani zanjo dve hranilni knjižici; eno v znesku 30.000, drugo v znesku 38 000 K. Wolf jirn je to slepo verjela. Ta del načrta je zasledoval namen, pri žrtvi vzbuditi zavest, da je silno bogata. V tej zavesti so jo še bolj podkrepile z drugo veselo novico, da je zanjo
dr. Mauring kupil hotel „Union“.
Da so jo v tej zavesti še bolj utrdile, so ji prinesle celo vrsto raznih ključev ter ji rekle, da so to že ključi od „Union“ in da že s 1. julijem lahko nastopi kot lastnica, hotela „Union". Napravile so velik načrt kako se bodo dobro imele, ko ona prevzame hotel ..Union". Marija Wolf je vse te izmišljotine verjela in se že v duhu videla, kako bo nastopala^ kot lastnica takega velikega hotela. Še bolj pa je bila vesela, ko so prijateljice iz Vod-mata prinašale ustmena in pismena zagotovila, da je ona, Marija Wolf, srečna dedinja na tisoče in tisoče dolarjev raznih amerikanskih stricev in sorodnikov. Pisma so bila seveda fingirana in tako pisana, da je bilo treba za vsako tako novico nekaj plačati.
Povest o dr. Maurlngu
si je trojica iz Vodmata očividno le
zato izmislila, da je žrtev zazibala v sladko zavest velike bogatije in da so jo v takem položaju ložje skubile. Začele so ji potem kmalu praviti, da si je
dr. Mauring nogo zlomil
in so Marijo Wolf za božjo voljo prosile, naj se ga usmili ter naj mu posodi denar, on da leži v bolnici ter ne more nikamor. Na ta način so izžele iz nje večje vsote denarja, vse za bolnega dr. Mauringa. V resnici pa je bil g. dr. Mauring takrat zdrav kot riba, je hodil celo v Šiško, ne da bi bil kaj slutil, kako v skrbeh so zanj prijateljice iz Vodmata.
Vse dotične vsote so romale bog-vekam, gotovo pa je, da dr. Mauring o njih nič vedel ni.
Ko je uboga žrtev na ta in razne druge načine zapravila svojo gotovino, si je trojica izmislila drug načrt. Rekle so ji, da mora njeni v hranilnici naloženi denar vun vzeti. Ker se je tega vendarle branila, so ji zažugale, da če ona noče, ji bo dr. Tavčar dvignil denar. Ona se je tega ustrašila ter res vzela denar iz hranilnice, baje 2800 K.
Dajmo jo zastrupiti!
Ko so ji tudi ta denar pod raznimi pretvezami izvabile, so napravile načrt, da jo zastrupe. Gospodinji, pri kateri je Wolf stanovala, je Ana Kranjc že pred 14 dnevi rekla: Vi boste to-le enkrat nesli mrtvo vun! Ko jo gospodinja prestrašena vpraša, zakaj, ji ona odgovori, češ, bogve kaj se ji zna še pripetiti. Pri aretaciji pa je ena tovarišica povedala, da ji je Ana Kranjc rekla: dajmo jo zastrupili. Pri preiskavi so baje res našli neke vrste strup v kovčeku. Za tisto popoludne so ji prijateljice napravile v neki gostilni
gostijo, pa naklučje, o katerem poročamo jutri, je hotelo, da je ravno ta zadnji manever privedel vse tri pravici v roke. Čujemo, da pridejo še lepše stvari na dan in da so v zvezi s temi tremi še druge osebe.
Ker so zveze z Dunajem pokvarjene. nam ni bilo mogoče dobiti najnovejših poročil iz Dunaja.
Lastnik m glavni urednik	A*nit.
Odgovorni urednik dr. ivnn Leli.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri »večer.
Izvrsten brinjevec
ima
L. Šebenik v Spodnji Šiški.
Dijaki iz boljših rodbin se sprejmejo na hrano in stanovanje. Naslov pri .Prvi anon-čni pisarni".	342/3—3
Eaa ali dve gospodični se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pri Prvi prionč-ni pisarni".	347/2—2
Prodajalka, ki se razume tudi nekoliko na šivanje se sprejme takoj, ali pozneje v trgovino z narejeno obleko. Naslov pove .Prva
anončna pisarna “	346/3—2
Uradnik vešč' slovenskega in nemškega jezika ter zmožen tovarniškega poslovanja išče v Ljubljani primerne službe. Ponudbe pod .Tovarniški uradnik" na upravništvo ,Jutra".
198/3—1
Cognac
Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonv&iesente.
Dobi se edino pri trvrdki:
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana.
Vsako soboto celo noč odprta
gostilna pri »Marinkovem Franceljnu" v Sp. Šiški 130.
Igrala bo godba. Cenj. občinstvu se priporoča za obisk Lovrenc Gorenc.
MKaHanoMMHaHBHiiMainHMMviaiMaiMaMMMiana
Oblastveno autorizirano in sodno zapriseženi
v
Ljubljana, Šubičeva ulica 5.
Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd.
>mmnmmmmmvm
Sukno in obleke za gospode, obleke in perilo za dame, preproge, zavese in druge slične predmete. Dobe se tndi izgotovljene obleke.
Kollmann, Ljubljana,
Sodnijska ulica št. 4.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3--
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske In telov. čevlje.
Obleke Za gospode
najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo
konfekcijo feUtr=
A. LUKIČ
(st
Solidna postrežba!
Nizke cene!
Brzojaviti naslov: BAJEC, Ljubljana.
ANT. BAJEC
Miiiuaiti
cvetlični salon Ljubljana, Pod Trančo Št 2.
letaalopsiilmnceT
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
■■■■H
Cenjeni trgovci in
Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Šelenburgovi ulici št. 6 veliko strogo modernp trgovsko hišo. V_ pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v ime-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, ^se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reilektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora z glase v stavbeni pisani! podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi.
Telefon štev. 299.	Poštni predal štev. 54.
				m	
			•		•
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
ODO
Šivalni stroji za rodbino in obrt
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
O-uid-ež; axci.©xika.rs.s33:e ind.-u.stri3e izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim„)
s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo Šešte-| vanje in so njegove glav I ne prednosti o b n a j p r i-jprostejši uporabi in brezhibnem funkcijo-niranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti nobeno živčno utrujenje, ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K KHSO po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 12. Iq.
"• .»i.	ian#n#u#>'ti<•>	•	«	«
,Jutro‘se prodaja v Trstu
po O vinarjev
-v- 3n.Sbsl©djnji3nL t©“ba32:©maJn.:
Cecllimi, Ulica deli’ Istra,
Bectier ulica »Stadion, Tmisail ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast Poštni trg,
Može, alica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Baunaciier, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Roil^elj, ulica S. Marco,
Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Graniaticopulo, ul. Barriera, SpOdcr, ulica Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. Beillisi, Greta,
Kidiel, Rojan,
Ba|c, ulica Geppa,
Luzotto, ulica Acquedotto, Scgulill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
ira*
k *•:
\ lt
i
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa«
NajobSirneJSe Jamstvo, llustrovanl ceniki brezplatoo.
K« Camernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9.
špecial. trgoviaa s kalesi la pesan. deli. ItpoiaJtTanJe kalti.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi la cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštao-braailaičai ritna štev. 67.626.
Solnčniki,
radi velikanske zaloge
po vsaki poljubni ceni.
Jos. Vidmar,
Pred škofijo 19.
Česky hostinec v	
	Terstu
Mal	lleniioflale
Češka gostilna v	
	Trstu
1118»! MPfl3
od 440—600 K.
Lepi konji iz Slavonije, tudi za vsako težko vprego uporabni. — Več se izve pri lastniku Spod. ŠiSka št. 2.
Specialna trgovina
finih ročnih del
V Ljubljani, Židovska ulica Itev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
„Ilustrovani
tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1*80.
Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: llnstrovaniTednik, Ljubljana.
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
T7- arL&sledaaolii. toToalszarzia^n.:
Južni kolodvor, na perona. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Plchler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulic*. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica &nblc, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica, j Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu KoSlr, Hišleijeva ulica.
'Stiene, Valvazorjev trg.
Snfinik, Rimska cesta. UBeničnik, Židovska ulica. Kleinsteln, Jurčičev trg. Wlslak, Gosposka ulica.
Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ali ca Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, St. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Skopja ulica Zadel, Karlovška cesta Likar, Glince.
Sterkovič, Dunajska oeata
Gg. botrom in botricam ^•ea" birmanska darila.
Nikelnasta moška ura z verižico od . .	K	4*50	naprej.
Prava srebrna moška ura z verižico od .	K	9-70	„
14 karatna zlata moška ura z verižico od	K 44*—	„
Nikelnasta damska ura z verižico od . .	K	8-50	„
Prava srebrna damska ura z verižico od	K	9-50	„
14 kar. zlata damska ura z verižico od . K 20-—	„
Uhani zlato na srebro...........................K	1'60	„
14 kar. zlati uhani.............................K	4*50
Najvetja ia salidiejša trrlka
«. H. Suttner
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,Iko'
Mesili tr{ (■**-sprati rotovža). Sv. Petra cesta 8.
Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro", ali pa najde novega naročnika!
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame
■ dečke in deklice
■
veliko znižane.
m
Angleško skladišče
'66
O. Bernatovič
Ljubljana, Klestni
Klavirje,
pianine in harmonije
le prvih svetovnih tvrdk na obroke po K 18*—.
Ravnokar največja zaloga malo čas, izposojenih pianinov po jako nizki ceni
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13,
učitelj .Glasbene Matice*.
iFuT
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v
hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.—6.
Rezervni zaklad
| nad pol milj ona
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
trg 5.
oa. i- i--------«i	X-	|
munje mmmmm j
viog dvajset
milijonov kron
reglitrtfiu zadruga t neomejeno utn*
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 18
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih rJutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
obrestuje hranilne vloge po čistih
===== 4« =--- —
brez odbitka rentnega davka
Sprejema todi vloge na tekoči račun v zvezi a čekovnim prometom ter jih obrestne od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča p0 51A br"	araorti‘
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letn 1910 K 100,000.000*—
v t' i^
-■'T I i	t
j" -1 i i
- |S i ‘S;
l w%
I, \ -L u	4S. I I .
: A . -'I jr m
T
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje v leta 1910 K 20,600.000-—
B B B B B B BBBBBBHBBBBBUilBBBBHBBlBaB
BUBI
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8.
■	-	registrovana	zadruga	z	omejenim	jamstvom	'■	■
priporoča svojo bogato zalogo /lajnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopis
2vdZuLzl3iC6Llij©-	ZLjitog^:a.±lj a-
Teleforualr* ttm-v. 118.
BBBBBBII
BBBBBBBBBB
Bei. na(^
DeL glavnica:
k ».»»o ooo Ljubljanska kreditna banka v 14 ubijam. k »i« »o«
Htritarjava ulica. ntev. tt.	_
- Podružnice v Spljetu Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gortcl. ===== Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 N